SPLOŠNE KNJIŽNICE MED MLADINSKO IN ODRASLO LITERATURO V januarju se je v Pionirski knjižnici v Ljubljani odvijalo redno mesecno srecanje mladinskih knjižnicarjev. Tema tokratnega srecanja je bila "Med mladinsko in odraslo literaturo". Uvodno predavanje je imela dr. Milena Blažic, docentka za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Prisotni so bili tudi Peter Svetina, vodja Pionirske knjižnice in koordinator srecanja, Vasja Cerar, urednik otroškega in mladinskega leposlovja pri Založbi Mladinska knjiga ter Bogdan Novak, priljubljeni pisatelj leposlovnih del za mladino in odrasle. Milena Blažic se je najprej ustavila pri pojmu "otrok", ki ga danes kot takega UNICEF definira do 18. leta starosti. Vcasih so otroka obravnavali kot pomanjšanega odraslega in veliko casa je moralo preteci,da so mu v družbi izkazali posebno mesto in kvaliteto, ki mu pripadata; enako na podrocju medicine (pojav pediatrije), kot tudi na podrocju književnosti (pojav mladinske književnosti). Za nastanek mladinske književnosti so morali biti izpolnjeni naslednji kriteriji: 1. otrok je pojmovan kot otrok in ne vec kot pomanjšan odrasli; 2. pojav pediatrije; 3. locitev literature za otroke od literature za odrasle; 4. pojav poklicnih pisateljev za otroke; 5. korpus klasicnih literarnih besedil za mladino tako izvirnih, kot prevodov; 6. institucionalna podpora (knjižnice,1 instituti ipd.) Pojem mladinska književnost je danes zelo širok, saj zajema: - literarna dela, ki so bila napisana za mladino, - dela, ki so bila prvotno namenjena odraslim, pa jih danes pretežno berejo mladi bralci (npr. Robin Hood) - in literarna dela, ki so jih ustvarili mladi sami. Mladinsko književnost delimo na naslednja okvirna obdobja: - predbralno t.i. CC obdobje (do približno 3. leta starosti), - pravljicno t.i. C obdobje (približno od 4. do 8. leta starosti), - realisticno oz. robinzojevsko t.i. P obdobje (približno od 9. do 12. leta starosti) - in prehodno t.i. M obdobje( od 12. leta starosti naprej), ko mladega bralca ne zanimajo vec pravljice ali robinzojevske zgodbe, za odraslo literaturo pa še ni dovolj zrel oz. bi ga lahko dolgocasila in odvrnila od branja. Pojavila se je potreba po novem terminu t.i. "nemladinska književnost," ki bi obravnavala problemsko tematiko oz. tabu teme s katerimi se lahko srecujejo odrašcajoci mladi kot so incest, posilstvo, homoseksualnost, alkoholizem, nasilje ipd. Kasneje v razgovoru je bilo slišati predlog, da bi lahko takšno književnost oznacili z M+. Sledilo je razmišljanje Vasje Cerarja, ki opaža, da otroci res niso vec pomanjšani odrasli, nasprotno srecu-jemo odrasle, ki so otrocji. Izginil je prepad med generacijami, nastale pa so številne razpoke oz. ledene plošce, kot se je simbolicno izrazil. Odrasli ne vedo vec, kako biti odrasli, otroci ne vedo vec, kako biti otroci. Tabujev ni vec; avtoritet, proti katerim bi se danes lahko upirali in si ob tem gradili identiteto, tudi ne. Nov pojav so najstniki pri 30-tih, ki še niso postali odgovorni družinski in gospodarski subjekti, ampak živijo le zase, kot npr. junaki knjig "Jadran Krt pije kapucino", "Osnovni delci", "Vse o fantu" idr. Zadnji je spregovoril pisatelj Bogdan Novak, ki ugotavlja, da ne vidi nobene bistvene razlike pri pisanju literature za odrasle ali mladino. Vcasih so odrasli imeli otroke za neumne, danes pa vidimo, da so bili neumni odrasli. Ugotavlja, da clovek ne more razumeti odraslega sveta, ce poprej ni imel otroštva. Svoje uvodne trditve je nato slikovito ilustriral z zgodbami iz lastnega otroštva in iz življenja prijateljev ter znancev. Neko starejšo gospo je kot knjižnicar pridno zalagal s pravljicami in drugo otroško literaturo. Kasneje se je izkazalo, da knjig ne bere vnuckom, ampak sama. Priznala je, da je morala v otroštvu trdo delati in da ji oce ni dovolil brati, kasneje ob skrbi za lastno družino ni našla casa za branje, ob upokojitvi, ko je koncno lahko zacela brati, pa je žalostno ugotovila, da knjig za odrasle ne razume in je zato morala zaceti na zacetku, pri otroški literaturi. Znanka je svojemu nekajletnemu otroku namesto pravljic brala Kalevalo in otrok jo je zelo rad poslušal. Prav tako je ob Kalevali neka družina s prijatelji preživela svoj najlepši morski dopust; deset vecerov so se zbirali ob olivah, pršutu, vinu, svecah in Kalevali, ki so jo skupaj glasno prebirali. Prijatelj je slišal glasen smeh iz otroške sobe in izkazalo se je, da sin prebira Novakove "Dneve pod Rožnikom". Skrbno jo je prelistal, vrnil mu jo je šele naslednji dan, potem ko jo je z užitkom sam prebral. Sledila je krajša diskusija, ki so jo najbolj zagreti nadaljevali v bližnji kavarni. Tema "Med mladinsko in odraslo literaturo", ki smo jo na srecanju naceli, je dovolj široka, da bi si zaslužila posebno obravnavo na kakšnem od prihodnjih bibliotekarkih simpozijev, kamor bi lahko poleg knjižnicarjev povabili tudi sociologe, psihologe, pedagoge, teologe, socialne in zdravstvene delavca, skratka vse, ki se srecujejo z mladimi in njihovimi problemi. Izzivi, pred katere je postavljen sodobni odrašcajoci clovek so popolnoma drugacni, kot so bili doslej in zato terjajo nove ter poglobljene odgovore. Irena Lah - Irina Osrednja knjižnica Kranj IZTERJAVA GRADIVA NA DOMU V KNJIŽNICI MIRANA JARCA V mesecu marcu bo minilo cetrto leto, odkar smo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu priceli z izterjavo gradiva na domu. Ideja o izterjavi gradiva je nastala že nekaj let prej. Potrebno je bilo samo še uskladiti vse predloge in mnenja in seveda poiskati pravno podlago. Zaceli smo pocasi, previdno in danes z zadovoljstvom pogledamo nazaj, na dosežene rezultate. V letih od 1995 do 1999 je bilo gradiva, ki ga uporabniki niso vrnili, že dobrih 1000 kosov. Najprej smo vsem uporabnikom poslali na dom rocno napisan opomin, na katerem so bile zavedene izposojene knjige, ki jih niso vrnili. Opomine smo jim poslali zato, da smo jih spomnili na dolgovano gradivo in da smo preverili njihove naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. naslove. Tako smo ugotovili, da so se številni uporabniki že preselili drugam. Prva leta so za nami, po statistiki sodec so bila zelo uspešna. Verjamemo, da bodo rezultati v prihodnjih letih še boljši in morda vzpodbudni še za katero knjižnico, da gre po naši poti. Na koncu še nekaj statisticnih podatkov o številu izterjanega gradiva po oddelkih. Leto 1999 2000 2001 2002 Oddelek Študijski oddelek 166 173 181 252 Oddelek za mladino 81 97 96 102 Oddelek za odrasle 121 93 65 78 Skupaj 368 363 342 432 Dušan Povše Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto URE PRAVLJIC ZA VAROVANCE VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA NOVO MESTO V Knjižnici Mirana Jarca na Oddelku za mladino izvajamo kar nekaj dejavnosti. Pri tem si prizadevamo da bi v te naše projekte vkljucili cim vec in seveda cim bolj razlicne ciljne skupine uporabnikov. Ena izmed dejavnosti, ki jih izvajamo, so tudi ure pravljic za varovance Varstveno delovnega centra iz Novega mesta. Dejavnost poteka od oktobra 2002 in sicer vsak cetrtek od 8. do 9. ure. Gre za skupino uporabnikov s posebnimi potrebami. To so odrasle osebe, motene v duševnem in telesnem razvoju in si svoje socialne varnosti niso sposobne ustvariti same. In kako mine ta urica? Obiskovalci imajo organiziran prevoz in pridejo s spremstvom varuhinje v knjižnico v vsakem vremenu. Na Oddelku za mladino imamo pravljicno sobo. V sobi je okrogla miza, kamor se vsi skupaj posedemo. Vedno najprej zacnemo z vsakdanjim pogovorom, kako smo preživeli pretekli teden. Uro pravljic vodiva in pripravljava dve knjižnicarki, ki se izmenjujeva vsak teden. Vedno prebereva dve do tri pravljice, katerih izbor prilagodiva skupini. V skupini je osem obiskovalcev, dve izmed njih znata brati, zato pripraviva tudi pravljice oz. slikanice primerne dolžine in vsebine, ki jih prebereta sami. Pri naših druženjih ugotavljava, da gre za prijazne, iskrene in prijetno nerodne ljudi, ki so hvaležni za majhne pozornosti. Meniva, da so ti obiski koristni za njih pa tudi za nas knjižnicarje, saj tako spoznavamo in lažje razumemo njihov nacin življenja, ki se le razlikuje od našega. Njim pa to pomeni prijetno preživeta urica, kjer spoznavajo cudoviti svet pravljic, hkrati pa se seznanjajo s knjižno in knjižnicno vzgojo. Postali so tudi naši uporabniki, sicer ne kot posamezniki ampak kot skupina in si redno izposojajo gradivo. Naša srecanja bomo zakljucili konec maja in odlocili smo se, da bodo ti obiskovalci ob koncu prejeli pohvale za redno udeleževanje in aktivno sodelovanje pri urah pravljic v naši knjižnici. Glede na to, do so ure pravljic za varovance Varstveno delovnega centra Novo mesto dobro obiskane in da se jih udeležujejo z veseljem, bomo ta projekt nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Veseli smo, da naš oddelek obiskujejo skupine uporabnikov s posebnimi potrebami. Klementina Kolarek, Nataša Novakovic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto PREDSTAVLJAMO VAM CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE- CIPS V KNJIŽNICI MIRANA JARCA NOVO MESTO Slavnostna otvoritev Centra za informiranje in poklicno svetovanje ali skrajšano CIPS-a v Knjižnici Mirana Jarca se je zgodila 7. februarja, dan pred kulturnim praznikom. Program je sestavljala: ob 12. uri novinarska konferenca, ki je bila posvecena tudi še drugim aktualnim vprašanjem, s katerimi se srecuje Zavod RS za zaposlovanje, predvsem zato, ker je bil gost tudi minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Vlado Dimovski. Ob 13. uri se je zacel kulturni program. Uvodni nagovor je imela Vlasta Tomazin, svetovalka Zavoda RS za zaposlovanje iz Obmocne službe Novo mesto, ki je na kratko povzela tudi bistvo CIPS-a. Z govori so ji sledili: direktor Obmocne službe Novo mesto Zavoda RS za zaposlovanje, Franc Smerdu, direktorica knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Andreja Plenicar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje, Jože Glazer in minister dr. Vlado Dimovski. Vsi so se strinjali, da je partnerstvo med Zavodom RS za zaposlovanje oziroma Obmocno službo Novo mesto in Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto obrodilo obojestranske koristi in je vredno posnemanja. V glasbenem delu so nastopili mladi glasbeniki, ki so hkrati tudi Zoisovi štipendisti. Dr. Silva Novljan, svetovalka državne maticne službe v NUK-u je ministru predlagala, da tudi v bodoce v nacrtovanju regijskih centrov – CIPS-ov ne spregledajo splošnih knjižnic in se ministrstvi za kulturo in delo, družino in socialne zadeve o tej možnosti pogovorita. Med ostalimi gosti so bili prisotni predvsem ravnatelji šol, s podrocja vseh šestih obcin, direktorice ostalih samostojnih CIPS-ov, ravnateljice knjižnic, predstavniki gospodarske zbornice, drugi poslovni partnerji Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod RS za zaposlovanje vidi prednosti CIPS-a predvsem v novih oblikah delovanja, ki posegajo v prostor izven lastnega sedeža in pritegnejo lahko zato veliko vecjo množico potencialnih uporabnikov. Knjižnica je prostor, na katerem se že tradicionalno išcejo informacije, uporabniki so je navajeni in bodo novo storitev lahko uporabljali v vsem casu odprtosti knjižnice od 8. ure do 19. od ponedeljka do petka ter v soboto od 8. do 13. ure. Struktura uporabnikov je pisana, saj zajema vse starostne skupine, ki jim je CIPS namenjen, od osnovnošolcev, dijakov, študentov do iskalcev zaposlitve. CIPS je tudi tocka, kjer naj bi se srecevala ponudba izobraževalnih programov, delodajalcev in povpraševanje na drugi strani. CIPS sestavlja zelo raznolika paleta informacij: od razpisov izobraževanih in študijskih programov, do razpisov štipendij, prostih mest v dijaških in študentskih domovih, do razpisnih študijskih pogojev in omejitev. Po drugi strani so zbrane vse informacije o ustanovah, zavodih, institucijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem od najnižje stopnje vzgojno varstvenih organizacij (VVO) do univerze doma in študija v tujini bodisi v klasicni obliki z bivanjem v tujini ali preko interneta. Naslednji sklop informacij obsega informacije o poklicih. Opisi poklicev niso na voljo samo v papirnati obliki ampak tudi na video kasetah. Žal pa ne za vse vrste poklicev. Zelo verjetno pa bo najvecje povpraševanje po programu "Kam in kako?" (KIK), kjer se uporabnik lahko samostojno testira in racunalnik mu na podlagi njegovih odgovorov, kakšno delo ga veseli, oziroma na podlagi cez sto vprašanj o dolocenih karakternih lastnostih, izpiše poklice, ki vsebujejo želene pogoje. Na ta nacin si lahko uporabniki sami lahko poišcejo interesna podrocja in si pomagajo pri izbiri izobraževalnih programov. Še vedno pa jim bo ob dolocenih dnevih, predvidoma ob sredah od 14.00 do 16.30 ure, na voljo svetovanje strokovnjaka s strani Zavoda RS za zaposlovanje "v živo". Druga ciljna skupina pa so iskalci zaposlitve, ki bodo iskali možnosti prekvalifikacije, dopolnitve izobrazbene stopnje itd… Njim je tudi namenjeno še vse dopolnilno gradivo v informativnih zloženkah oziroma ostala ponudba Zavoda RS za zaposlovanje. Kaj je pridobila knjižnica, ki je pod svoje okrilje sprejela CIPS? 1. Knjižnica je razširila svojo ponudbo za svoje clane, obcane ožje in širše lokalne skupnosti s ciljnimi informa-cijami, ki so zbrane na enem mestu. Materiale (informativne zloženke, programe, razpise, imenike, video kasete, mono-grafske publikacije itd...) za CIPS ji dobavlja republiški CIPS iz Ljubljane preko svoje utecene mreže Zavoda RS za zaposlovanje. Materiali ostajajo v lasti Zavoda, knjižnica jih daje samo v uporabo. Za opremo CIPS-a od fasciklov, stojala za mape, pleksi predalcnikov, racunalniški program KIK. V kolikor vam pripisujejo "nacionalni pomen", ker se nahajate v Ljubljani, so vaše možnosti za opremo CIPS-a, ce bi se odlocili zanj v okviru knjižnice, bistveno vecje (od video rekorderjev, celostne podobe, opreme od polic do stolov in racunalnikov itd…) 2. Gradivo CIPS-a se odlicno dopolnjuje s knjižnicno ponudbo gradiva od monografij do periodike npr. strokovnih poklicnih revij - Tajnica, do splošnih casnikov z oglasi in razpisi (Delo, Salomonov oglasnik), raznimi imeniki: od PIRS-a, Kompass-a, obicajnega telefonskega imenika, rumenih strani do ostalih variant. Za manjše knjižnice oziroma tiste, ki ne prejemajo obveznega izvoda je morda lahko fond CIPS-a celo izredno koristen dopolnilni vir informacij knjižnici kot tudi obratno. Koncno ste si na ta nacin tudi zagotovili stalen dotok informacij s strani Zavoda RS za zaposlovanje v obliki informativnih zloženk in ostalega informativnega materiala, ki je za vaše uporabnike vsak dan bolj pomemben. 3. Zavod RS za zaposlovanje Vam lahko 100 % financirana zaposlitev informatorja s VII. stopnjo izobrazbe preko javnih del. V ta sklop, ce imate možnost kasnejše zaposlitve le-tega informatorja (predvidena upokojitev, porodniška, nova zaposlitev ipd.) spada tudi pridobitev strokovnega izpita za bibliotekarja s pripravami oziroma z vsemi štirimi sklopi tecajev za pripravo na izpit iz bibliotekarske stroke kot tudi sam izpit za bibliotekarja, kar ne stane malo. Glede na pomanjkanje delovne sile in sredstev v knjižnicah, je to zelo pomembno. Informatorja usposo-bite kot informatorja knjižnice. Poznati mora ves fond, ce želite, da se oba dopolnjujeta (CIPS in knjižnicno gradivo), hkrati ta informator prenese na vse ostale informatorje- knjižnicarje znanja o CIPS-u. (usposabljanje za KIK, obvladovanje spletnih strani Zavoda RS za zaposlovanje, izobraževalnih institucij), saj je CIPS v funkciji ves cas oprtosti knjižnice, ne glede na to, da je informator za CIPS zaposlen le za 8 ur. 4. Pridobili ste novega poslovnega partnerja, Zavod RS za zaposlovanje, ki bo zato morda bolj fleksibilen tudi pri vaših ostalih programih javnih del npr. Ima že vzpostavljeno mrežo oziroma svojo infrastrukturo delovanja, kjer se lahko nahajajo vaši potencialni uporabniki, ki jih drugace ne bi dosegli. Vaše propagandno gradivo bo doseglo brez posebnih stroškov veliko vecje število razlicnih ciljnih skupin. 5. Ustvarili ste novo potrebo oziroma razlog, zakaj naj potencialni uporabniki obišcejo knjižnico. Ko bodo odkrili, kaj vse še nudite poleg izposoje, bodo postali prej ali slej vaši redni uporabniki. Nasvet: Velja si ogledati republiški CIPS v Ljubljani na Smoletovi ulici 12 in Mariboru, na Gregorcicevi ulici 15, v okviru splošne knjižnice v novih prostorih deluje CIPS v Kocevju. Ce racionalno postavite gradivo CIPS-a, lahko pridete tudi na površino informacijske tocke oziroma koticka. Vse je odvisno od tega, s kako velikim oziroma razkošnim prostorom razpolagate. Nauk: Nenazadnje ste z vkljucitvijo ponudbe CIPS-a v knjižnico naredili nekaj za blagor naroda oziroma prispevali h kvaliteti razvoja lastnega okolja, prihranili kak tolar iz proracuna obcine in države oziroma davko-placevalcu. Andreja Plenicar Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto MEDNARODNA SRECANJA MEDNARODNA KONFERENCA AUTHORITY CONTROL: DEFINITION AND INTERNATIONAL EXPERIENCES Firence, 10. – 12. februar 2003 Namen mednarodne konference o normativni kontroli je bil izmenjava izkušenj na podrocju katalogizacije, hkrati pa je predstavljala neke vrste nadaljevanje konference o elektronskih virih, ki je bila od 26. do 28. novembra 2001 v Rimu ("Electronic Resources: Definition, Selection and Cataloguing"). Konferenca je bila priložnost za izmenjavo teoreticnih vidikov med vodilnimi strokovnjaki na tem podrocju in za predstavitev najpomembnejših mednarodnih in italijanskih izkušenj pri kreiranju nacionalnih normativnih seznamov in normativnih datotek. Poleg tega je prispevala tudi k trenutno zelo aktualni razpravi o reviziji nacionalnih pravilnikov ter njihovem morebitnem usklajevanju. Konferenca je bila sestavljena iz petih sklopov predavanj. Uvodno predavanje o pomenu normativne kontrole v kontekstu bibliografske kontrole v elektronskem okolju je imel znani ameriški strokovnjak za katalogizacijo, Michael Gorman. Namen predavanj prvega sklopa je bila predstavitev razvoja koncepta normativne kontrole ter najnovejših teoreticnih perspektiv, ki jih je omogocil razvoj informatike, ter pregled vloge Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov (IFLA) na tem podrocju. Barbara Tillett, ki je aktivno sodelovala pri pripravi programa za konferenco, je v odlicnem predavanju podala pregled dosedanjega dela in predstavila nove možnosti in perspektive. V drugem sklopu predavanj so bili predstavljeni mednarodni standardi na podrocju normativne kontrole ter projekti, povezani z implementacijo formatov za izmenjavo normativnih podatkov. Marie-France Plassard (IFLA UBCIM program) je natancneje predstavila delo Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov (IFLA) na podrocju normativne kontrole, Glenn Patton (OCLC) je predstavil model FRANAR (Functional Requirements and Numbering of Authority Records), José Luis Borbinha (Nacionalna knjižnica na Portugalskem) pa je imel zanimivo predavanje o normativni kontroli v svetu metapodatkov. Tretji sklop predavanj je bil posvecen normativni kontroli osebnih imen, se pravi pregledu dejavnosti in postopkov pri kreiranju in vzdrževanju normativnih podatkovnih zbirk glede na potrebo po izmenjavi informacij preko kulturnih, jezikovnih in formalnih mej. Stefano Vitali iz Državnega arhiva v Firencah je predstavil pomen druge izdaje mednarodnega standarda za arhivski zapis o ustvarjalcih arhivskega gradiva (ISAAR (CPF) – International Standard Archival Authority Record for Corporate Bodies, Persons and Families), Daniel Pitti z univerze v Virginiji pa je predstavil iniciativo EAC (Encoded Archival Context). Predavanje Jutte Weber o projektu LEAF (Linking and Exploring Authority Files), ki naj bi omogocil mednarodno normativno kontrolo osebnih in korporativnih imen avtorjev sodobnih rokopisov in pisem, je bilo zanimivo tudi zato, ker v njem sodeluje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Sledila je predstavitev modela NACO kot del programa za kooperativno katalogizacijo (John Byrum iz Kongresne knjižnice). Tema cetrtega sklopa predavanj je bila normativne kontrola predmetnih oznak (pregled v enojezicnem in vecjezicnem kontekstu tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, predstavitev najpomembnejših in najnovejših dogajanj na tem podrocju). Ana Cristán (Kongresna knjižnica) je predstavila model SACO (tako kot NACO del programa za kooperativno katalogizacijo), Genevieve Clavel-Merrin (Švicarska nacionalna knjižnica) virtualno normativno datoteko MACS (Multilingual Access to Subject), Rebecca Dean (OCLC) pa projekt FAST. V okviru zadnjega (petega) sklopa predavanj so bile predstavljene italijanske in mednarodne izkušnje ter projekti, katerih cilj je lažja in bolj ucinkovita normativna kontrola (projekt Manus, CERL, projekt InterParty itd.). Posamezne sklope predavanj so moderirali italijanski strokovnjaki, žal se niso ozirali na to, da je konferenca mednarodnega znacaja in so ves cas govorili v italijanšcini. Zaradi številnih in precej dolgih referatov je zmanjkalo casa za diskusijo, do katere bi v nasprotnem primeru vsaj po nekaterih predavanjih gotovo prišlo. Irena Kavcic NUK PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo pregled visokošolskih knjižnic v Sloveniji v letu 2001, ki ga je pripravila mag. Helena Pecko Mlekuš, svetovalka za visokošolske knjižnice v Državni maticni službi za knjižnicarstvo v NUK. 2. V drugi prilogi objavljamo izobraževalni program Centralne tehniške knjižnice v študijskem letu 2002/2003.