Poštni urad ?021 Ceiovec — Veriagspostamt 90!1 Kiaganfurt
, Hf



Letnik XXyill.
Celovec, petek, 9. februar 1973
Štev. 6 (1594)

ie	D;<M<^;M prf/č )C-
:wcMOf^M^ c^s^erfM^ ^o-""7:;7:, /J M^; /;;' /;^v;7<^ z vpr^š^M;: c/eM^ 7 Jrž^vMt? pogoje. 5^:^/^ se ^o /?rez zcstopM/^ov Me^osreJMO pr:'-2aJe:e M:^M;s;Me, &er sta osreJM;: s/o-^Ms/::' organ/zac;;; ^ot preJstavM:stvo ^/ot;eMs^e MaroJMostMe s^apMost: Ma /^oroš^eMt po teM:e/;:t: prešo;: s^/eMr/Z, ^ o& seJaM;eMt sestava /;oM::s;';e v "/e; Me TMorefg soJe/ovat:.
<^vo; s^/ep swo ^oros^Z 5/oveMc: ^testraMs^o o/*raz/ož;7Z :M ateMte/;:/:. RoveJa/Z swo, Ja Me TMoretMo soJe-/ovat:' v ^OMtZs:;:, v /:atcn /:: /?;/: prZs:/;eMZ seJetZ za Zsto MtZzo s prcJ-ttavM;7?Z tZstZ/? orgaMZzac:';, ^ater:A Je-javMost A: wora/a /:ZtZ v sMtZs/a 5. oJstav^a e/eMa 7 že JavMo prepo-yeJaMa. Prav ta^o s M: o poveJa/Z, Ja "Z s soJe/ovaM;eMt v ta^Z ^owZs:;Z pr:'-^Ma/:' pro::MaravMo :M z očZtMZrM: raz-"aroJova/MtM:: MatMeM: ZzveJeMo raz-"Vo;:7ev Mase Maro^MC s&KpMosf: Ma Zave^Me 5/oveMce :M „Jo7MovtM: zve-^^e v:MJ;šar;e". AZoMČMo pa STMo t;<JZ poveva/:, Ja so MarM fozaJevMO oJ/o-c^ev Mare/eova/c preJvseTM zgoJovtM-{^e :'z^asM;e, Jovo/; ;asMO Jo^aza-7^;o, Ja so a' A'rog; veJMO v pretc^-*os;:', ^o se ;e s^asa/o reševat: Mase ^prašaM;'e, s svo;';'?M Mastopotr: prepre-c:7: vsa^o resZtev.
Če 0/7 seJaM;ew sestava ^o;M;s;;e tte woreM:o z zaapaM;eM: p7*:ča^ovatZ, 7<o M;eMO Je/o pote^a/o z MaMteMOM: 'M v sMter: :z/<o/;saM;a Mašega po/o-2%;a, ;7wa:MO zato sta/Zsee vse^a^or </ovo/; teAtM;7; vzrokov. VeMJar pa ^aw Mac:OMa/:st:ČM: ^rog: ^/jaT* tema, SM)o svojo oJ/očZtev MteTMe/jZ/Z, o-ctta;o, Ja CMOstavMo MočetMO soJe/o-^at:. OčZtajo MarM ee/o ;rcJeMt;zerM, Ja SM:o preJwetM: s^/ep spre;e/: <.:zveM JoMtovtMe", čeprav saw; Jo/:-veJo, Ja so ta^: oč:t^: z/o/;MO poJ-^ovaM;e, ^:' :wa saM:o ta MaM:eM, Ja ;avMost poMOVMo Masčava/: prot: "aw.
^ straM: Mac:oMa/:'st:'ČM:'Z? s:7 sM:o te-^a va;eM: :M Mas ta^o z/oMawerMO "a;s^aM;e M;t: Me preseMeča. ČaJ;rMO Pa se, Ja M:t: pr:'sto;Ma v/aJa oč:tMO "oče razaMtet: Maš:7) argKMteMtov. Za-^o pr:'ča^a;eM:o, Ja Mas /?o razaMte/a ")*o^a JeM:o^rat:ČMa ;avMost, ;e ^apa; z Ma?M: o/;so;a/a JogoJ^e /aM-*&e;eseM::M&:sezMaM::vreJza-yeJa, Ja vsa^ MapaJ Ma prav:ee waM;-"Me t;oweM: A^rat: taJ: MapaJ Ma "ewo/;rat;ČM; astro; Jržave. $ te:M, "a se /:or;:Mo za Jos/eJMo :'zpo/M;eva-"t? JržavMe pogojne, pa se /?or;7MO o^rat: taJ: za atrJ:tev pravMe are-Jttve zjvstr:';e ;M za MaJa/;M;o JeMto-"^at:zac:;o M;eMe Jraž^e.
PreprtčaM: swo, Ja Mas /?o Je?MO-"**at:ČMa ;'avMost razaM:e/a, ^a;t: Maša oJ/oč:tev ;e oJraz Maše Mače/Me po/;-*/^e, Ja ;e reševaM;e rr;ar:;š;Ms/;;77 ^prašaa; MtoŽMo /e v MeposreJMtT? po-Sa;aM;;7: weJ pr:'sto;Mo v/aJo :M pr:-^aJeto MMM;š;MO. Pr:'prav/;eMost Ma ^a^a poga;aa;a swo ^oroš^: ^/oveMc: poMOVMo ;zraz:7:, ta^o taJ: o/* ^aJr:;cw s^/epa g/eJe e^spertMe ^o-??tst;e, &o SM:o poMov:/:' zahtevo po c**wpre;ŠM;: aresMtčttv: /aM: apr:7a o/:-'ta/J;eMe ^oM::'s:;e preJstavMt^ov zve-^"e ;M Ježe/Me v/aJe ter zastopM/^ov *"aM;š:'ne. A7r:eM;a SM:o, Ja 7Mora/a ^^a ^OMt:'s:';a perM:aMeMtMO reševat: ^sa vprašaa;a Maše MaroJaostMe s^ap-"ost:, pr: čewer šzrecMO po;:Jar;aMto, ^a /<;' reševaM;e /<;7o v korist ta-"o waM;š;Me ^a^or taJ: Jržave :M M;e-**fga ag/eJa v wejMaroJM; ;avMost:.
RajMo pa 7:oM!o j^oroš^: ^/oveMr: y?eM:/;a/:' taJ: Je/o ^ow:s;;e, se /?o "aMes ^0Mst:ta:'ra/a Ma DaMa;a.
Mir v Vietnamu
še vedno na majavih nogah
Od podpisa sporazuma o prenehanju sovražnosti v Vietnamu sta sicer minita že dva tedna, vendar o pravem miru v tej tako težko preizkušeni deželi doslej še ni mogoče govoriti. Mir v Vietnamu je še vedno na majavih nogah, kajti dnevno se nadaljujejo v Južnem Vietnamu spopadi med vladnimi četami in narodnoosvobodilnimi silami, dnevno beležijo nadaljnje žrtve. Kljub ,miru' je v teh dveh tednih zgubilo življenje na tisoče ljudi.
Medtem se na raznih ravneh nadaljujejo pogovori in pogajanja, da bi končno le prišlo do 'izvedbe in spoštovanja sporazuma, ki so ga 27. januarja podpisali v Parizu. Vsaj v enem vprašanju so napraviti
ZKP poziva:
Avstrija naj izpotni
Jo/oč:7a Jržavae pogojne
Zveza koroških partizanov je poslala zveznemu kanclerju dr. Kreiskemu pismo, v katerem opozarja, da so se v vseh povojnih letih vrstili napadi na Slovence in njihove ustanove, -vendar varnostne oblasti storilcev nikdar niso izsledile in kaznovale. Spričo takega zadržanja državnih organov se vsiljuje vtis, kakor da nacizem sploh ne bi bil premagan. Zato niti ne preseneča, da je po neodgovorni eskalaciji protislovenske gonje v letu 1972 prišlo do pravega „lova na Čuše".
Zveza koroških partizanov poziva kanclerja, da poskrbi za končno izpolnitev državne pogodbe zlasti glede določil členov 6 do 10 ter za prepoved dejavnosti protislovenskih organizacij.
Obširneje bomo o vsebini tega pisma poročali v prihodnji številki našega lista.
pomemben korak naprej: 26. februarja se bo v Parizu začela mednarodna konferenca o miru v Vietnamu, kateri člen 19 prej omenjenega sporazuma določa naslednje naloge: zajamčiti konec vojne, ohranitev miru v Vietnamu, spoštovanje osnovnih pravic južnovietnamskega ljudstva in še posebej njegove pravice do samoodločbe.
Na konferenci — za katero se je prvotno potegovat tudi Dunaj, ki pa je končno podlegel v tekmi s Parizom — bodo sodelovali predstavniki 12 držav: Amerika, Severni Vietnam, Začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama in Južni Vietnam bodo zastopani kot neposredno v vietnamsko vojno vpleteni; Poljska, Madžarska, Kanada in Indonezija so članice mednarodne komisije za nadziranje premirja; LR Kitajska, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija pa so sodelovale na mednarodni konferenci o tndokini lefa 1954 v Ženevi.
Mirovna konferenca se bo torej kmalu sestala. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bo tako hitro uspelo doseči tudi mir. Prva dva tedna po sklenitvi sporazuma o prenehanju sovražnosti v tem oziru nista preveč obvetajoča. Nasprotno, vsa znamenja kažejo, da režim v Sai-gonu še zdaj ni pripravljen sprijazniti se z dejstvom, da je vietnamsko ljudstvo v dolgih letih krvave vojne doprinašalo ogromne žrtve zato, da bi zdaj živelo v svobodi. Ena izmed obveznosti, ki jih nalaga sporazum, je izvedba svobodnih volitev. Takim volitvam se Saigon s pomočjo Amerike upira že vse od leta 1954 in to je tudi eden izmed vzrokov, ki so deželo pahnili v dolgoletno pustošenje in prelivanje krvi. Ali so neizmerne žrtve vietnamskega ljudstva končno le spametovale odgovorne v Saigonu, bo pokazala bližnja bodočnost.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
vabi na
Prešernovo prosiavo
v počastitev stovenskega kutturnega praznika
k! bo v petek 9. februarja 1973 ob 20. ur! v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu
Na sporedu bodo
#	Slavnostni govor
#	Recital pesmi Andreja Kokota (ob Izidu njegove pesniške zbirke In pesniških listov)
#	Koncert, na katerem bodo sodelovali operna solista Božena Glavakova In Ladko Korošec ter pianist prof. Igor Dekleva.
Ljubitelje slovenske besedne In glasbene umetnosti vabimo, da se proslave udeležijo v čim večjem številu. Z udeležbo na Prešernovi proslavi bomo Izpričali povezanost z narodno celoto.
Odbor
Tržaški občinski svet
se je zavze! za ceiovito zakonsko zaščito Siovencev
Italijanska avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina je pred nedavnim obhajala desetletnico uzakonitve svojega statuta. Tamkajšnja slovenska narodna skupnost je ob tem jubileju z razočaranjem ugotovila, da njena pričakovanja nika-kakor niso bila izpolnjena (toza-
Svojih mednarodnih obveznosti
Avstrija ne more izpotniti zgotj z izgovori in zagotoviti
Užaljeno kakor mladoletna devlčka je avstrijska vlada v svojem ..odgovoru" na jugoslovansko noto zavrnila očitke glede šovinizma In neonacizma. V Avstriji nimamo neonacizma, je Izjavil kancler Krels-ky, čeprav so ga pred delavsko zbornico v Celovcu psovali z „žldovsko svinjo", In mu grozili, da mu bodo prerezali grlo. V Avstriji ne poznamo šovinizma, vedno spet slišimo, čeprav so splošno znani izpadi prot) koroškim Slovencem. V Avstriji ni nacizma, dosledno zatrjujejo, čeprav se v zadnjem času nevarno množijo primeri hujskanja proti tu)lm delavcem, ki jim grozijo .Tschuschen rausl".
Takih in podobnih primerov bi lahko navajali še In še. Toda pristojne oblasti ne vidijo (ali nočejo videti) vzrokov, da bi primerno ukrepale. Dogodki, ki so nedvomno Izraz šovinizma In nacistične miselnosti, se nemoteno odvijajo v javnosti, pred očmi In ušesi oblastvenih organov. Kljub temu pa .oko zakona" nič ne vidi; kljub temu slišimo le zagotovila, da ni nobene nevarnosti, da ni nobenega vzroka za ukrepanje.
Na Koroškem smo tega že kar precej vajeni. V letih po drugi svetovni vojni smo zabeležili že na stotine hujskaških Izpadov In fizičnih napadov na zavedne Slovence In slovenske ustanove. Vprašujemo pristojne oblasti, v katerem primeru — razen tedaj, ko so zasledovale, zasliševale In postavile celo pred sodišče slovenske dijake! — so se spomnile svoje
zakonite dolžnosti ter poskrbele za Izsleditev in kaznovanje storilcev!
Lani jeseni je bila južna Koroška eno samo .lovišče" nahujskanih nacionalistov, ki so čisto po vzoru nacističnih pogromov v divjih pohodih od vasi do vasi podirali uradne dvojezične napise ter grozili vsem tistim, ki se niso strinjali s temi protizakonitimi akcijami. Oblasti so pritegnile varnostne organe celo Iz drugih zveznih dežel In v ta namen Izdale lepo vsoto 1,2 milijona šilingov. Toda vprašujemo: Koliko storilcev je bito klicanih na odgovornost in kaznovanih! Doslej še ni bilo slišati niti o enem samem primeru, le nekaj številk o baje prijavljenih so razglasili.
Res čudni pojmi o varovanju zakonitosti, res svojstvene predstave o pravni ureditvi. AH se na merodajnih mestih res ne zavedajo, da tak razvoj predstavlja resno nevarnost! Take stvar) smo v Avstriji že enkrat doživeli In se še dobro spominjamo, kam so privedle.
Toda Avstrija ne bi smela tako samodopadljlvo zavračati vsako opozorilo, vsako svarilo. Državna pogodba ji nalaga zelo jasne obveznost) tud) glede pojavov neonacizma. Državna pogodba je mednarodni dokument In daje vsem podpisnicam pravico, da kritično bdijo nad Izpolnjevanjem dolžnosti, ki jih državna pogodba nalaga Avstriji. Zgolj z užaljenimi Izgovori In z zagotovil), da n) šovinizma In neonacizma, pa Avstrija svojih tozadevnih mednarodnih obveznosti gotovo ne bo Izpolnila!
devrti članek objavljamo na 2. strani — op. ured ).
V isfih dneh pa je prišlo v fržaš-kem občinskem svetu do razveseljivega premika v korist Slovencem. Prvič v svoji zgodovini je namreč občinski svet z glasovi vseh strank, ki se priznavajo k ustavi, izglasoval resolucijo, ki se nanaša na pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. V tej resoluciji občinski svet poziva parlament in vlado, .da čim prej izvedeta z u-streznimi instrumenti ustavna določila italijanske republike za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov slovenske manjšine*. Hkrati resolucija v ta namen obvezuje parlamentarce demokratičnih političnih sil, da predložijo in podprejo v pristojnih organih predloge za izdajo izvršilnih zakonov. Občinskemu odboru pa resolucija nalaga dolžnost, ,da bo deloval za priznanje omenjenih pravic tudi glede svojih specifičnih pristojnosfi in oblasti".
Proti resoluciji so glasovali samo svetovalci neofašistične MSI, katere govornik je tudi v razpravi znova grozil Slovencem, medtem ko so zastopniki vseh ostalih strank in skupin bolj ali manj odločno podprli upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Primorski dnevnik kot osrednje glasilo primorskih Slovencev o tej resoluciji pravi, da je pomemben politični akt tržaškega občinskega sveta, .saj na jasen način govori o globalni zakonski zaščiti in v tej zvezi obvezuje vse parlamentarce strank ustavnega zakona, da se zanjo zavzamejo.*
9. lebruar 1973
3 — $tev. 6 (1594)
M g N
V-e^C/7!X^2
Slovenci in posebni statut
Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine
Desetletnica uveljavitve Posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine nam ponovno nudi priliko, da odgovorimo na vprašanje, kaj pomeni ta dežela za Slovence, ki smo avtohtoni in znatni del njenega prebivalstva.
Ko je leta 1962 parlament razpravljal o statutu, smo Slovenci in z nami demokratične sile izrazili zahtevo, da mora dežela prevzeti nase vsa bistvena zagotovila za enakopravnost in zaščito naše narodnostne skupnosti. Ta naša zahteva je izhajala iz treh ugotovitev: razen šolskega zakona, ki je bil sprejet leto prej in ki zagotavlja slovenske šole samo na Tržaškem in na Goriškem, ni bil do tedaj sprejet noben drug zakon, ki bi uveljavljal načela državne ustave glede enakopravnosti in zaščite narodnostnih skupnosti. Posebnega statuta iz leta 1954, ki podrobno določa pravice tržaških Slovencev, italijanski parlament ni ratificiral, zaradi česar so izpodbijali njegovo notranjo pravno veljavo. In tretje, najvažnejše, Francozom iz doline Aosta, posebno pa še južno-tirolskim Nemcem, so bile priznane narodnostne pravice s posebnim statutom njihovih dežel že leta 1948.
Ker so s sprejetjem obeh omenjenih deželnih statutov bile prvič v italijanski zakonodaji podrobno določene pravice narodnostnih manjšin, se je s tem začelo uveljavljati načelo, da prevzema večino tovrstnih obveznosti dežela. Naša zahteva v času parlamentarne razprave je bila torej bolj kot utemeljena, posebno še, ker ustava priznava Furlaniji-Julijski krajini avtonomijo, podobno kot deželam, kjer prebivajo francoska in nemška skupnost.
Junija 1962 so predstavniki slovenskih političnih, manjšinskih in kulturnih organizacij s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije, skupaj s predstavniki Komunistične stranke, takratne Neodvisne socialistične zveze in Socialistične stranke podpisali pismo, naslovljeno na predsednika senata in parlamenta, z zahtevo, da mora bodoči statut dežele vsebovati glede Slovencev naslednje določbe: svobodno ustno in pismeno uporabo slovenskega jezika v uradnih odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi; določitev potrebnega števila funkcionarjev v deželnih, pokrajinskih in občinskih uradih, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik; zagotovitev primernega predstavništva slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu in komisijah ter organih, ki obravnavajo gospodarska in kulturna vprašanja, ki zadevajo Slovence; uvedbo slovenskih krajevnih napisov; enakopravno ravnanje s slovenskimi organizacijami vseh vrst glede uporabe prosvetnih zgradb, radia in podpor iz javnih sredstev; zagotovitev obstoječih pokrajinskih in občinskih meja ter odpravo fašističnih zakonov.
Sprejetje teh zahtev bi postavilo slovensko narodnostno skupnost vsaj v zadevah, ki spadajo v delokrog dežele, v približno podoben
položaj, kot ostali dve skupnosti. Zato smo bili Slovenci po izglasovanju statuta upravičeno ogorčeni, ker so se vse zgornje zahteve zreducirale na en sam splošni člen, ki le ponavlja koncept iz ustave. Bili smo tudi užaljeni, ker nas statut po imenu niti ne omenja, čeprav so Francozi doline Aosta posebej omenjeni v 3 členih, Nemci v starem statutu Trident-Južna Tirolska v 14 členih (novem statutu so Nemci imenovani v 29 členih, brez upoštevanja vsebine drugih členov, ki govore v korist nemške narodnostne skupnosti, ne da bi jo omenjali). Na ta način smo bili potisnjeni na nižjo stop-
Minllo )e deset let, odkar je bi) uzakonjen avtonomni status itaiijanske deiele Furianije-Julijske krajine. Od posebnega statuta te deieie si je tudi tamkajšnja siovenska narodnostna skupnost obetaia izboijšanje svojega poiožaja, ziasti ker je v drugih deže-iah itaiije podobna ureditev pomenita bistvene pridobitve tudi za tam živeče manjšine, kar še posebej veija za Francoze v doiini Aosta in za nemško govorečo manjšino na Južnem Tiroi-skem. Vendar pa morajo Siovenci po desetih ietih ugotoviti, da so tekom minuiega desetietja — podobno kot mi na Koroškem — sicer siišaii precej iepih besed in obijub, da pa je reševanje njihovih živijenjskih vprašanj siej ko prej nezadovoijivo.
Tukaj objavijamo čianek, ki ga je ob desetietnici uveijavitve posebnega statuta napisa) Boris Race, predsednik Siovenske kuiturno gospodarske zveze v Trstu.
njo, kot albanska in grška skupnost, ki sta v statutu dežele Kalabrije iz leta 1971 izrecno imenovani. Popolnoma pravilno je, da kalabrijski statut podpira in uveljavlja zgodovinsko, kulturno in umetniško bogastvo obeh skupnosti in da zagotavlja njunim pripadnikom učenje materinega jezika. Naš očitek gre dejstvu, da ne vsebuje statut naše dežele, ki je poleg vsega avtonomna zaradi nekaterih značilnosti, od katerih je glavna prisotnost naše skupnosti, določil za našo enakopravnost in zaščito.
Neštetokrat je bilo že izrečeno in napisano, da smo potisnjeni v položaj državljanov druge in tretje kategorije. Za preverjanje te trditve zadostuje primerjava statutov dežel, čeprav je treba pri tem upoštevati še nekatere druge instrumente (šolski zakon, občinski in pokrajinski sklepi in podobno).
Deželna ureditev je sama na sebi visoko pozitiven politični akt, ki lomi centralizem in
predstavlja pomemben korak k demokratizaciji javnega življenja. Tako smo presojali pred desetimi leti in sodimo še danes ustanovitev dežele Furlanije-Julijske krajine. Gledano pa iz ozkega vidika neposredne koristi slovenske narodne skupnosti, pomeni pomanjkljiv statut dežele hud udarec in diskriminacijo. Poleg že povedanega ne smemo pozabiti, da je statut avtonomne dežele ustavni zakon, ki se sprejme ali spremeni le z dvetretjinsko večino v parlamentu in v senatu, kar predstavlja večjo garancijo za trajnost določil, ki jih vsebuje.
Kljub pomanjkljivosti določil, ki jih vsebuje statut v korist Slovencev, bi bila lahko ob večji politični volji bilanca oseminpolletnega delovanja naše dežele pozitivnejša glede ukrepov v našo korist. Ni mogoče reČi, da smo naleteli na nerazumevanje, le utemeljeno sodbo imamo, da je deželnim upraviteljem prijetno, če se jim ni treba spoprijeti z našimi problemi, in da se izgovarjajo na sodbo ustavnega sodišča in na osrednje oblasti, ki odrekajo deželi ukrepanje v korist naše skupnosti. Tako ostaja pri lepih besedah, pri izredno nizkih podporah slovenskim organizacijam in ustanovam in pri skrajno omejenih ukrepih.
Zaključek tega razmišljanja je dokaj preprost: v duhu italijanske ustave, prakse v manjšinski zaščiti in mesta, ki ga ima dežela v upravni ureditvi države, je, da prevzamejo dežele glavno skrb za uveljavitev narodnostnih skupnosti. To je perspektiva tudi za našo skupnost.
Dobro se zavedamo, da v današnjih političnih razmerah ni v doglednem času mogoče tega doseči, zato je politična mobilizacija Slovencev in demokratičnih sil v tem trenutku usmerjena v zahtevo po posebnem državnem zakonu, ki bi nas ščitil.
Dežela bo morala v tem pogledu ubrati v praksi, v zakonodaji, v ukrepih in v podporah drugačno pot kot doslej, tudi v okviru obstoječega statuta. Angažirati se bo morala v pritisku na osrednje organe, če že omejuje delokrog dežele, naj vendar sprejmejo zakonske ukrepe v našo korist. Podoben zakonski predlog je bil že predložen deželnemu svetu. Treba je le nekaj storiti. Tržaški občinski svet je v tem pogledu dal dober zgled; izglasoval je resolucijo, s katero poziva parlament in vlado, naj na podlagi ustavnih določil sprejemata izvršilne zakone za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic Slovencev. Ta pomembni politični dokument mora biti tudi za deželni svet pobuda za akcijo.
Na vsak način pa je treba prelomiti s prakso, po kateri se gluhost za slovenske probleme v deželi skriva za enostransko razlago statuta. Slavnostni govor predsednika deželnega sveta ob 10. obletnici statuta je zadnji primer take gluhosti, da ne rečemo namernega zamolčanja, da smo tu tudi Slovenci.
Korošci in <xwtrijs^i vodilni politiki Mavar/no pojasnjujejo, po-sekno po žd/ostnik dogodkik zadnjo jesen, vse izpade proti s/oven-ski narodnostni T^apMOTf/, pa tadi proti /ag<M/avZ;Z na Koroi^f??!, kot odraz vo/je Ijadstva, ki je pač v večini. Nacistična demonstracija Aarntner Neimdtdienstd D. ok-tokra iani, ko je 72.000 rjavo ani-/ormiranik ijadi v Ce/ovca vpi/o proti skapno 36 dvojezičnim napisom, ni na/eteia v nemškem tiska na oksodko, pač pa so jo ponekod kvaii/i kot .prireditev, na kateri je slednjič zmaga/ razam". Precej po/itikov /jadske in „svo-kodnjaške" stranke je sode/ova/o na tej nacistični orgiji.
Socia/ističnik prvakov na njej ni ki/o, zato pa so navzoči na vsek pros/avak ok/etnice p/ekis-cita, 70. oktokra. Pri tem tadi njik ne moti, da je teror proti koroškim S/ovencem osredotočen prav na ta datam. Nasprotno, vodi/ni socia/istični po/itiki ce/o kra-nijo take pros/ave in pri tem ne pomit/ijo, da se pod p/aščem vpra-š/jive .domovinske zvestoke" dejansko skriva nasi/je proti vsem, ki se takik pros/av ne ade/ežajejo.
Proti anakronizma takik pros/av so se v zadnjik /etik pojavi/i tadi kritični g/asovi, vendar nima nikče od priredite/jev interesa, da ki s temi nastopi preneka/. Zato pa je ki/o treka najti za protislovenske nastope nove motive. Lani je ki/a taka .motivacija" nekakšni .okramkni koj" proti dvojezičnim napisom. Kakor kaže, so
tadi že za /etošnji deseti oktoker naš/i primeren moto.
SPOMENIK .300 PREGNANtM"
Zveza koroškik kramkovcev (Narntner zlktoekrkamp/erkandj, zdraženje nekdanjik korcev za .nede/jivo Koroško", pa tadi za čimprejšnjo zdražitev z .matičnim narodom" v Nemčiji, načrtaje kot v He/?na?</Zf?!sf vk/jačena organizacija eno največjik provokacij proti koroškim 5/ovencem in
proti /agOj/aw;/. Za /etošnji oktoker naj ki odkri/i ok cesti iz Ce/ovca proti Ve/ikovca pred mostom Krke ve/ikanski, predimenzioniran spomenik tistim izpodki-janim „300 pregnanim"/
.Tri sto pregnanik" naj ki ki/o po TZci?Hafč/ZefMta propagandni .nasprotni atež" za izse/jene s/o-venske dražine na Koroškem /. 7942 in kkrati tadi dokaz za .kr-vo/očnost Titovik mori/skik čet". (Ta dokeseden citat je vsekova/ /etak, ki so ga trosi/i Ae/rHafč/ZeM-stovski somts/jeniki v NDP — Nationa/demokratiscke Tartei — dan pred keimatdienstovsko demonstracijo. K/jak tema ni kote/ videti noken nemški časnik v takem pisanja protijagos/ovanskik izpadov/)
Tak spomenik naj ki sistematično spodkaja/ protis/ovensko in prot:/agoT/<wam&o mise/nost in /a-ži, /aži o .janaškem epa Zktoekr-kampja", pa tadi o števi/a tistik, ki so ok tej akciji partizanov pri-š/i ok živ/jenje. (Partizani so takrat aretira/i najkajše k/apce nacistov in izdaja/ce partizanov ter domačega s/ovenskega prekiva/st-va. Večina se jik je spet vrni/a. Danes seveda trde /fe/fHafr/Zcmtou-ci in somiš/jeniki, da so ki/i .vsi nedo/žni". Neki koroški žapnik
je ok tek „300" pregnanik deja/.* „3e /jaki kog jik ne ki moge/ ko/je izkrati/")
LAŽ!
O tek /ažek je spregovori/ tadi g/avni arednik g/asi/a KP za Koroško Vo/kswi//e /ose/ Niescke/-witzer, ko je v te/evizijski oddaji Nestni pogovri na tovrstne očitke keimatdienstovcev koroškema de-že/nema g/avarja deja/, da je /e 92 /jadi priš/o ok živ/jenje. Nie-sc&e/TMfzer/a ni moge/ nikče od navzočik kramkovcev oporekati...
Koroškema zl^-^c/fr^afuT/cf-kanda je /astnik posestva Garker-virt Kramer da/ na vo/jo primerno zem/jišče na ozem/ja, ki smo ga že zgoraj omeni/i. Zem/jišče so-
di pod okčino Zre/ec, kjer so šovinisti /ani znova oskrani/i partizanski spomenik. Zre/ski žapan dvorni svetnik Dokernig kot krajevna ok/ast ni da/ omenjeni organizaciji grajenega dovo/jenja, vendar svoje od/očitve ni ateme-/ji/. Toda čeprav organizatorji niso ime/i dovo/jenja, so priče/i z de/om. Na prostora, do/očenem za spomenik, so nasa/i zem/jo, jo zravna/i in že po/oži/i teme/je. A/ere t/orisa so 6x7,3 m, primerna za ve/ik mavzo/ej.
Po/j vidnega mesta si niso mog/i izkrati, saj ko tik ok g/avni cesti. Sedaj so mora/i nada/jnjo gradnjo opastiti. K/jak tema so naroči-/i de/e za spomenik, saj so nam znane ce/o njegove dimenzije.' širina 4,3 m, višina 7 m, teža pa 23(/)ton.
Teme/ji stoje. r)kwekrkamp/er-kand ko pač v/oži/ proti neodo-kritvi gradkenega dovo/jenja priziv, o katerem ki mora/ sk/epati žre/ski okčinski svet. Te-ta ko iz-vo/jen še/e 23. marca, ker so stare okčine zdraži/i in so sedaj krez odkorov. Zadeva ko torej po 23. marca spet aktaa/na. Ni težko iz-račanati, kdaj kosta ime/a Zk-TPf/fr&arMp/erZranr/ in /Teimat-dienst gradkeno dovo/jenje v žepa. Kajti na Koroškem je pač taka stvarnost, da vp/ivnim in v vsek strankak zastopanim č/anom Hei-matdiensta nikče ni kos,* po več a/i manj do/gem apiranja mora vsak zaseknik, pa tadi vsaka ok-/ast, odnekati...
Večer, Maribor
Po načrtu Abwehrkampferbunda btizu Cetovca:
Protijugosiovanska provokacija
ŽENEVA — V zadnjih tri in po! tisoč !etih je čto-večtvo živeto v miru samo 204 teta. Te vznemirtjiv* Stevitke je pred nedavnim povedat sovjetski predstavnik prof. lemetjanov na konferenci nevtadnih organizacij, ki je razpravtjata o vprašanjih razorožitve. !z stotetja v stotetje postaja Stevito vojnih žrtev vse večje. Tako je v prvi potovici 20. stotetja v 117 vojaških spopadih v raztičnih krajih sveta izgubito živtjenje 42,5 mitijona tjudi.
PEKtNG — Prenehanje sovražnosti v Vietnamu so po vsem svetu sprejeti z zadovotjstvom. V Pekingu so ta dogodek prosiaviti s posebno svečanostjo v Vetiki tjudski dvorani, kjer se je zbrata množica 10.000 tjudi. častni gost zborovanja je bi! Le Duc Tho, severnovietnamski podpisnik pariškega sporazuma. Ob istem času pa jo ameriški podpredsednik Spiro Agnew med svojim obiskom v tndokini izjavit, da ..s prenehanjem ognja v Vietnamu ne bo konec ameriške vtogo v jugovzhodni Aziji". To pomeni, da se bo Amerika če naprej vmešavata v notranje zadeve azijskih narodov, torej nadatjevata potitiko, ki je v Vietnamu zahtevata tako strašne žrtve.
ZAGREB — Na posebni stavnosti v prostorih zagrebške Akademije je bito na novo progtašenih sedem rednih in šestnajst izrednih čtanov Jugostovanske akademije znanosti in umetnosti. S sprejemom novih akadomikov ima ta najvičja hrvaška znanstveno-umetniška ustanova sedaj 124 čtanov.
MADRtD — V obveščenih krogih menijo, da je mogoče že v btižnji prihodnosti pričakovati, da bosta Španija in Potjska vzpostaviti diptomatske stike.
POStROKODSVKU
Pred tedni )e Španija vzpostavita tedne etiko k Nemško demokrtično rop«biiko, ki je tako prva sociaiistična deieia, ki ima dipiomatske odnose k Madtldom.
PEKtNG — V Kitajski prestotnici eo uradno potrditi, da bo posebni svetovaiec ameriškoga predsednika dr. Henry Kissinger 15. februarja prispe) na uradni obisk v Ut Kitajsko. Obisk bo traja) do 15. febuarja. Kitajsko sporočito navaja, da bo imei Kissinger s kitajskimi voditoiji ..konkretna posvetovanja saradi nadaijnjega normaiikiranja odnosov med Ut Kitajsko in Ameriko". Sporočiio je v VVashingtonu potrdit tudi tiskovni predstavnik Beto hiše Ziegter.
NEW YORK — Varnostni svet Združenih narodov*^ je po večdnevni razpravi sprejet dve rosotutiji, kt obsojata agresivna dejanja rastistlčnega južnoro-dezijskega reiima proti Zambiji. !uina Rodezija je pred tedni zaprta mojo z Zambijo in uvedia proti njej gospodarsko btokado, ki so jo spremtjate subverzije in sabotaie. V teh agresivnih dejanjih, pri katerih sodeiuje tudi rasistična lužna Afrika, je več zambijskih državtjanov zgubiio, živtjenje mnogi pa so biti ranjen).
ZA1ECAR — V Majdanpeku so daii tansko teto pobudo, naj bi ob BO. obietnici rojstva predsednika Tita osnovati poseben ..Titov skiad" za šoianje mia-dih doiavcev. Zamisoi ba zdaj kmaiu uresničena, kajti že do konca ietošnjega maja so bo sktad konstituirat, potem pa bodo razpisati tudi prve štipendije, ie doste) jo biio na račun tega skiada vpiačanih več kot miiijon in pot dinarjev, poteg toga pa so mnoga podjetja zagotovita, da bodo redno odvajata det sredstev za šotanjo mtadih doiavcev. Predvidevajo, da bodo mogti iz ..Titovega skiada* vsako ieto štipendirati okrog ttm.OOB miadih fantov in dektet iz vseh predeiov lugosiavije.
ADtS ABEBA — Etiopski cesar Haiie Setasio je v govoru ob otvoritvi dvajsetega sestanka ministrskega sveta Organizacije afriške enotnosti poudarit, da je bo) Zambije proti rodezijskemu rasističnem« rožimu bo) vse Afrike. Zambija ni osamljena, je na-gtasit Haiie Seiasie, marveč iahko računa, da ja bomo vsi odtočno podprti. Giedo zadnjih ukrepov Rodezije proti Zambiji je deja), da je nedavna akcija. ki jo je sproži) neiegaini rodezijski režim z namenom. da bi zadušit gospodarski razvoj Zambije. ..ponoven dokaz zarote koioniainih režimov, naperjeno proti neodvisnim afriškim državam".
MOSKVA — Sovjetska zveza je izstretita na krožno pot okoii Zemije umetni sateiit ..Btisk t". Preko tega sateiita bo potekat teiefonsko teiegrafski promet, prav tako pa bodo prenašati spored osrednje sovjetske tetevizije v skrajno predoie severa. Sibirije. Daijnega vzhoda in Srednje Azije.
iNNSBRUCK — Giavno mesto Tirotsko innsbruck bo po odiočitvi mednarodnega oiimpijskega komiteja ieta 1WŠ že drugič priredite!) zimskih oiimpijskih iger. Kakor znano, je biia zimska oiimpiada v Innsbrucku že teta 1M4. Do te odtočitve je prišto zaradt tega, ker je ameriško mesto Denver umakniio svojo kandidaturo. Giede organizacije bodo v innsbruck« seveda precej na boijšem, ker imajo že izkušnjo iz ieta 1M4, poieg toga pa je veitk det športnih naprav še uporaben. Kijub temu računajo, da bodo stroški presegii pot mitijarde šitingov.
4
HANO) — Po sktenitv) premirja v Vietnamu so začet' z obnovo težko prizadete dežete. Tudi v giavnem mestu Severnega Vietnama Hanoj« so obnovitvena deiO v poinem razmah«. Uvedti so poseben ..spomiadanshi teden udarniškega deia", tekom katerega na) bt vsak deiavec.ustužbenec, študent in dijak poieg svojega rednega deta vsak dan tega tedna deiai še osem ur za obnovo mesta. Medtem pa priprav ijajo tudi načrte za zgraditev novega giavnega mesta, ki bo oddatjeno kakih M km od Hanoia. Hanoj* skt župan je izjavit, da bodo prav tako v ceiot' obnoviti tudi Hanoi, razen dveh četrti, v katerih bodo ruševine, ki jih je zapustiio ameriško bombardiranje, ostaie v spomin na to napade in na vojno sptoh.
BRtOMt — lugosiovanski predsednik Tito je n« Brionih sprejei znano umetnico in pobudnico humd-nih akcij losephine Baker. Bakerjeva je predsednika Tita in njegovo soprogo lovanko seznanit« z deiom svoje ustanove, katere namen je skrb s« otroke in zbiiževanjo miadih vseh ras in z vseh co-tin. Enega od centrov te ustanove bodo odprti t«d' v Šibenik«.
9- februar 1973

štev. 6 (1594) — H
Stovenski kuitumi praznik
v !uči proslav po vsem slovenskem svetu
Obletnica narti največjega stovenskega pesnika dr. Franceta Preier-je — odkar je Slovenski narodnoosvobodiini svet sredi junaškega b°ja za svobodo ta dan progiasi) za kuiturni praznik siovenskega na-'oda — vsako ieto v znamenju najraziičnejših kulturno-umetniških prireditev in prosiav, ki ves siovenski narod v matični domovini in zunaj "jenih meja povezujejo v nerazdruiijivo enoto. V ijubezni do Prešerna Manifestiramo Siovenc) svojo ijubezen do svojega naroda, do svojega jezika in do siovenske kuiture; izkazujemo spoštovanje poetu, ki nam je pribori) mesto med kuiturnimi narodi.
Tudi ietos je teden, v katerem obdajamo obietnico Prešernove smrti, v pravem pomenu besede Peršer-"ov teden. V števiinih krajih po Sloveniji in tudi v zamejstvu se vrstijo Prireditve, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku.
Koroški Slovenci bomo ta praznik Počastiti s Prešernovo proslavo, ki jo danes zvečer prireja Slovenska Prosvetna zveza v celovškem Domu
Maturanti in združenje star-iev Zvezne gimnazije za Sio-vence vabijo starše, prijatetje tn rojake na
G!MNAZjJSK! PLES
ki bo v petek 23. februarja 1973 ob 19.30 uri v Koipingovi dvorani (Ko)pinghaus) v Celovcu.
tgrajo: ..Poskočni Rožani" jorig. fid. Rosentaier) in an-!ambei ..Bendio" iz Ljubija-ne.
Prisrčno vabijeni!
ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu, vabita pa Kulturna skupnost in Občinska konferenca SZDL Radovljica. Poleg domačih skupin bodo sodelovali mešani pevski zbor SPD .Danica" iz St. Vida v Podjuni, mešani pevski zbor KPD Globasnica ter instrumentalno vokalna skupina .Korotan" iz Št. Vida v Podjuni.
Posebno obširen spored prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika so tudi letos pripraviti v Prešernovem mestu Kranju. Začeli so že prejšnji teden z otvoritvijo razstave likovnikov iz Pomurja. Na večer pred obletnico Prešernove smrti so se poklonili spominu ve-
likega pesnika ob njegovem grobu v Prešernovem gaju; istega dne je bila odprta razstava .Prešernoslov-ci, njihova dela in podobe". V sredo se je v Kranju začel teden slovenske drame, kjer sodelujejo vsa slovenska poklicna gledališča, poleg tega pa še gledališče iz Beograda ter gledališči iz Jesenic in Kranja. Kulturne večere in pevske koncerte so pripravili tudi v okoliških krajih, v soboto 10. februarja pa bo v Kranju (ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma) velika pevska prireditev, kjer bosta sodelovala tudi pevska zbora iz Železne Kaple in Kontovetja pri Trstu.
Osrednja proslava kulturnega praznika slovenskega naroda pa je bila — kakor vsako leto — no predvečer Prešernovega dne v Ljubljani, kjer so podeliti tradicionalne Prešernove nagrade za najvišje dosežke na posameznih področjih siovenske kulturno-umetniške ustvarjalnosti. O letošnjih Prešernovih nagrajencih bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Cerkveni zakon o sožitju
precMožen fucfi široki javnosf; Korošce
glasbe. Sodelovala bosta priijub-'iena operna solista Božena Glava-kova in Ladko Korošec, ki bosta ob M^remljavi pianista igorja Dekleve 'ivajala najprej napeve na Prešernova besedila, nato pa znane operne arije. Štiri koroške narodne na-beve v Ukmarjevi priredbi za klavir v krstni izvedbi predstavil Igor Dekleva, kii bo poleg tega igral še dva novoodkrita Chopinova valčka. Slavnostni govor bo imel dr. Franci Hitler, končno pa je na sporedu recital pesmi Andreja Kokota.
V obliki .Koroškega večera" bodo Prešernov dan in slovenski kultni praznik počastili tudi na Bledu, hreditev bo v soboto 10. februarja
Predloga o sožitju Nemcev in Slovencev v cerkvi Koroške, ki jo je — kakor smo svoječasno poročali tudi v našem listu — lani izglasovala škofijska sinoda v Celovcu, je medtem postala veljaven zakon za cerkveno področje, prejšnji teden pa so jo zastopniki sinode in škofijstva predstavili tudi javnosti.
Sožitje, kakor si ga je zamislila sinoda, je vsekakor nekaj novega v zgodovini Koroške. Vendar pa je pri tem treba imeti pred očmi, da gre doslej le za teoretično zasnovane misli, medtem ko bo šele praktično uveljavljanje pokazalo, v kolikšni meri so sprejeta načela sploh uresničljiva. Predvsem pa bo šele prehod od teorije do prakse oz. od besed k dejanjem izpričal, kako globoko je zakoreninjena iskrena pripravljenost za medsebojno spoštovanje in razumevanje med pripadniki obeh narodnostnih skupnosti v deželi.
Da bo pot do resničnega sožitja v duhu omenjene predloge verjetno še precej kamenita, je bilo poudarjeno tudi na tiskovni konferenci, kjer prav nič niso prikrivali številnih težav, ki jih bo še treba premostiti. Seveda bi bilo zgrešeno, če bi take težave odstranjevali s tem, da bi „večina" pri odločitvah enostavno preglasovala ..manjšino". Še posebno zgrešeno pa bi bilo, če bi pripadniki večinskega naroda (ki pa so med aktivnimi verniki v naših farah doslej bili precej redko posejani) to predlogo razumeli tako, da zdaj v župnijskih svetih in drugih gremijih uveljavijo svojo moč odnosno premoč v smislu, kakor je prišel med razpravo o predlogi večkrat do izraza: da se otresejo „krivic", ki so jih jim
„OcMc/a Svobode'
ZASLUŽNIM KULTURNIM DELAVCEM
Zveza ^K/rKrHo-prosvffmL; organizacij 5iovenije je pred dnevi o(< svoji 23-ietnici obstoja prvič pode/i/a zasiažnim ba/tarnim de-/avcern posebna priznanja — „Od/ičja Svobode". Letos je ta od/ičja preje/o J# ba/tarnib deiavcev, in sicer odiičja z ziatim /istom 73 in s srebrnim Zistom 23 oseb. Odiičja Svobode, bi jib bodo odsiej podeijeva/i vsabo Zeto, so biZa HStRMovfjeMd bot najvisja priznanja za pobadnibe in organizatorje baZtarnega živZjenja, prejemaZi pa jib bodo baZtarno-prosvetni deZavci in drastva, bi so s svojim de-Zom prispevaZi b razvoja in bogatitvi baZtarno prosvetne dejavnosti tabo v SZoveniji babor tadi v zamejtsva.
ZVa sZavnostni prosZavi 23. obZetnice ZččPO je govoriZ predsed-nib repabZišbe bon/erence SZDL SZovenije /anez Vipotnib. OrisaZ je vZogo in pomen baZtarno prosvetne dejavnosti, o bateri je dejaZ, da tadi to področje dražbene astvarjaZnosti prispeva b ciZja, b ba-ferema težimo.* b čZovebovi popoZni osvoboditvi. „ZčaZfara niboZi ni biZa izZočena iz poZitičnega živZjenja dražbe," je nagZasiZ pred-sednib Vipotnib. „ZVosprotno, na speci/ičen način se je vbZjačevaZa v boj za zavest Zjadi. bčaZtara pa je biZa vedno predhodnica tadi v mednarodnem sodeZovanja, saj je prav baZtarno področje tisto, bjer se najprej in najboZj občatno zrcaZijo vsi pozitivni premibi v mednarodnih odnosih, pa tadi vsi pojavi zaostrovanja trenj v mednarodnem živZjenja."
Maksim Gaspari 90-!etnik
Znani slovenski akademski slikar rija je izredno obsežno in bogato. Maksim Gaspari je pred kralkim Kol najizvirnejši slikar slovenske fol-obhajal svojo devetdesetletnico, še klorne motivike je ustvaril nešteto vedno čil in ustvarjalen.	slik in risb, tako da danes verjet-
Umetniško delo Maksima Gaspa- no ni Slovenca, ki ne bi že na prvi
pogled spoznal .rokopis" tega u-metnika. K razširitvi njegove priljubljenosti so zlasti prispevale lepe ilustracije najrazličnejših knjig — od pravljic pa tja do pesniških zbirk. Poln prešerne šegavosti je upodobil nešteto še danes nad vse upoštevanih del v ljudski ornamentiki, na panjih, na pirhih in tudi na majolikah. V mladinski ilustraciji pa je Maksim Gaspari brez dvoma e-den izmed prvih in najplodovitej-ših slovenskih umetnikov, saj njegove tovrstne stvaritve mladi rodovi že dolga desetletja ljubijo in občudujejo.
Maksim Gaspari je v svojem u-metniškem ustvarjanju tesno povezan tudi s Koroško. Po prvi svetovni vojni se je z vso vnemo vključit v propagando za koroški plebiscit. Takrat je prepotovat našo ožjo domovino ter s svojim ilustrativnim delom spodbujal zavest rojakov. V tistem času so nastale tudi mnoge figuralne kompozicije naših ljudskih običajev in značajev. Od tedaj in vse do danes je ostal Gaspari zvest sodelavec pri mnogih koroških slovenskih knjižnih izdajah — njegove ilustracije krasijo tudi naslovne strani posameznih številk letošnjega letnika .Mladega roda".
menda delati slovenski duhovniki in verniki. Taka miselnost — ki pa je nihče ne more zanikati, saj je bila na sinodi dovolj jasno izpričana — bi prizadevanja za uresničitev predloge o sožitju že vnaprej obsodila na neuspeh.
Pač pa to ni edina težava. Škof nosi tudi še druga bremena in kot poseben „križ", ki ga mora nositi, je bil naveden gospasvetski „župnik" Muchar. Samo vprašanje je, ali je dovolj vzeti križ na rame — ali pa bi menda le kazalo tudi drugače poskrbeti za popravo krivic, ki jih taki Mucharji delajo ne samo koroškim Slovencem, ampak vsem, ko se zavzemajo za načela o sožitju.
Prav tako pa sramežljiv molk tudi še ni zadovoljiv odgovor na opozorilo, da cerkev še ni preklicala svojih nekdanjih „obsodb" in „kazni", med katere nedvomno sodi svoječasna ekskomunikacija našega lista. Razvoj časa je seveda tudi v ustroju cerkve marsikaj pokopal, kljub temu mislimo, da ni dovolj le razgrniti pajčolan pozabe, zlasti ko se nekateri čutijo dolžne, da ponižno prosijo odpuščanja celo za grehe, ki jih naše ljudstvo nikdar ni zagrešilo.
S tem hočemo povedati, da bo uresničitev predloge o sožitju v prvi vrsti odvisna od tega, ali bo na Koroškem — tudi in morda še posebno na cerkvenem področju — končno le prišlo do temeljite spremembe v miselnosti, ki je doslej v slovenskem sodeželanu vedno videla drugorazrednega, manjvrednega človeka. Sprejeta načela so gotovo obetajoča, besede pa bodo meso postale šele tedaj, ko jih bo navdihnil pravi duh.
TONE SVETINA	163
Po lem, kar sem doživel, sem premaga) dofik s praz-"'"o, občuti) sem vse odtenke strahu, tesnobe in groze. Ozr) se nazaj na svojo samotno pot, kjer sem videt tvoje *^obne sledove ob svojih, za njimi pa sledove čete in za "jimi neznansko množico, zavito v rumen prah. Razmištja) ^Snt: če je tu dvoje stedov, potem nisem sam. Da, najteže ^ bit; čtoveku sam, ker se izgubi, ko išče smise) obstoja ... ^oja roka me je vodita s samotne oba)e sveta nazaj, tja, fsr je požar neba razkta) tedeno skorjo stoletja in kjer Pomlad življenja vabi nove plodove iz zemlje. Stal sem za-^den in nem in si nabral toliko moči, da sem se lahko pomaknit vase. Prebral sem zakon sveta, ki velja človeku: ^'koli ne smeš bežati sam pred seboj in ne lagati samemu ^obi. Lepo je tistim, ki umro hipoma; še lepše je tistim, ki Po v smrt zaziblje sen; gorje pa tistemu, ki umira počasi.
obro je, da smrt pusti vsakemu toliko časa, da spozna 'Osnico. Razgaljen do zadnjih globin, sam s seboj in raz-'ovljen na tisoč delov, si lahko rabelj in sodnik svojemu ^'Iju in ustvarjalec nove celote. Bežal sem. Toda moj beg . bi] iskanje. Dvomil sem — moji dvomi so bile nove res-Skušal sem sovražiti, toda sovraštvo je bila ljubezen.
b Težko je nositi v srcu smrt in ljubiti. Življenje brez Iju-je počasna smrt. Misel nate je moja senca. Če hočeš ^ ' "očeš, se je ne znebiš, dokler kroži sonce okoli zemlje. Orna se vrača. Poklicala si me k tovarišiji, ko sem že od-
hajal. Dih življenja si bila, svetloba, ki je presvetlila temo konca. Moj prvi in zadnji smisel. S teboj se moje nehanje nadaljuje, s teboj se povezujem z ljudmi, k'i bodo zgradili nov svet na ruševinah starega. Nekaj sem doumel na robu, kar drugače najbrž nikoli ne bi: Če te resnično ljubim, te ljubim onstran vračanja in brez razlogov. Samo onkraj zla in dobrega sva si lahko najbližjo. Sem zunaj zanikanja, ki se imenuje sebičnost. Ne veš, kako blizu si mi, čeprav si daleč. Tvoj beg me vabi. Trpim, toda česa ne bi pretrpel zavoljo tebe! Vse, kar živi, mora trpeti. Vse, kar se poraja velikega, se poraja v boju in upanju. Nič ni človeku podarjenega, najmanj pa ljubezen, ta živi vir življenja.
Stokrat sem prebral tvoje pismo, žar tvoje ljubezni mi je vračal moči. V tvojem naročju sem našel svoj obraz. Menda sem človek, ki mu je usojeno, da ljubi samo enkrat v svojem življenju. Če bi ubil to svojo edino ljubezen, bi ubil sebe."
Ana je obrnila list. Po licih so ji tekle solze, roke so ji drhtele.
,Danes začenjam tam, kjer sem ondan nehat. Mnogo bolje mi je. Ali sti lahko predstavljaš, kako je človeku, ki je preskočil grob? Toda meni je danes že vse drugače. Čas mi mineva ob mislih nate. Povsod si z menoj. Skozi motna stekla okna lije svetloba sončnega dne in vrhovi zelenih smrek šume v vetru. Spet slišim petje ptic in vidim v očeh tovarišev novo življenje.
Midva sva usojena drug drugemu. Čeprav različna, sva si potrebna kot tema in svetloba, kot nebo in zemlja. Razmišljam, kaj vse sva preživela, koliko užitkov sva drug drugemu darovala in koliko trpljenja svo zadala drug drugemu, da bi odkrila nove izvore življenja.
Žena si, ki sem si jo izbral, da bi spočel z njo otroka. Najina kri naj bi povezala ogenj strasti in prižgala v temo sveta novo oko svetlobe. Želim si sina, ki bi bil moj in
tvoj, ki bi bil ti in jaz. Najin bi bil, ker bi bilo to, kar sva midva oba. Povezal bi naju, kakor poveže zemlja korenine drevesa.
Ker vem, da je to tudi tvoja želja, sem ti povedal.
Sedaj mi je laže. Močnejši sem. Vem, kje sva in kam greva. Izbral sem si pot. Ni me strah hrupa podirajočega se sveta in ne noči v pustinji, po kateri tavamo, ne mravljišča, skozi katero gremo, in ne slepot pokolov. Tudi hladu snež-ženih vrhov se ne bojim. Bogovi padajo. Rušijo se stara svetišča, dvigajo se mostovi, kjer bodo pogumni šli čez pregrade k novemu svetu. Čutim moč v svojih rokah. Z lahkoto bi vihtel kladivo in udarjal po vsem, kar je trhlo in kar se podira. Želim slišati, kako zveni udar železa ob železo. Želim si dleta, s katerim bi klesal v belino marmorja simbole velikega upanja. To naj bi bili kamni moči za novo bodočnost. Tja bi šla z roko v roki, vse do tja, kjer nič več ni in se vse začenja znova — Primož".
Zaprla je oči, nagnila glavo in pustila, da se je veter igral z njenimi lasmi. Zazdelo se ji je, da se je dotikajo njegove roke. Pozabila je na ves svet, le njegove besede so zvenele v njej kot veličastna glasba in prebujale otožno hrepenenje vse njene biti.
Ko se je Vojko vrnit, jo je našel naslonjeno na drevo med rumenimi travami, zamaknjeno v oblake, ki so drseli proti goram na vzhodu. Iz oči ji je bral srečo in spokojnost. Pismo je stiskala k prsim. Zdela se mu je neznansko lepa lin skrivnostna. Nekaj je bilo v njenem izrazu, česar še ni opazit prej. Začudil se je, da ga ni že prej vznemirila.
Prisedel je. Prebrala mu je Primoževo pismo na glas, ker je vedela, da je njegov pravi prijatelj in da je prav, če svojo srečo podeli z njim.
Zamaknjeno jo je poslušal, na dnu srca pa mu je bilo rahlo žal, da v njem ni takšnih čustev. Zakaj jih ni? Zato,
VELIK USPEH GOSTOVANJA SNG MARIBOR NA KOROŠKEM
Obe osrednji kuiturni organizaciji koroških Siovencev Siovenska pro-ivetna zveza in Krščanska kuiturna zveza sta minuto soboto in nedeljo imeti v gosteh ansambei Siovenskega narodnega giedaiišča v Mariboru, ki je med nas prišei z Linhartovo komedijo „Ta veseii dan aii Matiček :e ženi". Mariborski giedaiiščniki !o nastopat) v Giobas-nici, Borovtjah in Št. Jakobu v Rožu.
Ansambei SNG Maribor je med nas prišei v času, ko koroški Sio-venci preživijamo hud nacionaini pritisk in so predstave gotovo tudi zaradi tega preraste okvire običajnega gostovanja. Kajti vse tri pred stave je obiskaio nad 1500 tjudi z vseh koncev dvojezičnega ozem-tja na Koroškem. Gostovanje pa je bito deieino tudi obiska predstavnikov potitičnega in kuiturnega živijenja. Tako je predstavo v Giobas-nic) obiskat jugosiovanski generaini konzut v Ceiovcu Bojan Lubej in borovetjsko konzut Branko Čop, v vseh treh krajih pa so se vabiiu odzvati tudi tamkajšnji župani, in sicer Aibert Sadjak, Thomas Sorgo in Janez Gresst. Predstavo v Gtobasnici sta obiskata tudi predsednika obeh osrednjih narodnih organizacij koroških Siovencev dvorni svetnik dr. Joško Tischter in dr. Franci Zwitter.
Prvi nastop ansambla SNG Maribor z Matičkom je bii v dvorani ;ostiine Šoštar v Globasnici. Nova ioštarjeva dvorana je ena največjih dvoran v Podjuni. Od njene otvoritve iani poleti so v njej imeti že števitne prireditve, vendar takšne udetežbe kot tokrat doslej še niso zabeležili. Nad petsto obiskovalcev je prišlo iz vseh koncev Podjune in tudi od drugod, da bi bili deležni visokega kulturnega užitka. Že po prvih prizorih je bil vzpostav-
ansamblu kot tudi posameznim igralcem, skratka gostovanje je bilo za koroške Slovence resničen kulturni praznik. Tu se je znova potrdila pravilnost kulturne politike obeh kulturnih organizacij SPZ in KKZ, da našemu človeku letno nudita vsaj eno vrhunsko gledališko prireditev. Topot pa se je izkazala pravilnost tudi v tem, da so z gostovanjem šli med ljudi na vas in jim tako približali visoko umetnost, kar
---------, — se je prav goto-
. .	^vo tudi obrestovalo glede množičnega
. med igralci in publiko, obiska. Kajti priznati moramo, da so Občmstvo je tako v Globasnici kot predstave obiskali tudi številni ljudje, tudi potem v Borovljah in v Št. Ja- ki sicer v Celovec morda ne bi prišli, kobu predstavo spremljalo z zbra- Prireditelji so se glede obiska ne-nostjo m vtharnim reagiranjem, ki koliko bali v Borovljah, a tudi tu je
i	i- i i -
m
je razodevalo izbrušen občutek za satirične, deloma zelo aktualne narodnostne bodice.
O kvaliteti predstave Matička tu ne bomo izgubljali besed, zakaj to je bilo že dostikrat povedano in zapisano. Najboljše potrdilo pa je vedno znova bil spontani aplavz celotnemu
bila skrb odveč, saj je boroveljska kinodvorana bila prav tako razprodana, predstava pa je sijajno uspela. Za predstavo v Št. Jakobu pa ni bilo
dvoma, da bo dobro obiskana. In res, farna dvorana je bila premajhna, da bi vsi obiskovalci našli sedež; dobršen del se je moral zadovoljiti s stojiščem. Mariborski gledališčniki so v Št. Jakobu praznovali tudi majhen jubilej: bila je namreč njihova 65. predstava Matička, kar je znova dokaz, kako je to prvo slovensko gledališko delo med slovenskim ljudstvom še vedno priljubljeno. SNG Maribor je s tem delom gostovalo takorekoč po vsem slovenskem kulturnem prostoru, saj so ga pred kratkim uprizorili tudi na Primorskem, v kratkem pa bodo z njim šli gostovat med Slovence v Porabju na Madžarskem.
Tesna povezanost med Slovenci tu in onstran meje pa se ni izkazala le ob stikih med igralci in publiko, ampak je bila poudarjena tudi v zdravicah predstavnikov Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze na eni in SNG Maribor na drugi strani. Tako so potrebo po tesnih kulturnih stikih izrazili ob pozdravu v Globasnici predsednika Hanzej Weiss in Lovro Kašelj ter ob slovesu v Št. Jakobu Peter Sticker in Andrej Kokot, ki so poudarili, da taki obiski brez dvoma doprinašajo tudi h krepitvi narodne zavesti med Slovenci v zamejstvu.
Ob koncu naj še zapišemo, da so se mariborski gledališčniki ob priliki obiska na Koroškem poklonili tudi padlim partizanom. Ob spomeniku v Borovljah so položili venec ter z recitacijami in komemoracijo žrtvam fašizma izkazali čast.
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost ' v Piiberku vabi na
javne
v četrtek 15.2.1973 ob 20. uri v dvorani Piiberku.
gostiine Rosseiwirt v
Diskusijska tema: Narodna enakopravnost na Koroškem.
Diskutirajo: # deieini posianec Josef Guttenbrunner
#	dr. Franci Zwitter
#	dr. Reginaid Vospernik
#	Rudoif Kores
Vodja diskusije: viadni svetnik dr. Pave! Apovnik K obiini udeieibi vab)
društveni odbor
Naša prosvetna dejavnost
še živa tudi ob Vrbskem jezeru
Loga vas — Na svečnico zvečer — saj na podeželju še vedno praznujejo ta praznik — so se v go-sfiini pri Marici v Logi vasi zbrati prosvetaši na rednem občnem zboru Stovenskega prosvetnega društva .Svoboda".
Kljub spremenjenim razmeram — iogavaške občine ni več, pri družiti so jo občimi Vrba, ki po vsej verjetnosti ne bo imela tistega razumevanja za stovensko prosvetno dejavnost, kot ga je bila doslej deležna v okviru stare občine — so slovenski prosvetaši pokazali, da se tudi v novem položaju resno zanimajo za slovensko kulturno delovanje, kar je zgovorno kazala lepa
Manifestacija enotnega siovenskega kuiturnega prostora
V ABiLO
Siovensko ptaninsko društvo v Ceiovcu vab) čiane in prijateije na
PREDAVANJE z BARVN!-M! DtAPOZmV!
v nedeijo 11. februarja 1973 ob 19.30 uri pri Mikiaviu v Biičovsu. Predavate)) Ton) Va-ientinič nas bo seznani) z te-potami pianinskega sveta in drugim) motivi.
Prijateiji pianin in barvne fotografije prisrčno vabijeni.
Odbor
V	5WG Maribor j<? ol< gostovanja na Korol
spregovori/ dlre&tor Bran&o Gombač, &i je mer/ tlraglm rlcjal.-
Zgodovlrzs^a dejstva, drag! prijatelji, naj nas Sloven-ce v matični domovini /n Slovence zunaj meja nenehno spominjajo In opominjajo, da more In mora slovenski narod živet! In se perspektivno v vsek pog/edlk razvijati v tem sodobnem, zdlnamlzlranem, atomskem sveta, pa tadl krivičnem sveta edlno/e kot &a!tarno-dal?ovna skapnost s/ovenskega naroda. Tisti trenatek, ko ki do-pastl/1 In dovo/1/1, da ki naše krvno, nacionalno ožilje s kakršnimi koli klraršklml posegi kdorkoli zaastavl! ali presekal ok /ormalnlk geograjsklk mejnlklk, ki kilo nase nacionalno telo za mnogokaj prikrajšano, za tiste zlaktne sokove slovenstva, ki dajejo celovito, enkratno In nespremenljivo podoko enotnega slovenskega kal-tarnega prostora z enotnim nedeljivim slovenskim jezikom, pri čemer ni razlike med Slovencem na Koroškem, v Porakja, na Tržaškem ali katerem koli kraja v matični domovini.
Alarlkorska Drama, ki delaje na širokem okmočja ok severovzkodn! meji, Ima s Slovensko kaltarno skap-nostjo In marlkorsko kaltarno skapnostjo dogovor za gostovanja tako v svoji regiji kot v Širšem slovenskem kaltarnem prostora, vštevšl zamejstvo. Tako smo se
pred dnevi vrnili s Tržaškega, kjer smo s sedmimi predstavami oklskall Trst In staro Gorico, preko dvek okls-kov v Tjal^ljan! smo oklskall še naše Tomarje, sedaj smo pri vas, čez nekaj dni pa komo oklskall prvič v zgodovini slovenskega gledališča slovenske vasi v Porakja, kjer komo razveselili odrasle z revolaclonarnlm Matičkom, mlajše pa z Gollevlm /arč^om. Mimogrede sem omenil ta gostovanja naše Drame, da tadl ta na tej strani lakko agotovlmo, da se kaltarne skapnost! v Sloveniji zavedajo svoje naloge In da preko stalni!) In trdnlk zvez In dogovorov s slovenskim! organizacijam! v za-mejtsva Iščejo nove okllke sodelovanja v vsem slovenskem kaltarnem prostora In da mora to sodelovanje prit! v stalno delovno okllko, ne samo okčasno, praznično; v kodočem kaltarnem razvoja slovenskega naroda morajo vsi del! slovenskega kaltarnega prostora kit! pr! kaltarnem osveščanja enakopravno zastopani.
Široko odprte meje, težnje po čim koljšlk sosedsklk odnoslk v tem pogleda prlzadetlk narodov, možnost za neovirano kontaktlranje med vam! tostran meje In nam! Iz domovine, zagotovila odgovorni!) politikov o demokratičnost! In pravlcak manjšine — vse to nam narekaje In kliče, da se v večji mer! sestajamo, kaltarno osveščamo In čvrstlmo ter se s tem na najlepš! način dakovno manljestlramo v močnem In enotnem slovenskem kaltarnem prostora.
udeležba na občnem zboru.
Predsednik Maks Kaki je oivorii in pozdravil šievilne člane in prijatelje društva. Spomnil se je umrlih članov — organista Hanzija Aich-holzerja iz Loge vasi, bivšega predsednika SPD Svoboda Lukija Meso-tiča, prav tako iz Loge vasi, ter soustanovitelja društva Rudolfa Grob-lacherja iz Trebinje. Iz poročila tajnika Stankota Černiča je bilo razvidno, da je društvo, zlasti s svojim pevskim zborom, mnogo doprineslo k temu, da je številne tujce, ki se poleti mudijo v naših lepih krajih ob Vrbskem jezeru, seznaniio z lepotami slovenske pesmi. Ne bomo podrobno naštevali nastopov, upravičeno pa lahko trdimo, da je bilo naše društvo delavno in požrtvovalno. Omeniti moramo tudi, da je naš pevski zbor sodeloval pri snemanju plošče .Ob Zilji in Dravi", kar je prepričljiv dokaz kakovosti., domačega pevskega zbora pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Stankota Černiča.
Za predsednika društva je občni zbor izvolil izkušenega Maksa Kak-la. V glavnem je bil potrjen stari odbor. Predsednik Kaki se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje in obljubil, da se bo trudil, da ne bo nikogar razočaral. Po občnem zboru pa so društveni pevci popestrili večer z ubranim petjem, ki je pr! poslušalcih vzbudilo navdušeno ploskanje.
Prepričani smo, da bo naše društvo aktivno tudi še naprej, zlasti kot glasnik in posredovalec slovenske pesmi številnim gostom, ki radi prihajajo v naše kraje na oddih. Fri plemeniti dejavnosti domačemu pevskemu zboru želimo mnogo u-speha.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA___________________________Ton
ker nima nikogar, ki bi mu jih zbudil. Nehote se je počutil osamljen. Mtslil je na mater in sestre, ki jih je imel zelo rad; včasih se je spomnil na dekle, ki je ostalo v Franciji. Zato je laže živel kakor Primož, bil je bolj grob in nepopustljiv do sebe in drugih. Njemu sta partija in tovarišija — poleg skrbi, da bi ohromil življenje — pomenili vse. Toda ko ga bo zadela krogla — kdo se bo razjokal za njim? Kdo ga bo pomiloval? Če je to sploh potrebno ...
Ko je končala, nekaj časa ni mogel spregovoriti. Primož mu je odpiral nov svet, svet njegovega jaza, pred katerim je bežal. Preveč se je ukvarjal z drugimi, da bi lahko raziskoval samega sebe. Prvič je dojel, da se s tem siromaši.
Čez nekaj časa ji je dahnil s prizvokom grenkobe:
.Srečen bi bil, če bi imel dekle, ki bi ji lahko tako pisal in bi se z njo tako ljubil, kot se ljubita vidva."
Zahvalila se mu je z mokrimi očmi in spravila pismo.
Po stezi je prihajal štabni kurir, ki je iskal četno poveljstvo. Kmalu potem je Vojka poklical Borut. Povedal mu je, da pojde bataljon na pohod po ranjence.
14
Po pobočjih zelenih kopastih hribov se je pretakala čudovita svetloba poletnega dne. Po stezah in kolovozih so se vse dopoldne spuščale druga za drugo kolone brigad v Cerkljansko kotlino. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Borci so si razpenjali srajce in vihati rokave ter si otirali pot z obrazov.
S Trnovske planote se je razlegalo bobnenje topov. Tja je brzela tudi skupina bojnih letal s črnimi križi na krilih. Pred njimi so se kolone poskrile med drevje. Ko je bilo nebo spet prosto, so prišle iz grmovja in nadaljevale
pot. Na vozeh, ki so jih vlekli voli in konji, so ležati težki ranjenci.
V Cerknem se je zbirala divizija. V mestecu je mrgolelo vojakov, ranjencev in invalidov. Štab korpusa se je odločil, da bo vse težke ranjence in invalide umaknil iz bojnega področja. Čedalje močnejši nemški pritisk je naznanjal nadaljnje boje. Prenapolnjene bolnišnice niso vedele kam z ranjenci, poleg tega pa jim je grozila nevarnost. Glavni štab narodnoosvobodilne vojske Slovenije se je dogovoril z zavezniki, da bodo ranjence, ki jih bo divizija prinesla na Kočevsko, prepeljati z letali v baze v Italiji.
Medtem ko se je Lazar s komandanti brigad posvetoval o podrobnostih težavnega in tveganega štirinajstdnevnega pohoda, se je divizija oskrbovala s hrano, municijo lin sanitetnimi potrebščinami. Orlov se je ustavil z bataljonom na obrobju bombardiranega predela Cerknega. Ni mu bilo všeč, da so zbrali vso vojsko v mestecu, ki bi ga Nemci lahko zasuti z bombami. Ruševine na obrobju, si je mislil, pa bodo gotovo zadnji cilj morebitnega sovražnikovega napada; torej bo med njimi najbolj varen.
Z rokami v žepu je korakal sem in tja in gledal, kako se zdelane čete razmeščajo med očrnele zidove. Njegovemu jastrebjemu pogledu ni ušlo, da sta Ana in Vojko sedla skupaj in da mu je naslonila glavo na kolena. Srce mu je navdala jedka zavist. Že Primoža je težko trpel ob njej, kaj šele Vojka! Ni je pozabil. Okusil jo je bil le toliko, da ga je zastrupila z bolnimi željami in predstavo nečesa ne-nadkriljivega. Počutil se je kot tekmovalec, ki so mu tik pred ciljem odžrli zmago. Ali kot človek, ki za svoje delo še ni prejel plačila. Samega sebe je prepričeval, da je samo zato ni dobil, ker je bil prepočasen. Zavajala ga je — je sanjaril — in se mu načrtno izmikala, da bi ga bolj priklenila. Ko je bil Primož ranjen, mu je zasijal žarek novega upanja. Spričo svojih izkušenj z ženskami se ni odpovedal
želji, da bi še enkrat poizkusil. Pajk mu je večkrat dejal, da ima kožo kot nosorog in da ga nič ne odvrne od cilja.
Nedavno je bila prišla Ana v štab po zdravila. Takoj je spodil iz izbe bataljonskega bolničarja lin jo zadržat, da bi se z njo zaupno pogovoril. Prepričan je bil, da se mu kot bataljonskemu komandantu ne bo mogla dolgo upirati, če ima le kaj soli v glavi. Skušal jo je prestrašiti, da se Primož ne bo več vrnil v brigado. Gladko se je zlagal, da je zvedel v brigadnem štabu, da ga bodo, ko bo ozdravel, premestili v VDV, kjer je manj pohodov.
Ves je drhtel od zadovoljstva, ko je videl, da je zadet. Potem jo je — kakor včasih kakšno delavko v tekstilni tovarni — na vsem lepem vprašal, kdaj se bosta spet kaj videla. Saj živimo samo enkrat, je dejal, in prav nič ne vemo, če bomo jutri še živi ali ne. Precej ga je zavrnila odločno in nedvoumno, da sli je bil takoj na jasnem, kako ga je polomil. Jezil se je, da se je zaradi njegove nerodnosti še bolj navezala na Vojka. Ni mu ušlo, da se ne gane od njega, in že večkrat se je bil namenil, da ju bo nahrulil, pa sam ni vedel, zakaj je odlašal.
Poiskal je Gorazda, da bi se pomenit z njim o pohodu. Čeprav mu še ni povsem zaupal, je bil strpnejši do njega. Potem ko je izvlekel bataljon iz strmin Mežaklje, ga ni več gledal tako postrani. Kljub temu pa se je raje naveza! na komisarjevega pomočnika in svojega namestnika, ki sto bila na novo dodeljena bataljonu. Vsi trije skupaj so bii' ravnotežje proti Gorazdovemu vplivu v enoti.
Orlov je opazit tudi to, da je kmalu potem, ko so se ustaviti, prišel Blisk k Vojku. Videl ju je, da sta odšla po bregu rečice in izginila za grmičevje. Ni mu bilo prav, da ga je Blisk po navadi samo pozdravil in pokramljal kaj vsakdanjega. Prav nič ni vedel, kakšne .skrivnosti" imajo v četi. Težko se je privajal na komisarje, še teže pa je pre-
Štev. 6 (1594) — 3
OBJAVA
SLOVENSKE GIMNAZIJE
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk In umetnost naj prijavijo stari) svoje otroke, ki jih želijo dati v šoi-:kem ietu 1973/74 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega ioiskega ieta, to je od 10. Z. 1973 do najkasneje 28. Z. 1973, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spri-čevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šote, rojstni iist in dokaz avstrijskega driavijanstva.
Z. Pravočasno prijavijeni učenci, k) bodo ob koncu ioiskega leta 197Z/73 po oceni ijudskoiotske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne ioie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegi) tako dobre ocene, bodo moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi poiovici junija 1973. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega ieta.
4.	Konec maja 1973 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, k) so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestito starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih že možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta. Zato ravnateijstvo vse starše že posebej opozarja, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v vižje razrede je potreben razgovor z ravna-teijem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v žoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu, 9070 Kiagenfurt, Lerchenteid-:traf;e33.
Ravnateijstvo
Občina Piiberk se pripravijja rta voiitve
Mesec januar je bi) v našem kra-)u zelo razgiban. V vseh krajih sta-'s občine Piiberk in prejšnje občine Bistrica so biii sestanki, kjer so sestavljali krajevne odbore kot pripravo za skupno zborovanje Pliber-čanov in Bistričanov, ki je bito sklicano za 14. 1. 73 pri Brezniku v ^'berku.
Tega zborovanja se je udeleiiio lad 80 občanov, kar dokazuje živo Zanimanje za delo v naši bodoči občini. Seje so se udeležili tudi vsi občinski odborniki, ki so med ). 1970 1973 soodtočati o ukrepih oz. de)u v občinah Pliberk in Bistrica. Med drugimi je Steian Trampuš pozdravil namestnika okrajnega gla-^orja dr. Pavla Apovnika, podžu-Pana ekonomskega svetnika Mirka Kumra, živinozdravnika dr. Marka t^umpelnika ter številne goste in bodoče soobčane iz Bistrice in Šmihela pod vodstvom Stanka Vautija.
Po živahni diskusiji je prišlo do soglasnega sklepa, da bomo pri tokratnih volitvah — 25. marca 1973 — nastopali z Enotno listo (EL) Bistričani in Ptiberčani. To ime liste u-sireza, ker je naša lista res izraz enotnosti v svakem oziru. Kandidati Enotne liste so izbrani tako, da so zastopani vsi poklici in vsi stanovi, zastopani so tudi vsti kraji naše skupne občine. Poudarjeno je bilo tudi dejstvo, da je treba sestaviti Enotno listo nadstrankarsko, kor je bilo po izjavah govornikov upoštevano in pozitivno ocenjeno.
Prva mesta na kandidatni listi zavzemajo štetan Trampuš, Stanko Vauti, ignac Domej, Jožef Partl, Mirko Kert, Mirko Kumer ml., Valentina Kušej, Herman Cik, Franc Trap, Jožko Koncilja, Luka Borovčnik in dr. Marko Dumpelnik.
Mirko Kert
9. iebruar1973
^ g R M L2 U

ROZEK
Ob koncu starega leta je tragično končal svoje življenje Mihej Marko-witz, p. d. Brancej na Gori pri Ro-žeku. Po dolgem trpljenju se je sam reši) muk s strelom iz puške. Globoko je odjeknila žalostna vest po bližnji in daljni okolici. Velika množica ga je spremljala na zadnji poti.
Mihej je bil star komaj 44 let. Zapustil ni žene, ne otrok, tako da je z njegovo smrtjo izumrla rodovina, iz katere izvira znani slovenski akad. slikar Peter Markovič, ki se je prav tako rodil pri Branceju na Gori. Peter Markovič pa ni bil samo slikar — bil je tudi glasbenik, prirodoslovec in fotograf. Med številnimi cerkvami, ki jih je slikal, je bila tudi domača farna cerkev v Rožeku. Pred leti so njegove freske v rožeški cerkvi prebelili in tako uničili. Domače prebivalstvo, ki je zelo ponosno na svojega
RADISE
Pred nedavnim so bile na Radišah že tradicionalne sankarske tekme. Kot je kazalo nekaj dni poprej, smo že mislili, da tekem ne bomo mogli izvesti, vendar prišlo je drugače.
Ob startu proge Radiše — Podkr-nos se je zbralo rekordno število 76 sankačev, poleg njih pa še nekaj gledalcev, navijačev. Pri letošnjih tekmah sta bili najbolj zastopani mladinska in moška skupina, med njimi precej tekmovalcev iz sosednih krajev. Vsekakor se je pokazalo, da ima še mnogo Radišanov smisel tudi za tovrstne prireditve. Po končanih tekmah smo šli v Taverjevo gostilno, kjer je bila počastitev zmagovalcev. Vsi smo nestrpno čakali rezultatov. Končno smo le zvedeli za zmagovalce posameznih skupin, ki so prejeli lepe nagrade.
Prav gotovo je bilo med navzočimi tudi nekaj razočaranih. Prav te pa še prav posebno že sedaj vabimo na prihodnje sankarske tekme v naslednjem letu.
rojaka, se še danes zgraža nad tem nekulturnim dejanjem. Vsi tisti, ki so za to odgovorni, pa naj vedo, da Petra Markoviča s takšnimi in podobnimi akcijami ne bodo izbrisali iz zgodovine. Ko so domači prosve-taši po drugi svetovni vojni v Rožeku ustanovili svoje Slovensko prosvetno društvo, so mu dali ime po svojem velikem rojaku Petru Markoviču. Še je mnogo Markovičevih fresk po koroških kapelicah, znamenjih in cerkvah, neodpustljivo pa je, da so jih morali uničiti prav v njegovem do-
mačem kraju, kjer je deloval ta veliki slovenski slikar. Z nesrečno usodo Miheja Markowitza je sicer nehal obstojati Markovičev rod, vendar leta ne bo prišel v pozabo. Markovičev duh živi naprej v njegovih delih — freskah, oljnih portretih in fotografijah.
Nesrečnega Miheja — zadnjega Markoviča — bomo ohranili v lepem spominu.
Minulo soboto pa smo na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku Šimena Hebeina, p. d. Nejaza v Rožeku. Po dolgi in težki bolezni je bil v 75. letu starosti končno rešen trpljenja. Rajni je bil po rodu iz Mel-vič v Ziljski dolini. Leta 1923 je prišel v Rožek za organista. Čeprav je bil že težko bolan, je še pridno igral v cerkvi na harmonij. Sploh je bilo za Hebeina značilno, da se je z dušo in telesom posvetil igranju harmonija, katerega je obvladal že kot deček s 13 leti. Poleg tega je bil izkušen pevovodja domačega slovenskega cerkvenega zbora. Rajni Hebein je zapustil dve hčerki in ženo v globoki žalosti. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Marktl ob asistenci župnikov Kariclja, Škorjanca in kaplana Štickra. Na domu v cerkvi in ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili njegovi zvesti pevci, katere je tokrat vodi) Aleks Schuster iz Ro-žeka. Množična udeležba na zadnji poti je potrdila, da si priljubljenost lahko pridobiš brez stremljenja za javnimi častmi. Šimena Hebeina bomo zaradi njegovega koristnega delovanja v našem kraju ohranili v hvaležnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Svojcem pa velja naše iskreno sočutje.
Dom v Tinjah vabi na
TEČAJ !N SREČANJE LOVCEV
v nedeijo 18.7.1973 ob 14.1$ uri.
Spored obsega predavanja, strokovni fiim in iovsko večerjo z zabavnim programom.
Siovenski učiteiji vabijo na
PREDAVANJE O PSiHOLOGtJ! RAZNARODOVANJA
v sredo 14.7.1973 ob 14. uri v Domu v Tinjah.
Predavateij: primarij psihiatrične boinišnice v Begunjah dr. Jurij Zaiokar.
KATOUŠKO PROSVETNO DRUŠTVO
V SMtHELU PRi PLtBERKU
vabi vse prijateije odrske u-metnosti na
Finžgarjevo dramo
NAŠA KR)
Režija: Stanko Vavti Prireditev bo v nedeijo 18. februarja 1973 ob 14.30 uri v farni dvorani v S M! H E L U.
Rojaki prisrčno vabijeni!
++++++++***+++++++++*++++++++*+++******"'**+*+***+****'*****fffff?ft
++++++++++++**+++++++++++++*+*+++***********+++++++**'***'*'*'***+*++*
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
prireja v nedeijo 7$. februarja ob 14.30 Ceiovcu
uri v Domu giasbe v
honcerž
mešanega pevskega zbora
JAKOB PETEUN-GALUS'
Spored:
L .USTOLiČENJE KARANTANSKEGA KNEZA"
kantata za soii in mešani zbor s spremijavo trobi); besedito
Zdravko Novak (Lovro Kaseijj, giasba dr. France Cigan.
if. .KOROŠKA V PESM) )N BESEDi"
Dirigent Jožko Kovačič.
++++++++++++*+++++++*************++*++******++******+*+*******'******* ti*************************************************.......******+*++++
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svettna: UKANA Ton
"ošal delovanje sil, na katere kot poveljujoči ni mogel vplivati.
Vojko se je kmalu vrnil v četo. Od Bliska je zvedel, da ne pojde na pohod, ker je na sledi nevarni agenturi. Opozoril ga je, na kaj vse naj pazijo na pohodu, in ga Povezal z varnostnim oficirjem brigade.
Divizijska kolona z ranjenci je krenila na pot ob sončnem zahodu. Pred enotami so igrali harmonikarji in zastave plapolale. Prebivalci so stati na cestah in gledali skozi okna, vzklikali in mahali. Tudi štab korpusa je opazoval "timohod divizije, ki je razbila železnico v Baški grapi in so je mesec dni tolkla s silami nemške ofenzive.
Za predhodnicami in pobočnicami je korakala glavnico- Čete so druga za drugo marširale po glavni cesti, tik "od reko. Onstran njenega korita so se strmo dvigata pobočja hribov s samotnimi hišami.
Vojska je bila dobro oborožena, za silo tudi oblečena 'c obuta. Njen trdi korak se je stapljat z ropotanjem vozov, Ca katerih so ležali ranjenci.
Na čelu divizijske glavnine sta ponosno jahala slavna Poveljnika Lazar in Svarun. Njuna od vetrov in sonca ožgala obraza sta žarela od drznosti, sreče in zanosa. Okrašena sta bila s .pušeljci". Pred nekaj dnevi sta se namreč oženila. Komiisar korpusa je najprej poroči) načelnika Kaj-t'Hira s partizanko Jano iz štaba korpusa, Lazarja in Svaru-Ca pa s sosedama Miro in Tončko. Cerkljansko je dalo Poveljnikom svoje vojske najlepša dekleta.
Tudi mnogi drugi so se poročili. Kaj jih je gnalo v za-^on, ni nihče razmišljal, saj so morati z ženitovanja na pobožaj, iz zakonske postelje pa na nevaren pohod čez hribe ^ doline. Poročali so se, ker so se srečali in se vzljubili. Roka smrti je neusmiljeno segala v bojne vrste. Padlo je "Cnogo komandantov, zato ni čudno, da je samoohranitve-
ni čut gnal preživele v naročje deklet. Grobovi so se odpirati, preživeli pa so si želeli sinov in hčera ...
Na Svarunovi roki so se poznate praske; tudi njegov konj je bil odrgnjen. Tisti večer, ko sta se oženila, sta z Lazarjem galopirala v Cerkno. Pod udarci kopit njunih konj se je zrušil trhli mostiček v rečico. S konjema vred sta padla v vodo. Hladni valovi so ju očistili grehov, da sta stopila v zakon brezmadežna in brez zadržkov.
Medene ure so minile Svarunu kot kratkotrajen sen. Zdaj je odhajal z dvatisočglavo vojsko na pot prek hribov, rek, cest in železntic, neznani usodi naproti.
Mračilo se je že, ko je kolona zavila s ceste. V daljavi so grmeli topovi — na grebenih so se borile enote, ki so zavarovale pohod. Zavoljo bližine bojev so se obrnili proti hribom, ki so zapirali svod vse do mračnega neba. Ker so bili mostovi porušeni, je kolona z voznvi vred prebredla upadlo reko. Kolesa so se pogrezala v pesek in obrežno blato, borci so se upirali v vozove in pomagali živalim. Takoj za obrežjem je kolona izginjala po strmi poti proti hribovju, kjer sta spomladi blodila Primož in Ana. Dekle je dobro poznala s kamenjem posuto pot, kjer se je takrat vse do jutra opotekata z zadnjimi močmi. Zdaj je hodila z Vojkom ob vozu, na katerem se je peljal Peter. Potem ko ga je v Železnikih zadel rafal, so le malo slišali o njem. Ko je zagledal tante svoje čete, so mu na upadli obraz spolzele solze. V skopih besedah jim je povedal, da so mu odrezali nogo nad kolenom. Pokazal jim je km. Več kot pol leta je preživel v bolnici .Franjo*. Kako je bilo z Ano, je zvedel že od Bliska, ki ga je prišel v bolnico zaslišat. Tudi to mu je povedat, da je Vos že pospravil tistega, ki ga je bil povezal z njo, in z njim še nekatere, ki so pomagali sovražniku vrivati agente v bojne enote.
Na strmi, s kamenjem posuti poti so vozovi grdo ropotali in je ranjence premetavalo, da so preklinjali, stokali
in prostili. Na hribovje se je zgrnila nepredirna noč. Veje nizkega drevja so jim zastirale pogled v nebo, ovinkov ob temačni reki ni bilo ne konca ne kraja. Zveza se je večkrat pretrgala, zdaj se je vozu strlo kolo, zdaj je opešala živina, tako so morali nekatere vozove vleči sami borci. Marš v noč se je nadaljeval s priganjanjem in zagrizenostjo, ker so hoteli do jutra doseči vrhove. V bledici noči so nekateri najbolj zdelani že padali po tleh, ranjenci pa so kljub močnim tresljajem trdno spali, tako so bili izmučeni.
Po štirinajsturnem, nepretrganem pohodu se je divizija ustavila na visoki planoti okrog Vojskega, kjer se je že večkrat bojevala. Borci so se odpočili, kuharji pa so zakuriti pod kotli.
Po kratkem počitku je divizija nadaljevala pot skozi najbolj divje predele idrijskih host, kjer ni bilo sledu o kakšni sovražni ofenzivi. V redkih zaselkih so kolono pričakali krajevni aktivisti, mladinke, otroci, starci in žene. Dobri ljudje so ranjence obdarovoli z zgodnjim sadjem, kruhom in mlekom. Kolona se je podaljšala. Pridružila se ji je brigada, ki je prinesla ranjence iz bolnice .Pavle*. Tod je bilo v zadnjih bojih največ težko ranjenih. Med ranjenci je Ana ugledala precej znanih obrazov iz tistih dni, ko jim je lajšala bolečine in so trepetati, da jih bodo odkriti gorski lovci.
Z nočjo je postajala pokrajina vse bolj divja, skalovita in zapuščena. Čez nekaj ur so prispeli žejni in upehani na kraško planoto Otlico. Poletna vročina je bita že zdavnaj razsušila borno prst na kamnitnih kraških tleh, studenci so presahnili. Pri mnogih hišah so bile suhe tudi kapnice. Nekateri so se za silo odžejali, drugi pa sploh niso prišli do vode. Polegli so pod drevjem in čakali jutra.
Na Otlici so počivali dva dni. Medtem so obveščevalci pregledali cesto in progo na tistem odseku, kjer naj bi ju


	
	' §
Kdo krade
Koztarjev izidor je prestrašen priše! k nam in mi reke!:
.Pri nas je bi! ponoči tat. Ukradel nam je iz k!eti več vreč pšenice".
Takoj sva šla h Koztarjevim. V njihovi k!eti je bito ie več tjudi. Prišti so prav tako pogtedat, kaj je napravi) ponoči s pšenico tat. Koztarjev oče je povedat, da je pozabit snoči ktet zaktenitii. Za to je gotovo vedel tat. Prišet je tahko v ktet in si je vzet totiko, kolikor je moget odnesti.
.Ukrade! je domač čtovek," je dejata 2a-tikova Mariča.
.Res, tuj čtovek ne bi moget vedeti, če je ktet odktenjena," je jezen dejat Hren, ki je se šete pred kratkim priženil na Bistrico.
Ljudje na vasi so se vznemiriti, imeti so do sedaj pred tatovi mir. Še stari tjudje niso pomniti, kdaj je bito na Bistrici kaj ukradenega.
Toda drugega dne sta prišta k nam tzidor in Oštajev Tjaš spet vznemirjena. Rekta sta: ,Tat je ponoči ukradel pri Raščanovih na gumnu krompir."
Vsi trije smo tekli k Raščanovim in tam smo spet našti tjudi, ki so se razburjati, da je tat domač čtovek, ki pozna razmere pri vsaki hiši.
Posebno vetiko razburjenje je bito tretje-
Uganke
Mi padato, samo krov, ko v dežju greš z njim domov.
(nu:ea)
Kdo za sušo !n za močo nos) s sabo svojo kočo!
(:i°d)
!z stroja teče potok ztat, koder teče, proč je gtad.
(°HZ)
Če poznate ptiče, nočne potepine: kdo tam iz temine vedno sebe ktiče!
Tiskan in okovan ijub je nam in drag: zmazan, razcapan ostane še veijak.
(jouea)
Do noči se skrije, ko se zazori, svetia spet zasije v črni čas noči.
(?m)
Deiavke kriiate si zgrade paiačo: v sobe, kot za svate, nosijo pijačo.
(e:eqe?)
ga dne. Ko smo šti iz šole, smo našti na cesti pri Šernekovem koruznjaku četo gručo tjudi. Šernekovim je tat ukradet iz koruznjaka skoraj polovico koruze.
Najbotj hud je bit Hren. Dejat je tjudem:
.Nočno stražo postavimo! Po vrsti naj da vsaka hiša človeka, ki bo ponoči stražit na vasi".
.Res, tjudje," je dejat Koztarjev oče. .Če ne bomo paziti, bo tat četo Bistrico z nami vred odnese). Postavimo stražo!"
.Jaz bom prvi ponoči stražit," je dejat Hren. .Tatu moramo ujeti, tn še en moški naj straži z menoj!"
Kakor je Hren predlagat, tako se je tudi zgodilo. Še isto noč sta Bistrico čuvala Hren in Koztarjev oče.
Odkar smo na Bistrici imeti stražo, je tat s krajo nehat. Ljudje so imeti dosti deta. Ob večerih so biti utrujeni in so začeti stražo opuščati. Biti so prepričani, da se je tat u-strašit nočnih stražarjev, ki so z okovanimi bati hodili po vasi in čuvali Bistrico.
Toda brž ko so Bistričani nočno stražo opustiti, se je ponoči spet pojavit tat. Kres-tinove ženske so namreč pozabile v ogradu na vrvi obešeno perito. Tat je to podnevi videt. Ponoči pa je prišet, perito pobrat in ga odnese).
Hren se je hudovat, zakaj so tjudje stražo ponoči opustiti.
.Stražo je treba imeti!" je dejat.
Kozlarjev oče pa je tuhtal, kako bi tatu prelisičit in bi ga ujet. Zamistit si je zvijačo. Nekega dne je začet praviti tjudem, da ga ponoči ne bo doma, ker bo šel k mlinu mtet koruzo. Bit je prepričan, da bo ta novica prišta tudi na uho tatu, ki bo skušat zato pri Koztarjevih kaj ukrasti. Kozlarjev oče pa seveda ni nameravat ponoči mleti pri mlinu koruze, ampak se je mistit za htodi na dvorišču skriti in tatu počakati.
Ko je nastat mrak, je reke! tzidorju:
.Ti se postavi pri oknut tmej tučpripravtje-not Če bom tatu ujel, tuč hitro prižgi in priteči liz hiše, da mu boš posvetit v obraz!"
Ko se je naredita noč, se je Koztarjev oče res skrit za htodi na dvorišču. Čakat je in čakat. V hiši pri oknu je tzidor že dremat. Toda okrog potnoči se je začeta Koztarjevi hiši približevati temna postava. Bit je tat. Prišet je na dvorišče in se je počasi in tiho napotit proti htevu. Koztarjevi so namreč imeli v htevu tepega tetička, ki ga je občudovala četa Bistrica.
Tat se je potihem sptazit v htev. Koztarjev oče je hitro steke) za njim in vrata na hlevu za tatom zatoputnit. tzidor se je v hiši pri oknu prebudit. Hitro je prižgat tuč in stekel na dvorišče. Vsi Kozlarjevi so se tudi prebudili in hiteti iz hiše. Odprti so hlev in tatu ujeti. Bit je Hren. Mistit je ukrasti tetička.
.Torej ti, Hren, si bistriški tat. Pa si totiko jezikat proti tatovom," mu je dejat oče. .Zdaj sem te končno ujet!"
Vsa Bistrica je drugega dne govorila o tem, kako je Kozlarjev oče ujet Hrena in da je Hren tat, ki je kradel v vasi.
Od tistega časa je bit na Bistrici spet mir. Hren je hodit vedno s sktonjeno gtavo. Nikoli ni bil več tako gtasen. Sram ga je bito, da v obraz ni moget več nikomur pogledati.
Ferdo Godina
Markec in pištoia
Afdr&cc na!; v lo/o,
S	;77M pMfo/o.
Jo/go ga
drKg;'w ne&a; raz^azajf.
Radoveden Mar&ca vpraša, za^a; se /e faJ?o ponaša?
Mar&ec naš zard;
/n poeas; odgovor:;
„Danes sen: v našo šo/o pnnese/ :ad: fo p:s(o/o/"
dndre; Mo/?ar
SUNČANA ŠKRINJARIČ
ZGODBA O BRAČU
Naša hiša je stara in stopnišče mračno. Le na okrašenih batkonih jo iepašjo lončki s cvetjem. Včasih kak maček smukne po stopnicah. Sicer pa je v hiši tišina. Razen takrat, kadar pride Braco ...
Najina srečanja so kratka, a zanimiva. Braco mi zmeraj kaj pripoveduje... Vse to si zapisujem v modri zvezek s črtami, ki mu ga bom dala, ko odraste.
Nekega jutra mi je važno rekel: .Veš, ko bom velik, bom palček."
.Kako to misliš?" sem ga vprašala.
.Tako. Palčki so mi všeč. Lepe kape nosijo in dolge brade. Navadno žive v gozdovih in se družijo z živalmi."
.Prav," sem rekla. .Toda palčki so majhni, ti pa komaj čakaš, da boš velik. Razen tega je palčkom dolgčas. V starih pravljicah žive in v ograjenih vrtovih. Najraje so resni in ne zbijajo šal. Čeprav se najdejo tudi veseli. Kakor tisti iz Sneguljčice."
.Saj bom palček samo tri dni," me je potolažil Braco. .Potem bom nekaj drugega. Boš videla .. ."
To je bilo res. Medtem je bil Braco še Indijanec, sladoledar, krotilec levov in paznik v živalskem vrtu.
Zadnjič je bil v naši hiši dimnikar, mlad in vesel, pravi šaljivec. Zlezel je na streho in očistil dimnik, kakor da je to šala, ves čas je požvižgaval in omete! je štedilnik tete Zore, ki stanuje v pritličju.
Drugi dan sem srečala Brača, hudo namazanega s črno barvo.
.Oho, kaj pa je to?" sem vprašala. .Mar nimaš mila?"
.Dimnikar sem," je rekel ponosno.
„Hm! Potem mi ometi štedilnik, Pravkar je začel kaditi, jaz pa pečem za kosilo piško."
.Ometati še ne znam," je oklevajo rekel Braco. .Sem šele dimnikarski pomočnik, veš."
.Potem bodi raje slaščičar," sem rekla. „Če si takoj umiješ roke in obraz, ti kupim za začetek dve torti."
Potem je bil Braco Guliver in Aliča v čudežni deželi. Ravno se je pripravljal, da postane čarovnik iz Oza, ko sem ga spet srečala na stopnicah.
.Hokus-pokus!" je rekel. .Želve nosijo o-klepe, vitezi obleke. Če se te dotaknem s čarobno palico, se boš spremenila v želvo."
.Nikar, Braco!" sem rekla resno. .Stanujem v četrtem nadstropju, pa bi bilo to zelo neprijetno. Raje mi pričaraj nov dežnik, ker sem svojega pozabila v avtobusu!"
„To se za čarovnika iz Oza ne spodobi," me je dostojanstveno zavrnil Braco in zamahnil z dedovo palico, ki mu je služila za čarobno palico.
Seveda se nisem spremenila v želvo, a Brača to niti ni preveč presenetilo.
Predvčerajšnjim sem ga znova srečala na stopnicah. Bil je umit in počesan in nosil je veliko šolsko torbo.
.Oho!" sem rekel. .Kaj pa je to? Si spet spremenil poklic?"
.Postal sem učenec," je odgovoril Braco. „V šolo grem."
.Leto dni boš še počakal," sem rekla, „a je kar prav, da že sedaj vadiš. Ta želja se t: bo gotovo izpolnila."
Pa druge? Toliko lepih poklicev je na svetu, samo izbrati je treba pravega. Braco ga bo, ko bo odrastek Do takrat pa ima še veliko veliko časa.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA____________________________Ton
enote prešle. Proga je bita močno utrjena in pod statnim nadzorstvom.
Nemške ogledniške patrutje so jih že opazite. Kmatu nato je skušata prodreti na ptanoto precej močna kolona. Njen napad so razbite zasede brigade Janka Premrta-Voj-ka, podprte z močnim minometalskim ognjem. S ceste se je dvignit v nebo steber črnega dima — gorel je nemški kamion.
Vojko in Travnikarjev, ki sta bita s patrutjo na skalnih grebenih, sta opazovata spopad in nemški umik.
Nastednji dan se je divizija premaknita naprej. Vozovi in kamioni z ranjenci so se ustaviti te nekaj kitometrov od proge.
Lazar se je bat, da ne bi Nemci močneje pritisniti ter spremeniti vetikega in tveganega pohoda v katastrofo. V gozdovih med Postojno in Ptanino, v bližini bivše državne meje, so se zbrate štiri brigade. Vojkova in Prešernova sta prevzeti ranjence, Kosovelova je ščitila boke kotone, Gradnikova pa se je že prejšnjo noč prebita čez progo na pobočje Javornika, od koder naj bi med prehodom kotone čez progo napadta utrdbe.
Brigadni štabi so seznaniti bataljonska in četna povetj-stva s podrobnostmi organizacije prehoda in natogami posameznih enot. Borut in Keča sta odredita skupine po osem mož, da bi po štirje nosati ranjence in se po potrebi menjavati z drugimi štirimi. Popotdne so se precej zamuditi z iz-detavo nosit. Nasekati so kote, nanje pa razpeti šotorska krita in jih povezati z vrvicami. Ortov je vestno nadzorovat priprave. Nič kotikokrat je pri vsaki četi ponovit, da bo tisti, ki bo na pohodu čez progo pretrgat v kotoni zvezo, dobit krogto v gtavo.
Gorazd je zbrat batatjonske komuniste ter razdetit naloge. Vsi so se pripravtjati na noč s tesnobo in strahom.
V gozdni gtobeli, kjer se je nehata cesta, so vrveti tjudje kot mravtje. Med krošnjami je visela potetna soparica, v bukovju na obronku pa so ravnodušni grutiti divji golobi. Med drevjem so težah ranjenci. Tudi nje je zajet nemir. Zaviti v bele povoje, nekateri brez rok, drugi brez nog, napo) oslepljeni, mnogi pa še v sveže prekrvavtjenih povojih, so motče opazovati priprave na prehod čez progo. Med njimi so hoditi povetjniki in razporejali skupine. Lazar in Svarun sta jiih hrabrita.
Ropot avtomobitov in voz, ki so se vračati, je zamrt med drevjem. Povetja in govorjenje pa je bito stišati kot zamolket veter. Včasih so hrzati konji, natovorjeni s težkim orožjem. Treba je bilo prenesti sto osemdeset ranjencev. Tu so biti zbrani težki ranjenci obeh divizij, ki so prelivali kri od triglavskih snegov do kraških ptanjav. Nekateri so več kot leto dni plesneti po podzemskih skrivatiščih in v hotnicah. tmeti so gtoboko vdrte oči, bteda lica, toda ktoniti niso.
Batatjoni Vojkove brigade so prišti prvi po svoje ranjence in jih odnesti kar po gozdu na slabo shojeno pot, kjer se je takoj za predhodnico razvrščala kolona. Borutova četa je dobita šest ranjencev. Posrečito se jim je, da so jim dodelili Petra, ki se je na ramenih soborcev počutit botj varnega. Ana jih je pomagata potagati na nosita. Dobiti so še orjaškega Rusa, ki so mu prebiti telo žetezni drobci in je zaječat ob vsakem premiku. Mitratjezcu Mitanu so se pod Rusovo težo zašibita kotena lin je zastokat z njim vred. Zato so ga prevzeti Keča, Jeten in še dva hrusta iz njegovega voda.
Za njim so natožili skoraj oslepetega mitratjezca, ki mu je ročna bomba zmrcvarita obraz in roke. Eksptodirata mu je v rokah, ko jo je skušat zatučati iz izbe, kamor je skušat vdreti sovražnik. Tu je bit tudi batatjonski komandant
z zdrobtjenimi nogami in kurir, ki ga je Vojko poznat: bita sta skupaj na Francoskem. Ranjen je prišet z vzhodne fronte na dopust in pobegnil v partizane; že po nekaj dneh je stopit na mino, ki mu je odtrgata nogo.
Kot vse druge bolničarke je tudi Ana delita ranjencem tablete za pomiritev in blažitev boteoin. Najtežjim pa so zdravniki vbrizgali morfij, saj so ječati ob vsakem strestja-ju.
V mraku so se premaknili. Po ztožni poti so se spustil' skozi gozd, ki se je redčit. Med vejami so kmatu zagtedati osvetljen pas, nad katerim so se utrinjate rakete.
Na četu kolone so biti divizijski obveščevalci z avto- ' mati. Vodila sta jih šef centra Polde in Tomo. Hodita sta pred skupino mitratjezcev. Tiho kot sence so se bližat' progi. Med njimi in gtavno kotono z ranjenci je bita precejšnja razdatja, zato so jih povezovati kurirji. Tomu je bito žat, da ni z njimti Btiska, Med ranjenci je srečat nekaj tistih, ki sta jih bita spravita v nesrečo Grabar in Hrast, ko sta jih pošitjala pred nemške mitratjeze. Veset je bit, da so iz divizije iztrebiti izdajatce. Kljub temu je bit še vedno oprezen. Se vedno je pazit na to, da ni imet nikdar za hrbtom neznanega čtoveka. Hrastova grožnja, da ne bo videt Potjske, je tičata v njegovi zavesti, čeprav jo je odganjat-
Bili so že blizu proge, ko jih je zastepita hudobna svet-toba žarometa. Poide je dat znak. Obstati so in potegti-Čakati so tako dotgo, da so se vrniti izvidniki; ti so se bos' plaziti čez progo in poiskati obveščevatce Gradnikove brigade, ki je že obkotjevata utrdbe.
Previdno so se odpraviti naprej. V mraku so se v svit" medtih tuči zatesketate tirnice in se v btagem toku izgubtjate v noč. Drevje je bito na obeh straneh proge posekano " širokem pasu.
(Datje v prihodnji števitki)
drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi o naših vprašanjih - drugi
Vprašanji dejanske narodnostne
" „dobrevo!je"
Ob avstrijskem odgovoru o potožaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem
Sevedg Sf ^ (cm okvirg mogoče MekgteriZ: stg/išč, Mg-^ap m posp/ošitev, ki jik Meposred-?L Pogosto pa tgd: posredMo (rgz-^ ce/otMegg koMtekstg) r:gvg;g gvstrijskc repMk/ikc (77. jgMM-kot odgovor Mg Moto nase . ^ (6. Movemkrg 7972), na Mr se ' ^di HKjHo se posede; opozorit:'. V avstrijsk.: Mota oprede/jgje t:<-"ekgterg Mgče/Mg izZ:od:ščg, pr: Wer med drggim povzemg, „dg je ^"^^jšiMarr; zgradi MjiZ:ovegg <: ^/liMskegg po/ožaja po/itiČMo ok-y^Mo pofrekMa posekMg podpora v/g-sf "j:Z:ov k::/tarMi, etrfiČM: :n go-,^°Mrsk: razvoj ::: eMgkovredMo :<de-^.po v stg/Mem dražkeMem razvoja
Mik drogov iM dragik skrajMežev. Or-ggMsko s tem je povezgMg tad; tako imeMovaMg ^v:'w^:šdrs^d" kompoMeM-td. ŽMgči/Mo :w kkrati prav groteskno je (Mgvk/jak Mekaterim Medvoam-Mim strokovnim soe7kdm tad; nd avstrijski strgMi), da pristoja: krog: de-mokratiČMe drage avstrijske repak/ike se daMes o7;rdn;d;o pr: živ/jeMja nd-cistiČMo jikcijo iz /etd 7939, ko so tdkrdt vpe/ja/i kot n:dter:'n jezik tadi .viadiš" kot od s/oveMŠčme raz/ično .mešgMO Mgrečje" (A7:sekm::n^drt). Če povzamem: .razdrok/jeMost" :n vmdišarsko ndro^nostno odpadaistvo so neposredno :n posredno (v raz/ič-n:k ;nde:fdk :n komk:ndf:;dk) s/ej-koprej osrednp argameMt zd de/no ^Mskegg ndrodd, k: presega endko- oziroma ne:zpo/n;evdn;e ;dsn:k med-e^VMost držav/jaMov". Če izpastimo ndrodnoprdvn:k okvezMosti iz sedme-^^tev nd „okedsnost", se je mogoče gd č/ena dvstr:;'ske državMe pogodke, 8'dvnem striajati s tem konceptom, podpisdne rMaja /etd 7933.
/et/7^^7 izkaŠMjak v komd/ miMakk Podokno protis/ovMo :n v Mavz-'O tiid; 7, ^3;.^	^^ja g dejgMskim staM/em (tadi v
te) not:) ;e pr:kdzovdn;e seddn)egd stvdrnegd ndrodnostnegd po/ožd)d nd /koroškem, pr: čemer skdsd dvstr:;sk: odgovor ovreči mnen)e oziromd „ zmoten vt:s, dd std k:/: s/ovenskd :n krvdtskd mdn)s:nd v /1 vsf r:): dos/e/ v ce/ot: d/: v ve/:k: mer: pr:krd)sdn: zd prdv:ce, k: pmd pr:pddd;o". Po-sekno zndč:7no Zd dvstr:;sko dr-
dd se med
drng:m sk/:cn)e nd „ve/:kodn!no zd-snovdni" mdn;s:nsk: so/sk: zdkon :z /etd 7939 :n nd /stegd /etd sprejet: zdkon o Mpordk: s/ovenskegd ;ez:kd nd sodisčik. Povsem ndmreč prezre teme/;no dejstvo, dd je od dvojez/č-negd konceptd (šo/skd odredkd z dne 3. oktokrd 7973 je vpe/jd/d nd jnžnem /(roškem okvezn: dvojezični po::k zd vse so/ookvezne otroke) po zdkonn iz /etd 7939 ostd/ /e se /dk:7en torzo, kdr je z vsemi vzporednimi pos/edi-cdmi (predvsem kistvend okrnitev dvojezjčnegd ozem/jd) potisni/o dvto-ktono s/ovensko prekivd/stvo, kdkor sem že zdpisd/, v svojevrstno pdt pozicijo, ki trdjd se ddnes. Prdv tdko restriktiven je ki/ Zdkon iz istegd /etd (79. mdrcd 7939), ki je omeji/ Hpordko s/ovensčine zgo/j nd tri sodne okrdje; Že/ezno A*dp/o, P/ikerk in Porov/je. Ptvdrnejše pozitivnd v tej po /etd 7933 v sp/ošnem negdtivni „mdnjšinski k;7dnci" je HStdnovitev s/ovenske gimndzije v Ce/ovcM (7937). Do neke mere pd ki /dkko k temd pripisd/i, denimo, sk/ep dvstrij-
fHdi v ožjem srednjeevropskem e "štoru (posekej imdm v mis/ik pre-"^s nemške ndrodnostne mdnjšine "" /nžnem Piro/skem) se je ndmreč °rct:cno in v prdksi ::ve/jdv;7o spo-ndn;e, dd je predvsem od po/itične mord/ne vo/je tdko imenovdnegd ^^'^kegd ndrodd odvisen rdzvoj . ^"jšinske skupnosti, .(tvdrno, de-^'sko endkoprdvnost med večino in ,^/^"o pd je mogoče primdrno do- gMmcntdcijo pri tem ;e ' 3 poseknimi zdkonoddjnimi in '"gimi Vdrnostnimi nkrepi. Zd sk/d-3****r"'.,Meovirdn ndrodnostni rdzvoj ^n;s:'ne so torej nnjne doddtne ok-^"osti večinskegd ndrodd, operd-^o dčinkovitd normdtivnd in drn-jamstvd.
^e to pd pomeni, dd so nevzdrž-^ :n nedopnstnd kdkršndko/i „k/dsi-^'f^jd" mdnjsin in kistvene,
Sef avstrijske diptomaci-je dr. Kirchschtager si želi, potem ko je avstrijska vlada odgovorila na dve jugoslovanski! protestni noti in slišala tudi prvi komentar uradnega predstavnika sekretariata za zunanje zadeve v zvezi z odgovorom, politiko .koraka za korakom" na dvostranski ravni pri odpravi spornih vprašanj. Gre seveda za ozračje, v katerem je avstrijski tisk prvo jugoslovansko uradno reakcijo na avstrijski odgovor pojasnil za dokaz, da se je Jugoslavija odrekla internacionalizaciji spora, da sprejema dvostranske pogovore in da pripisuje glavno težo pri reševanju manjšinskega vprašanja predvsem avstrijski notranji zakonodaji.
Očitno je, da dobi sporno vprašanje mednarodno naravo, brž ko zadeva dve državi, lin da tu ni potreben še tretji dejavnik, na primer Združeni narodi ali kdo drug. Jugoslovanski noti seveda nista zavrnili
dvostranskega pogovora (da ne govorimo o kakršnemkoli omejevanju dvostranskih stikov), pač pa — po naši sodbi — jasneje in odločneje bistvo nekaterih nerešenih vprašanj. Obnovljeni ali poživljeni dvostranski stiki morajo izhajati z jasnih izhodišč, leta pa so — v zvezi z od-
nja in praznih obljub, katere namen je pridobiti čas, ki npr. manjšini ni naklonjen. Politika .koraka za korakom" torej ne sme biti več v službi praznega pričakovanja. Nanjo namreč še naprej računajo tiste sile v Avstriji, ki bi se rade znebile vsake obveznosti, menda po starem
Potitika korakov
Treba je odtočno odktoniti potitiko zavtačevanja in praznih obtjub
prtimi oziroma spornimi vprašanji — avstrijska državna pogodba kot celota in njen 7. člen še posebej. Kajti to je večstranski mednarodni dokument, ki ga Avstrija priznava in ki ga je tudi prostovoljno podpisala, da je lahko dobila neodvisnost.
Treba je — in to je v sedanjem trenutku najpomembnejše — odločno odkloniti politiko zavlačeva-
pregovoru, da .čas ozdravi vsako rano".
Taka politika bi bila brez učinka 'in ne bi rešila ničesar. V tem smislu tudi ni mogoče sprejeti najnovejše vesti, češ da bo dr. Kreisky znova povabil predstavnike manjšine k delovanju v komisiji, ki naj ponovno prouči sprejeti zakon o dvojezičnih napisih. Koroški Slovenci načelno odklanjajo sodelo-
vanje v komisiji, v kateri bi bili neposredni razna-rodovatci, se pravi tisti, katerih organizacije bi morali v duhu državne pogodbe že zdavnaj prepovedati. Če na primer ljudska stranka (ki se na Koroškem lahko pohvali z vsem drugim, le z naklonjenostjo manjšini ne) vztraja pri dr. Einspielerju kot tretjem članu svojega predstavništva, čeprav je podpredsednik Heimat-diensta in vodilni funkcionar zveze vindišarjev, potem je očitno, da želi v komisiji ustvariti ozračje, ki ne more biti niti strpno, kaj šele objektivno ali npr. manjšini naklonjeno.
Pa še to: slednjič gre v duhu državne pogodbe za dvogovor med manjšino in vlado, ne pa za izživljanje vetikonemških, germanizacijskih strasti v duhu nekakšne posebne .demokracije", ki je v bistvu vse kaj drugega kot to.
Sreiho Pantt
(Večer, Maribor)
MC-
rcz/r^e v MjZ/rovfM? sp/ojrMffM "ror/nosfMf"? sfdtKSM, čc 7o	o-
-r(fHf/;?Ho, M c g/c^c njrAoTJo ?fe-' c^osf, /o^dc/jo :'r: JrKge spec:/:'č-f ^	/f c/or/g/, Jd je
Tr ^/P^/ Kstfdrrf: 7d^o sp/ojno (po/r:;ČMo ;n mord/no), &: /?o on:'wogočd/o wožwos7: s(rd/?o-^jd ;n rdznoferrT' jrr:7:s^ov Mdt/ °"rždir/jdn: r/rngc Hdror/nojs::', torej <*2?Here, </%	/?o Mdj?os/e:/ tMr/:' du-
yfOH; s/ovfr;sZ:;' žr'vo/j Md /(oros&erH 7 o Mdjvečje wožwe were /roč::::/ &d-°/* </ofMd", ^o/Z&or Md??:eM0?wd K/?o-pr;'.;/!o:/o/;o :z dw:r:js&e nore. /?% JgMM nd dfstr/js^: strdw: /;rog; v /rrd/rs:	s:cer /rojwM-
^ /° (o </e?Ho&rdt:ČMo Mdče/o o r:eč/e/j:-fMdHjš;'Hi&;7? /Trdtr/cf 7(dr:c/er *[e:^y ^ /dMS&o jesew (:'w:ervjM zd "Df/o" 2. septefn^rd 7972), torej (/f" d/ero z r/trojez/čn;'??;: topogrdj-rrdp/s:' nd 7(orot^ew, mer/ JrM-:z)dv:7, r/d je Mo Mje^K že td-jdsr:o, „^o je voc/;7 /ro//t:'^o o^o/: /^Zne 77roM:r, <7d /:o7o s/e<7:7e :z 8<? Muse^veMce", pr: čewer je opo-„</d Me /r/ swe/ Mdstdt: vt:7, /?ot ^ 7r'	^ prdv zd /MŽwe 7*:ro/ce,
c/ Pr/o prdv/ČMo zd <7r::ge wdr:j-- 7*or7d že v tej :'zjdc: n: /r;7 ^o-sdj je ^ tetMM td^oj ^oc/d/, " /e ve/:^ rdz/oče/; s četrtrn:7:joM-or^	pr: ^dfer: je že ve/r&ott
s^egd w:r::7trs^egd svetd (o^fo/rrd 796$), po Mterew so resora: rM:r::str: o/rvest:/: podrejene orgdMe, 7d so „r/o/žn: sprejemdt: s/oz:er:s^e v/oge :M Md Zd/rtevo strdM^e pr:7ož;t: oJgovord tKr/Z s/ofCMS^: prevo<7".
Ve:ter („/(/e;Me Ze/trrMg", 77. jdMK-drjd 7973) MdVdjd po^roMo geMezo tegd s^/epd, pr: čerMer pd je tMr/: v s/ršeMt sw:s/M ZMdč:/t:o, Jd M:/?če z drd^Me strdMt M: šte/ zd dM:estM0 :M potreMo, r/d s terM sezMdM: MeposreJ-Mo pr:zd:/eto M!dMjš:Mo. /Vdj rM: /*o o/< tew ^otro/jeM rMdj/reM o:/fM;7:,' Mt-vo Zdres ^erMo^rdt/ČMe :M /rdrMdMe, rMoJerMe rMdMjš:Ms^e po/:'t:7?e je tK</r' v terM, ^d je treM pr/zd^et: rMdMjš:M: v pr/zdr/evdMjd zd r/ejdMs^o Mdro7-MostMo eMd/?oprdfMost pr/zMdt: stdtds Zdres r/oce/d eMd^ovre^Megd SM/rje^td, Ar: pre^vserM o7/očd, soor//očd o rr^re-p:7r v MjeM pr:7/. /Vdj se ^o^drr;, f/d je dustr/jsM strdM pr: pogdjdMj;7r z /td-/:jo o Kret/rtv: Mdrof/MostMegd po/o-ždjd MerMŠ^e rMdMjs:Me Md /dŽMerr: 7*:-ro/s^erM MepreMcMO vztrdjd/d pr: terM terMe/jMerM :z/rof/:sČM :M je VMdprej zd-vrdčd/d s/e/?err:o po/r::7o, s Mtero M: prej sog/dšd/d rMdMjš/Md/
NESPREJEMLJfVA RAZLAGA
/z ^roMo/og:')e povojn:/: /et pd je rdzv/f/MO, f/d se s &vd/:'/:c:rdM:rM: pref/stdVM:^: s/oveMs/re rMdMjs:Me Md /Voros/serM zveč:Me sp/o/r M: Mr/rče po-svetofd/ (d/: pd v zdf/MjerM trcM::t/:d), ^o/:^or sp/o/r M:so M: pogosto po-stdv/jeM: pref/ /zvršeMo f/ejstvo, če sp/o/r Me orneMjdrM precef/eMSd, c/d so :zvrš:/M: :M zd^oMooldjM: orgdM: spre-je/: K^repe, prot: ^dter/rM se je eMot-Mo :'zjdv:7d pr:'zdf/etd rMdMjš:Md s po-c/ro/rMO c/o^drMeMtdc/jo, zd/:dj oc/^/d-Mjd posdrMezMo oc//oč:tev. Td/? je t::c/: pr:M:er z 79. f/ecerM/rrd /dM: MstdMov-/jeMo /zvec/eMS^o &orM;'s:')o, v Mter: Mdj /r: M Z;ot pref/stdz:M:7: dvstr/js^e /jdf/s^e strdM^e (OVP) tMf/: pref/sec/-M:^ „/?MMc/ c/er /(drMtMer W:Mf/:sc/reM" :M pOf/prec/sec/M:'^ /7e:mdtf/:eMStd E:M-sp:e/er. Prec/stdVM:'^: &oros&:7? $/oveM-cev so MdrMreč Me&dj^rdt opozor:/:, f/d Me rMorejo soc/e/ocdf: v ^orM:'s:'j:', v M-ter: so tMf/:' pref/stdVM:/:: orgdM:zdc:j, &: so se se Mec/dfMO (Ne:rMdtf/:eMst preč/ f/verMd /etorMd) jdVMo :zjd*o;7e zd geMoc/c/ prot: s/oveMS^:rM soc/rždv/jd-MOMt.
Kdo je ,,ftihrer
SRČ!KA PROBLEMA
v terM je tret/: srč;7?d ^oro-pro/r/erMd.* Mdče/Md :z/rof/:ščd, ^ 'P:orr;dts^: :M po/:t:ČM: /roj Zd zdgo-^<tev Mdrof/r:ostM:7r prdvrc MerMs^e ^7*H;srne Md /dŽMcrM 7*:ro/s/:err: se štreno rdz/;%djejo oc/ dtrstr:'js/:egd ^dMjd S s/oveMS^O Mdrof/MO M!dMj-r:d /čoroš^erM o/r sN/cevdMjM ..^ff/fsem r:d prej orMeMjeM: ^fdMt/td-/d^tor. /V: MdrMreč Md^/jdčje, o" nrsfrrjs/rd Motd rMec/ c/rdg:rM govor: pZe/o rdztreseMo (se/rr zerstredt) Md-t.'	pr:'pdf/M;^ov s/oveMs/re rrtdMj-
. s črrMer sMsd vM0v:c (to je /r:7 - posrec/M: MdM:eM „forzMe" f/vo-^'CMosf;', /?:' jo Mdj /r: MVef/e/ Zd^OM 797 °^cz'ČM:7r Mdp;s:7r oc/ 6. jd/:jd ^) potrf/:t: tezo, c/d M: več s^/e-^/eneg^ s/oveMt/:egd Mdroc/MOStMegd o-^Jf^/jd nd /(oros^erM, Mr je M v 'HH/:7r pf-tf/eset:7r /et:7r osrec/Mj: dr-8"rMfnf ve/:'^0MerMŠ^:7r Mdc:oMd/:st:č-
V celovških lokalih, na ulicah in v trgovinah smo ustavljali ljudi in jih poskušali zaplesti v pogovor. Slovenci so nam pripovedovali, da niso nič krivi za te dogodke. Neka frizerka nam je povedala, a šele, ko se je lastnik umaknil iz lokala, da je Slovenka. Plašno in tiho je dejala: „Pa nas ja ne bodo spet razseljevali."
Železničar na postaji je le zmignil z rameni. „Na vse to se ne razumem," je dejal. „S Slovenci smo dobro vozili, zdaj pa nas hočejo, kot vidite, posloveniti. Tako pravi fuhrer Feldner."
Kdo je „fuhrer" Feldner? Povprašali smo in zvedeli, da je postni uslužbenec, da vodi organizacijo ..koroška nacionalna služba". Poiskali smo ga po telefonu. Najprej se je oglasilo več njegovih ^pribočnikov", potlej pa smo le dobili samega Feldnerja. Predstavili smo se in mu povedali, da bi ga radi prosili za razgovor.
— Čemu ne, je bilo slišati iz telefona sladkobno piskajoč glas. — Doslej so me intervjuvali le lokalni časopisi. Izvolite!
Obiskali smo ga v njegovi pisarni. Mož je .voditelj", ki poveljuje, ukazuje in ima prvo besedo. Je majhen, trebušat, rumenkastih las, z očali na nosu, pegastega obraza, ves okrogel in poln. Če ne bi bil čisto podoben dobrodušnemu Avstrijcu z zelenim alpskim klobučkom, kateremu se je od piva prezgodaj napihnil trebuh. A ta njegov nasmeh ...
— Prosim, pripravljen sem na pogovor, želim le, da bo potekal resno, brez emocij, je rekel Feldner.
— Prav, gospod Feldner, smo mu odgovorili, — a dovolite, da omenimo: priložnost smo imeli slišati magnetofonske posnetke vašega govora na nedavnem zborovanju v Celovcu. Gromko ste povzdignili glas, dokaj emotivno ...
Da, da, je odgovoril. — Veste, to so izjemni trenutki. Moja organizacija je povsem narodna in šteje 40.000 članov, nismo politiki, hočemo le jasne zadeve. Hočemo, da Slovence preštejejo; trdimo, da jih na Ko-
roškem ni več kot sedem ali osem tisoč. Drugi pa niso Slovenci. Vsi bi se izrekli, da so Nemci.
— In čemu naj bi se, gospod Feldner, Slovenec izrekel, da je Nemec, brez kakih večjih nevšečnosti?
— Zato, ker je tako... Bojimo se poslovenjenja, bojimo se .priključitve".
— Mar se bojite, da bi vas .poslovenilo" 8000 Slovencev? Kar pa zadeva .priključitev", nimamo nobene tradicije in izkušenj, česar ne bi bilo mogoče trditi za nekatere druge.
— Oh, pustimo preteklost. Med vojno sem bil še otrok. Sicer pa je bil leta 1920 tukaj nevaren plebiscit in skoraj bi izgubili Koroško.
— Tedaj je bilo veliko več Slovencev, gospod Feldner, med vojno pa so jih prisilno razseljevali in iztrebljali.
— Ja, morda res, a tedaj sem bil otrok.
— Gospod Feldner, vi in vaši nazori ter ideje strašansko spominjajo na nacistične čase, ko ste še bili otrok...
— Izredno žal mi je zaradi tega. Želimo si le miru s Slovenci, v mislih imam to peščico sedem ali osem tisoč ljudi, in dovolili naj bi nam ljubezen do naše, avstrijske Koroške.
— Dovoljujete tako ljubezen tudi koroškim Slovencem?
Da, v sorazmerju s številom našega prebivalstva, ki ga je vsaj stokrat več.
— Pa se vseeno bojite poslovenjenja!
Odgovora nismo dobili. Poštar se je vztrajno vrtel v svojem krogu, iz njegovih besed pa je nenehno vel .fuhrer". To je bilo opaziti celo v očeh, gibih rok, sovraštvu, ki ga je tako rekoč priznal, ko je dejal, da mu še noben Slovenec nikoli ni bil tovariš ali prijatelj.
Predrag
(Deto, Ljubljana)
Čisto MfsprejfMjivg je t:«/: cvstrij-sM r%z/<3gg (iMferprefacijg) šoviMistič-Megd /togroMM prot: f/t:ojez:ČM:M: Mg-p:so?M /gMs^o jeseM, Mr ve/jg t zg s^/epMO pripotM^o g/ede tegg v gvrtr:jsM?M odgovoru, „t/g je Mtve-Mo potreMo pre/; treMMtM:/; ČKStev Hstnerif: pog/ed v pr:7?odMost". Zdgj, M M: več Mo/*eMegg dvojez/ČMegg Mg-jevMegg Mgpisg Mg A*oroIM?M, sicer Mi več poseMiA izpgdov proti 5/o-vencerM, veMdgr Mted drggim zdgj /VeifMgtdieMst z/<:rg podpise, dg /*i dosege/ v povojM:'/? /eti/? že fo/iMMgf zg/?tevgMo preštevgMje (ggotgv/jgMje) fMgMjsiMe, zg Mr je sgm MMc/er Areis-/gMi dejg/, .dg se je vedMo tgM zgče/o. Ngjprej Močejo S/oveMcev, po-tew so proti t::jifM de/gvceM: iM Me-MgdoM:g se spet zgČMe proti Židom" (Die Presse, 4. Movem/?rg 7972).
TVeMj je Hgmreč g/ede ./gMsM )e-seMi" mogoče povsem zgMes/jivo o-vredMotiti.* če preg/edgmo povojMO geMezo, je očitMO, dg so pristojM:' ^rogi pogosto zgpr/i tgdi o/*e očesi, M je š/o zg MjsMMje vedMO isti/: drogov tgdi proti MgjsMomMejsim poiz-Msom MgrodMostMe eMgMprgvMosti Mroš^iZ; S/oveMcev. VMjg^ vsem de-moMgtiČMo M/j odprtim m MmgMO pristMim tokovom v sodoMi Evropi iM v svetg, popgščgMjg sp/osMe Mgpe-tosti, odprti meji m izmeMjgvi Mg čfg-rgvgMMZ:, Movim po/:gdgm ^g/tgrMe-gg :M sicersMjegg z/:/iževgMjg Mg ožjem sredMjeevrops&em prostora, se je MgcioMg/istiČMg sgmozgverovgMost :M ggresivMost proti gvtoZ:toMemg s/o-veMs^emg živ/j:: Mg AorošMm Z?oZ:o-ti/g iM M: HsiM/g, MZ:or /<:' /::7o po teZ: g/gvM;'Z: premici/: pričg^ovgti. /M prgv v tem je, ^g^or sem že zgpisg/, g/:sgrdMg pose/:Most Mros&iZ; rgzmer, izjemMost sp/osMO MeggtivMegg pro-cesg, ^i je fež^o primer/jiv tgdi s poiz^::si mise/Megg iM sicersMjegg Z:er-metizmg, o/:gjgMjg MgzgdMjgIZ::/: izroči/ po Evropi. 3e MeMj; zg prgVMO držgvo pgč Me /:i sme/o /:iti di/eme, MM zgjeziti tg^ povgmpirjeM: ekstremizem m Mko KČiMkovito zgvgro-vgti Mgče/g, izroči/g, ki že do/go sodijo v Meodtgj/jivo zgk/gdMico omi-kgMegg svetg.
Prgv to torišče (če se v tem zgpisx omejimo /e Mg MeMj mis/i) je ZustveMO zg preizMs dokre vo/je, dg ki drggg gvstrijskg repgk/ikg zggotovi/g svojim sicer /ojg/M:'m držgv/jgMom s/o-veMske MgrodMosti stvgrMO MgrodMost-Mo eMgkoprgvMOst iM zg zgčetek (ok spostovgMjg mgMjšiMe kot sgvereMegg sgkjektg iM gstrezM:k metod) vsgj de/ tistegg, Mr šteje kot sgmo po seki gmevMo zg drgge svoje držgv/jgMe iM pg zg svoje rojgke (krgtko po-vedgMo) Mg /gŽMem Tiro/skem.
Dr. !anko !<rt
(Komuni:), Ljubljana)
RADK) CELOVEC
ŠPORTNI VESTNIK
USPEL SLALOM V ŽELEZN! KAPL!
V	nedeljo je SPD „Zarja" v Železni Kapli priredil 6. smučarski slalom. Za priljubljene smučarske tekme se je prijavilo 45 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih skupinah. Smučarskega slaloma v Železni Kapli so se udeležili tudi tekmovalci iz sosednje Slovenije, tako da so bile nedeljske tekme mednarodnega značaja.
Štart 6. smučarskega slaloma je bil pri Dimniku, vratca pa je za oba teka postavil Franci Štern iz Železne Kaple.
Pred približno sto navdušenimi gledalci se je tekmovanje pričelo točno ob 13.15 uri, ko so na 400 m dolgo progo najprej spustili najmlajše tekmovalce.
V	skupini šolarjev je zmagal Franc Rozman (Železna Kapla) 1:20,2 pred Vanjo Bregarjem (Slovenija) 1:26,9 in Joškom Tepino (Slovenija) 1:29,6. Četrto oziroma peto mesto sta zasedla Iztok Tonejec (Slove-nija) in Jožef Oraže (Železna Kapla).
Pri mladincih so prva mesta zasedli sledeči tekmovalci: 1. Jožef Podgoršek (Železna Kapla) 1:18,4; 2. Konrad Blajs (Železna Kapla) 1:27,3; 3. Henrik Pasterk (Železna Kapla) 1:27,7; 4. Johan Maloveršnik (Železna Kapla); 5. Peter Kuhar (Železna Kapla).
Zmagovalec dneva, tekmovalec z najboljšim časom, je postal Viktor Pasterk iz Železne Kaple, ki je v obeh tekih zabeležil čas 1:12,4. Pasterk je tekmoval v splošni skupini. Razvrstitev naslednjih mest v splošni skupini je sledeča: 2. Peter Lamprecht (Železna Kapla) 1:14,0; 3. Franc Lach (Železna Kapla) 1:16,0; 4. Maks Košir (Slovenija); 5. Janko Kelih (Železna Kapla).
V	starostni skupini sta tekmovala le dva smučarja, tako da sta oba imela najlepše iz-glede za dobre mesti. Zmagal je dipl. arh. Eberhard Klaura (1:23,3) pred Miho Ošino (1:41,6).
Nedeljski 6. smučarski slalom v Lepeni je potekal brez nesreč, organizator SPD .Zarja" je vnovič poskrbel za brezhiben potek športne prireditve. Zmagovalcem slaloma je vodja tekmovalne komisije ravnatelj Stossier po končanih tekmah v gostilni Rastočnik podelil lepe nagrade.
Zmagovalec sankarskih tekem v Železni Kapli Florijan Miklav je odnesel prvo nagrado tudi na sankarskih tekmah v Selah. Član SPD .Zarje" Valter Logar pa je zasedel prvo mesto v skupini gostov pri sankanju v Reberci.
MURAU:
ZA LOVOR!KO KONGSBERG
V	Murau na Štajerskem so se minulo nedeljo zbrali najboljši smučarski skakalci srednje Evrope, da se pomerijo za pokal Kongsberg. Tradicionalno skakanje in pokal Kongsberg je osvojil svetovni prvak v smučarskih poletih Švicar Wa!ter Steiner, kt je za skoka 104 m in 108 m dobil oceno 251,1 točke.
V	izvrstnem stanju se je izkazala ekipa Jugoslavije, kateri je le za las ušla zmaga, tako prt posameznikih kakor tudi ekipna. Najboljši Jugoslovan je bil Marjan Prelov-šek, ki je s skokoma 105 m in 106 m ter z oceno 250,2 zasedel tik za Steinerjem odlično 2. mesto. Tretje mesto za Prelovškom je osvojil Švicar Schmid (103 m, 105 m in 246,0 točk) pred Francozom Poirotom in Avstrije. Bachlerjem (98 m, 100 m in 228,5 točk). Jugoslovana Norčič in Mesec sta zasedla mesti 6 oziroma 7. Ekipno zmago je dobila ekipa Švice pred ekipo Jugoslavije in ekipo Avstrije.
Zahomčan Kari Schnab! se je uvrsti! na 13. mesto in hkrati postal drugi najboljši Avstrijec. Schnabl je za skoka 96 m in 97 m dobil oceno 215 točk. Smolo je imel drugi Zahomčan Hanzi Wal!ner, ki je v drugem poletu pri dolžini 101 m padel in zasedel ^ 22. mesto. Prav tako je tudi Zahomčan Hanzi Millonig, ki je dvakrat poletel na 96 m, pri drugem skoku drsal v snegu.
V	starejši mladinski skupini je tekmoval Zahomčan Seppi Gratzer, ki je lansko leto zasedel na istem tekmovanju 2. mesto. Letos je v poskusni seriji poletel na 77 m, vendar sta skoka za oceno izpadla nekoliko prekratka (55 m in 54 m), tako da je zasedel le 8. mesto. Mladinsko tekmovanje sta leta 1970 in 1972 osvojila Hanzi Millonig oziroma Karl Schnabl.
SEPP! GRATZER PRV!
Dan po tekmovanju za pokal Kongsberg je najboljši smučarski skakalec dneva v Gmundu postal Zahomčan Seppi Gratzer. Gratzer, ki ga je v Murau zasledovala smola, je v mednarodnem močno zasedenem skakanju za .prstan z grbom mesta Gmund" bil zdaleka najboljši tekmovalec. Tekmoval je v skupini starejših mladincev in dosegel daljave 55 m in 53 m ter oceno 203 točke. Kljub svoji mladosti ie Zahomčan prekosil tudi tekmovalce iz splošne skupine. Tekmovanja v Gmundu so se udeležili tekmovalci iz štirih držav — Italije, Jugoslavije, Francije in Avstrije.
Potočita: 5.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	17.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevno oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske vlie — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske vlie — 5.40 Jutranjo opaianja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastika
—	4.55 Glasba In dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ieno —
7.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasbo po kosilu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 5e vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.05 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.55 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
lischter und Maschinarbeiter
(se)bsfBndige KrBMe)
zu besten Bedingungen gesucht. Leistungsptdmten, Iteies Ouartter, bel Etgnung Wohnungsbei:teHung mogilch.
SCHOBER — Fensterbau — We!s, Aschel 73	Te). 0 72 42/3261
SOBOTA, 10. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 4.55 Glasbeni mozaik —
7.55	Nai hišni vrt — 8 05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 15.45 Voščila — 15.50 Godba na pihala — 18 00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice — 17.50 Note in beležke — 20.10 Vesela pustna oddaja — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 11.2.: 4.10 Igra no orgle — 8.15 Kaj je novega? — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.45 Iz domovine — 14.50 Voščila — 17.05 Ljudski koncert —
18.00	Mali večerni koncert — 17.00 Nedeljski šport —
17.50	Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 12. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 7.00 šolska oddaja
—	7.50 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala
—	15.00 Komorna glasba — 17.10 Kaj radi slišimo —
17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Od melodije do melodije — 17.50 Note In beležke--------20.10 Zveneč! operetni vodič
—	21.00 Sprememba gospodarske strukture na štajerskem — 21.50 Iz domačega glasbenega življenja.
TOREK, 15.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.50 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 In kaj menite vl? — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem —
16.50	Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 17.05 Ljudska glasba — 17.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Razgovor preko meje — 21.40 Veselo zaigrano.
SREDA, 14.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 Ljudske viže — 15.50 Zborovska glasba — 15.00 Glasba na orgle — 17.10 V dunajski kavarn! — 17.56 Oddaja združenja Industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 17.55 Za prijatelja planin — 17.50 Note In beležke — 20.10 ..čakanje pod lipo", radijska igra — 21.10 Glasbeni avtogrami —
21.50	Zvezne dežele poročojo: Koroška.
ČETRTEK, IS. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo _
6.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 Šolska oddaja — 7.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Šolska oddaja — 15.50 Zabeleženo na koroških ce-stah — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Iz kraljestva operet — 17.54 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgled! — 17.05 Avstrijske godbe na pihala — 17.50 Note in beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja— 22.50 človek v družbi.
PETEK, 14.2.: Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 4.05 Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 7.00 šolska oddaja — 7.50 Klavirska glasba J. Haydna —
10.00	šolska oddoja — 15.50 Veselo zaigrano — 15.00 češka zborovska glasba Iz treh stoletij — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice
—	18.00 Deželni razgledi — 17.05 Robert Stolz dirigira
—	17.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert —
21.50	Pustna oddaja.
Mlajih mladinci: 1. Inauer (Predarlska) 47,5 50,5 m -174,7;
2.	Andrej Kajzer (Jugoslavija), 3. Coello (Francija).
Starejši mladinci: 1. Seppi Gratzer (ŠD Zahomc) 55, 53 m - 203; 2. Federer (Solno-graška); 3. Pung (Tirolska).
Juniorji: 1. Dieter Grafischer (Koroška) 47,5 52 - 184; 2. Jakoberegg (Francija)
3.	Ruer (Francija).
Splošna skupina: 1. Sandro Dalaeve (Italija) 51, 52 m - 187,3; 2. Stanko Raka (Jugoslavija) 51, 49 m - 185,5; 3. Jože Dovčan (Jugoslavija) 50,5, 50,5 m - 181.
Prihodnji teden bodo zahomški skakalci pod vodstvom Franca Wiegeleta odpotovali na avstrijsko prvenstvo v nordijskih disciplinah v Seefeld na Tirolsko. Sodelovali bodo Hanzi Millonig, Hanzi Wa!l-ner, Karl Schnabl in Seppi Gratzer. Imenovani so tudi edini koroški zastopniki avstrijskega prvenstva.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 10.2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 11. 2.: 7.10 Duhovn! nagovor — Po vaši ie-!ji.
PONEDELJEK, 12.2.: 13.45 informacije — Zborovska giasba.
TOREK, 13. 2.: 9.30 Deieia ob Dravi — 13.45 informacije — Šport od tu in tam — Za krmiiom.
SREDA, 14.2.: 13.45 informacije — Literarna panorama.
ČETRTEK, 15. 2.: 13.45 informacije — Razvoj sioven-skegiasbe.
PETEK, 14. 2: 13.45 informacije — Jaz pojdem pa v ravno poije.
RAD!0 LJUBLJANA
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00 —24.00.
Dnevne oddaje (fazen ob nedeljah In praznikih):
4.50	Dobro Jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila In zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
17.00	Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 10.2.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik —
7.55	Godala v ritmu — 12.10 Prokofjev z orkestrdm RTV Ljubljana — 14.10 S pesmijo In besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 „Vrtl-ijok — J7.10 Z ansamblom Sergio Mendes — 17.20 Gremo v kino — 1B.15 Dobimo se ob isti ud — 17.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Večer s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 21.15 Za prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, 11. 2.: 6 00 Dobro jutro — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra — 2.05 Koncert
V nedetjo 11.2.1973
k Soilarju v Gtobasntco!
tgrajo „Poskočni Rožani" (Die fideten Rosenlatef) pod vodstvom Hanztja Ogrtsa.
Začetek zvečer ob 8. ur).
Vs) prsčno vabtjeni!
H		AVSTRUA1
K		SOBOTA, 10.2.: 15.30 Hišni koncert — 16.30 Za otroke — 17.15 Moj prijate!] Fiik-
ka — 17.40 Prepovedana vrata — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Glasba, glasba, glasba — 21.55 šport — 22.05 čas v sliki — 22.10 Vroči asfalt, film.
NEDELJA, 11. 2.: 12.55 Mednarodne smučarske tekme
—	14.50 Za otroke — 17.10 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Veselje ob glasbi — 18.50 „Kdo več ve?" — 17.50 čas v sliki — 17.40 šport —
20.15	Komedija Noela Covvarda — 22.05 šport in čas v sliki.
PONEDELJEK, 12.2.: 18 00 Portret avstrijskega mesta: železno — 18.25 Cirkus Habakuk — 18.50 Stan Laurel In Oliver Hardy — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.00 šport — 20.15 Ljudje s farme Shilloh — 21.20 Ali prenesete kritiko? — 21.50 Telešport — 22.50 čas v sliki.
TOREK. 15. 2.: 18.00 Angleščina — 18.25 Cirkus Habakuk — 18.50 Živalski raj! — 17.00 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Novo Iz filmskega sveta — 21.55 čas v sliki.
SREDA, 14.2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 črni panter iz Ratane — 12.50 Telešport — 16.50 Za otroke
—	17.55 Moj prijatelj flicka — 18.00 Francoščina — 18.25 Cirkus Habakuk — 18.50 Tri deklice in trije dečki
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda —
17.50	čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Charlie Rivel, portret klovna — 21.05 Zgodba nenavadnega junaka — 22.55 čas v sliki.
ČETRTEK, 15.2.: 10.00 šolska oddaja — 18 00 Italijanščina — 18.25 Cirkus Habakuk — 18.50 športni mo-ioik — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda
—	17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Moj dragi Robinzon — 21.50 čas v sliki —
21.55	Nobelova nagrada za literaturo.
PETEK, 14.2.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Moj dragi Robinzon — 18.25 Cirkus Habakuk — 18.50 Očarljiva Jeannie — 18.55 Oddaja delavske zbornice — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 ORF-diskusija — 22.20 čas v sliki
—	22.25 Očetova strelska veseiica.
Izdajatelj, založnik in iastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenfurt — Celovec, Gosometergasse 10, te). 52-5-50 — Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Ceiovec - Borovlje.
P*****************************************?*
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
„Ed)no5l" v PMberku vabi na
p!esno zabavo
ki bo v soboto M. februarja 1973 ob 20. uri v dvorani gostiine Sehwari) v Piiberku.
Ljubiteiji domače zabave
prisrčno vabtjeni!
Odbor
iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.t Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 PogoV" s poslušalci — 15.50 Z domačimi ansambli — 14." Popularne operne melodije — 15.05 Nedeljsko špo" no popoldne — 17.05 ..Poseben klic", radijska ig"
—	18.00 Letite z nami! — 17.15 Glasbene razgledni"*-
—	20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nd"
—	25.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 12. 2.: 6 50 Rekreacija — 8.10 Glasb* na matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb " 7.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.40 S tuji" pihalnimi godbami — 14.10 Amaterski zbori pojo
14.50	Voščila — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Ponedeljkov' glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pev* zabavnih melodij — 17.15 Z Beneškimi fanti — 20J*
Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza __ 25.15 Pope"
ke se vrstijo.
TOREK, 15.2.: 6.50 Beseda na današnji dan — SJ* Glasbena matineja — 7.55 Slovenske narodne — 12/*
Z domačimi ansambli — 14.10 Glasbena tribuna m!" dih — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od melodij* do melodije — 17.10 Popoldanski simfonični konce'*
—	18.15 V torek nasvidenje — 17.15 Z ansamblom 1?' neta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 21.50 M«) hen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstij'
—	25.15 Komorni koncert pri skladatelju Urošu Krek" SREDA, 14. 2.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena m"
tineja — 7.25 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz hrvaških ope'
—	14.50 Voščila — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Glasben" galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 17.15 Glasben* razglednice — 20.15 Koncert simfoničnega orkestl"
RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jozza ____ 25.15 R*
vija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 15.2.: 6.50 Beseda na današnji dan —8/* Glasbena matineja — 7.05 Radijska šola — 7.55 S!"' venske narodne — 12.40 Igrajo pihalne godbe ^
14.10	Mladina poje — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Konce'' * po želji poslušalcev — 18.15 Z orkestrom Ron Good' win — 17.15 Z ansamblom Latlnos — 20.00 četrtkov v*' čer domačih pesmi In napevov -- 22.15 Koncert d"' sambla „i mušici" — 25.00 V gosteh pri tujih radijski" postajah — 25.50 Paleta popevk in plesnih ritmov PETEK. 16.2.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena m"' tineja — 7.05 Radijska šola — 7.55 Koncert za mlad*
poslušalce — 12.40 Z domačimi ansambli ______ 14.50 V0'
ščila — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Operni koncert
18.50	Ogledalo našega časa — 17.15 Z ansambla"* Maksa Kumra — 20.00 Tekmovanje amaterskih pe"' skih zborov — 21.15 Oddaja o morju in pomorščaki"
—	22.15 Besede In zvoki iz logov domačih — 25.1^ Jazz pred polnočjo.
s		JUGOSLAV!J^
H		SOBOTA, 10. 2.: 9.35 šoiska oddaja *** 16.30 Košarka — 18 00 Obzornik — 18.1*
Kraljevič in berač — 18.45 Filmska burleska — 17.10 Mozaik — 17.15 Humoristična oddaja 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.55 Arsene Lupi"
—	21.25 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanj"
—	25.00 Kažipot — 25.20 Poročila.
NEDELJA, 11. 2.: 8 55 Mestece Peyton ____ 9,45 Kme-
tijska oddaja — 10.50 Mozaik — 10.35 Po domače " Dobrimi znanci — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila 11.55 Kažipot —— 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 14.00 Ljudje in zemlja — 15.00 Evropsko p'* venstvo v umetnostnem drsanju — 17.45 Za kone" tedna — 18.00 Poročila — 18.05 Velika balonska dogodivščina — 18.55 Gonja — 17.45 Risanka — 20.#* Dnevnik — 20.55 Šoferji — 21.30 Jugoslovanski jaH danes — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročila " 22.20 Košarka.
PONEDELJEK, 12.2.: 7.55 šolska oddaja — 11.0** Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddajo
16.10	Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Zvonček Palček — 18.10 Risanka
18.15	Obzornik — 18.50 Gvajana, dežela voda
18.55	Mozaik — 17.00 Mladi za mlade — 17.45 Risank"
—	20.00 Dnevnik — 20.50 Harmonika, drama TV Zagreb
—	21.55 Po sledeh napredka — 22.25 Poročila.
TOREK, 15.2.: 7.55 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.1"** Osnove splošne izobrazbe — 14 40 Madžarski pregled — 17.45 Deklica z vžigalicami — 18.00 Risanke
—	18.50 Melodije za vse čase: G. Gershvvl-n — 17.0** Mozaik — 17.05 Prehrana dojenčkov — 17.25 S kamere po svetu — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.5" Diagonale — 21.25 Stoletje kirurgije — 22.15 Poročile-
SREDA, 14.2.: 8.20 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.05 Madžarski pregled — 17.1" Mačkon in njegov trop — 17.40 Obzornik — 17.55 Košarka — 17.50 Kratek film — 17.45 Risanka — 20.*% Dnevnik — 20.50 Kosilo v trav), film — 21.05 Nogome' Škotska : Anglija — 25.55 Poročila.
ČETRTEK, IS. 2.: 7.55 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Pavel Golfa: Jurček — 18.15 Obzornik — 18.50 Druščina Jehu — 18.55 Poljudno znanstveni film — 17.45 Risanka — 20.25 Kam In kako no oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.50 Na valovi" Mure, film — 22.00 Balet — 22.50 Poročila.
PETEK, 16. 2.: 7.50 šolska oddaja — 14.50 Madžorsk* pregled — 17.45 Pilot In letalo — 18.15 Obzornik
18.50	Profesor Baltazar — 18.40 Vzgojni problemi —
18.50	Za boljši jezik — 18.55 Mozaik — 17.00 400 le* slovenske glasbe — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
20.50	Iz zakladnice svetovne književnosti — 22.0" XXI. stoletje, tlim — 22.50 Poročila.