List 31.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Zadnje dni se ni v notranji politiki pripetilo nič novega. Ministrski predsednik se še vedno pogovarja z voditelji raznih strank, toda o vsebini teh pogovorov ne pride ničesar v javnost, časopisje bi bilo seveda vsako   malenkost   komentiralo,  toda   umor   laškega   kralja   in
Stran 294.
kitajska vojna absordirajo vso njegovo pozornost tako, da se z notranjepolitičnimi zadevami ne utegne dosti pečati Nekoliko pozornosti je vzbudilo dejstvo, da je bil te dni poklican k cesarju v Ischl baron Gautsch. Nekaterniki so iz tega sklepali, da se pojavlja na obzorju nova ministrska kriza, toda občna sodba je. da ostane vse kakor je do 70 rojstnega dne našega cesarja ki bo 18 avgusta ter da bo ministrski predsednik šele potem poročal cesarju o uspehih njegovih pogovorov in pogajanj z raznimi parlamentarci in da pride šele tedaj do kacega odločilnega koraka. Prav dobro je došla Nemcem v tej dobi kost, ki jo je vrgel med nje te dni državnozborski predsednik dr Fuchs. Ta je na nekem shodu na Solnograškem priznal, da Avstrija ni nemška država, marveč da morajo vživati v njej vse narodnosti jednake pravice, da Avstrija tudi ni iednotna država, nego da je zveza raznih držav. Predsednik poslanske zbornice je s tem priznal federalistično načelo, in sicer tisto, ki je zastopajo zlasti cehi. Če se pomisli, da je prezident dr. Fuchs Nemec in da zavzema v nemški katoliški stranki jako odlično in uplivno mesto, potem se pač ni čuditi, da so se glasila nemških strank kakor besna zagnala vanj in ga trgala na vse  načine.
Važno imenovanje — V nedeljo je priobčil dunajski uradni list oficijelno razglasilo, da je podpredsednik najvišjega računskega dvora grof Anton Pace imenovan prvim sekcijskim šefom v ministrstvu za notranja dela na mesto sekcijskega šefa Stummerja, ki je šel v pokoj. Pace je Kranjec. Služboval je dlje časa v Ljubljani pri deželni vladi in v Logatcu kot okrajni glavar ter je slovenskega jezika popolnoma zmožen Tudi poročil se je Pace v Ljubljani in sicer je njegova soproga hči bivšega deželnega predsednika slovenskega rodoljuba barona Winklerja. Ali nam bo Pace kaj koristil, to se šele pokaže, a že to je nekaj vredno, da pozna naše razmere
Umor italijanskega kralja. — V ponedeljek zjutraj je brzojav po vsem svetu raznesel pregrozno novico, da je bil v svojem letovišču v Monzi pri Milanu umorjen v nedeljo 29. t. m. italijanski kralj Umberto. Kralj se je v nedeljo zvečer udeležil shoda telovadcev in je ostal ondi do polu jed-najste ure. Po razdelitvi odiikovan je ostavil svoj sedež in se hotel podati domov. V trenotku pa, ko je kralj stopil v voz, skoči k njemu neki Človek iu ustreli od zadaj nanj trikrat iz revolverja. Kralj omahne in se zgrudi v naročje svojemu avjutantu Ponzio Vaglia. Jeden hiteč mu je prodrl srce. Kralja so sproveli naglo na dom, kjer je že v nekaterih minutah umrl. Napadalec se imenuje Angelo Bressi. štirideset let star in je doma iz Prata na Toskanskem. Hudodelec je anarhist. Ko je izvršil svoje črno dejanje, ni skušal pobegniti, nego držal visoko revolver, ki se je še kadil, ter vpil: Nikar ne iščite —• tu sem! Več krepkih rok ga je zgrabilo in izročilo policiji. Na zaslišanju se je vedel skrajno cinično, a je priznal svoje hudodelstvo. Bressi je prišel iz Amerike nalašč v namen, da izvrši ta umor. Brez dvoma je, da ni bil sam, ko je kralja ustrelil, ampak da je imel pomočnika. Neki dr. Salvi trdi, da je ob jednem slišal počiti dva strela. Res se je na mestu umora našel neki revolver, v katerem je vrezan dan dan umora prezidenta Carnota, dočim je na revolverju, ki se je dobil pri Bressiju, vrezan dan umora naše cesarice. Policija je polovila že več anarhistov, a Bressijevega tovariša ni mogla še dobiti. — Naslednik umorjenemu kralju je njegov sin, kralj Viktor Emanuel III., ki je poročen s hčerjo črnogorskega kneza.
Srbija — Minolo soboto se je mladi srbski kralj Aleksander slovesno zaročil z gospo Drago Mašin, vdovo nekega državnega inženirja in hčerjo odličnega srbskega častnika. S tem korakom so za v prvo odstranjene ovire, ki so se stavile nasproti tej zvezi z raznih stranij, zlasti pa od strani kraljevega očeta razkralja Milana. Še v zadnjem trenotku so skušali Milanovi pristaši  preprečiti   zvezo s tem, da
so hoteli odvesti nevesto iz Srbije. Nekateri vojaški dostojanstveniki so izjavili, da nočejo pripoznati Drage za svojo kraljico, a kralj jim je odgovoril, da jih bode tega že naučil. Milan je pisal svojemu sinu iz Karlovih vari, da bode ta zveza nesreča Srbije, in da bode on prvi z veseljem pozdravil trenotek. ko bode Aleksander moral zapustiti Srbijo. A kralj se ni udal in pogumno izvršil svoj korak, dobro vedoč, kaj je storil. Svojim ministrom je rekel, da je v prvi vrsti poslušal glas svojega srca in naglasil, da nesrečni zakon njegovih starišev kaže, da so nesrečni vladarski zakoni tudi nesreča za države. Srbski narod navdušeno pozdravlja pogum svojega mladega vladarja Od vseh strani prihajajo Častitke, najbolje pa navdušuje častitka ruskega carja. Zadnji čas je stalni gost na dvoru v Belemgradu ruski poslanik Manzurov. Od zdaj na dalje se prične tudi stalno diplomatsko občevanje z Rusijo, ki ie bilo pretrgano vsled izzivajočega obnašanja Milanovega. Srbski narod je zlasti navdušen za mladega kralja, ker hoče pomilostia vse srbske rodoljube, ki so bili žrtve Milanove maščevalnosti. Silno strupeno pišejo proti Aleksandrovi zvezi z Drago Mašin prusofilski in židovski listi, kar pa ravno znači, da je korak Aleksandrov naredil debelo črto čez račune protislovanskih spletkarjev, v katerih službi baje stoji oče Milan in njegova klika. Rusija, ki vidno podpira stvari v Srbiji, pa je zopet pokazala sovražnikom Slovanov, da trpi le do neke meje ne čedno njihovo nastopanje, potem pa jim pokaže kaka je njena moč. V Srbiji — in enaKo tudi na vsem Balkanu — se odločno zasuČejo stvari v drugi tir. Slovesna poroka je določena na nedeljo dne 5. t. m. Poroka bo v beligrajski katedrali, a priča bo ruski car, katerega bo zastopal poseben odposlanec.
Vojna na Kitajskem. — Kitajska vlada je prišla v škripce. Rada bi prikrila kar se je zgodilo v Pekinu, radi tega si izmišlja razne zvijače. Poikraij Li-Hung-Čang je poslanikom v Schanghaju naznanil, da kitajska vlaia pošlje poslanike v Tientsin, ako velevlasti zagotove, da ne bodo prodirale proti Pekinu, marveč da bodo poslej prijazno občevale s Kitajsko To ima namen, premotiti velevlasti, da odnehajo od svojega sklepa, mej tem pa bi se Kitajci zadostno organi-zovaii v Pekingu in drugod. Kitajska vlada pa morda tudi radi tega obeta, da posije poslanike v Tient3in, ker bi se potem lahko izgovorila, da so bili mej potom pomorjeni od boksarjev in bi na ta način odpadel od vlade vsakoršen sum. Resnično je, da poslaniki v Pekinu niso pomorjeni, kar tudi poročajo razna zasebna poročila poslanikov samih Gibanje proti tujcem v Pekinu se je pričelo 15. junija, ko je bila služba božja v katedralki Cesarske čete in boksarji so obkolili cerkev in umorili 16 misijonarjev in 200 kristijanov; 20 selov, katere so kristijani poslali naznanjat strašni dogodek, je bilo ujetih in grozno mučenih. Avstrijsko poslaništvo je bilo razdejano 22. junija. Ohranjenih ie le še troje poslaništev, ki se morejo obdržati k večjemu še 14 dni. Od 16. julija vlada v Pekinu premirje, toda poslaniki se ne morejo ganiti. Vlada kitajska jim prizanaša ker upa da si ž njimi v slučaju, če bi se kitajski armadi slabo godilo, lahko zagotovi ugodne mirovne pogoje. Mejnarodne čete se najbrže zjedinijo za skupno nastopanje in so najbrž že te dni krenile proti Pekinu, vender splošno ne dopade nastopanje Nemčije Nemški cesar je pri odhodu svojih vojakov izustil tele besede: Kadar pridete k sovražniku, znajte: ne pardona, ne ujetnikov! Borite se na način, da se še v tisoč letih ne bode upal noben Kitajec kakega Nemca pogledati po strani!" Nemški vojaki bodo odhajali na Kitajsko čez Reko. K sklepu se poroča, da so se vzhodno od Pekina bili vroči boji mej obema bokserskima strankama ter da je stranka princa Tuana premagana, princ sam pa ubit. V pokrajinah Pečili in Fučan so izbruhnili nemiri. Bati se je najhujšega. V Pečili je bilo prvi dan pomor-jenih 18 misijonarjev.   Tudi drugod  je nevarnost jako velika.