Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. ee se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
ltokopisl
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narečni no prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredilištvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemati velja: Za celo loto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr 6 „ 50 3 „ 30
Za en mesec . . 1 „ 10
V	Ljubljani na dom pošil veljii 1 gl. več na leto.
Posamezno štev. veljajo 7
Izhaja vsak dan, izvzemši ri delje in praznike, ob 1/s0 popoldne
Za pol leta Za uetrt leta
Državni /bor.
Z Dunaju, 4. aprila.
Obe zbornici državnega zbora ste danes pričeli svoje delovanje. Gospodska zbornica sošla se je točno ob enajstih v svojih dosedanjih prostorih v deželni hiši, ter je kmalo dovršila sejo, ker so bile na dnevnem redu le dopolnilne volitve za nektere odseke.
Začetek zbornice poslancev pa se je odložil na 12. uro, ker so ministri in udje go-spodske zbornice izrekli željo, da bi bili radi navzoči pri prvi seji, kar bi bilo pa nemogoče, ko bi bili obe zbornici zborovali ob jednem. Zbornica poslancev se je namreč preselila v novo, velikansko in jako krasno poslopje, v ktoro pride pozneje tudi gospodska zbornica. Za zdaj je hiša za silo priredjona še lo za zbornico poslancev, treba bo pa še veliko dela, preden bode vse dovršeno. Delavcev še zdaj vse mrgoli po raznih prostorih, da pripravijo najpotrebnejše reči. Poslopje je zidano v starem grškem slogu, tla so iz lepega marmeljna in se lesketajo kakor zrcala, da bi si človek še ne upal na nje stopiti, in so raztegnjeni po njih tepihi na vse strani, stene so tudi iz raznih marmeljnov in bogato pozlačene, streha nad velikansko dvorano je steklena, lože za poslušalce so krasnojše kakor v najimenitnejših glediščih, sploh vse je tako dragoceno in velikansko, da bi človek kaj tacega ne pričakoval. Raznih prostorov, sob, inostovžev, stopnjic itd. je toliko, da bi se človek v hiši skoraj zgubil, in bodo morali poslanci dobiti plan ali obris cele hiše, da bodo za vse kraje vedeli.
Preselitev državnega zbora v novo hišo je toraj zgodovinsko pomenljiva, in mnogo jih je mislilo, da so bode vršila z veliko slovesnostjo. Pa vsaktera slovesnost se je opustila,
kar je po našem mnenji prav in previdno. Liberalna stranka bi bila to priliko gotovo porabila, da bi bila pred svetom ponavljala tuge in britkosti, ki ji teže srce zarad zgubljene slave in moči. Občinstvo pa je komaj čakalo, da bi od znotraj videlo novo državno-zborniško poslopje, in že pred nekterimi dnevi so bile oddane vse vstopnice, s kterimi zamorejo poslušalci priti na galerijo.
Opoludno stopi predsednik dr. Smolka v zbornico skoz posebna vrata, ki drže k predsedniškemu stolu; poslanci so bili skoraj vsi prišli, manjkalo jih je le malo; tudi ministri so bili vsi na svojih sedežih razun deželno-brambovskega ministra grofa Welsersheimba. Dr. Smolka v daljšem govoru pozdravi poslance in izreka zahvalo umetnikom, zlasti Hansenu, ktori so izdelali prekrasno, namena svojega vredno državno-zbornično poslopje. Kakor so ti umetniki delali složno, enako složno naj delajo tudi poslanci narodom na korist. Svoj govor, ki ga bo vredno objaviti celega, ker obsega kratko zgodovino zidanja novega poslopja, konča s trikratnim „živio!" na presvitl. cesarja. Tudi izprosi dovoljenja, cesarjeviču in cesarjevičini čestiti k porodu nadvojvodinje Elizabete.
Za predsednikom poprime besedo minister Dunajovvski, ki v daljšem govoru zbornici izroči državni proračun za I. 1884. Pri upravi se bode letos prihranilo okoli 14 milijonov goldinarjev; a za nove železnice in druge take naprave se bode potrebovalo toliko, da bode vendar lo še primanjkovalo okoli 38 milijonov gold. Natančneja poročila še podani, ko bodo znane posamezno številke.
Za njim se dr. Smolka spominja umrlih udov, na novo izvoljeni pa store obljubo, vsak v svojem jeziku. Za tem sledi cela vrsta raz-
noterih naznanil, ktera se pa zarad hrupa in splošnjega pomenkovanja težko umejo. Ko jo to dovršeno, oglasi se dr. Kopp zarad volitve moravskih velikih posestnikov grofov Baden-felda in Liitzovva, in vpraša, so li državni zbornici došli akti in protest, ki je bil pri tej volitvi vložen. Predsednik dr. Smolka odgori, da akt dozdaj zbornici ni došel, in da je ministerstvo razpisalo novo volitev za 15. dan tega meseca. Ura med tem postane dve in predsednik napove prihodnjo sejo za petek 7. t. m., današnjo pa sklene, ne da bi bile rešeno ostale točke dnevnega reda.
Te dni so nekteri listi trdili, da bode več odličnih poslancev, kakor knez Lobkovic, Clam-Martinic in še nekteri drugi poklicani v go-spodsko zbornico. Vradni poljski list „Gazeta Lwowska" pa to naznanilo preklicuje. Res bi bilo nevarno število večine še bolj krčiti kakor se je skrčilo že samo po sebi, in tolikanj vplivne in veljavne može o najneprilečnejšem času iz zbornice poslancev poklicati v gospod-sko zbornico. To naj se zgodi po preteku sedanje Oletne dobe, ali vsaj o počitnicah, da se zamorejo volitve izvršiti o pravom času in zgubljeni poslanci nadomestiti z drugimi enako zanesljivimi možmi. Večina bo še tako v nekoliki zadregi, ker je treba še za štiri njene poslance novih volitev. Na Ceskem jo namreč umrl poslanec Neubauer, na tirolskem se je dr. Graf, ud Hohemvart-ovega kluba, odpovedal poslanstvu, in na Moravskem sta pred nekterimi tedni namesto barona Gudenaua iu grofa Laudona izvoljena poslanca grofa Badeefeld in Liitzovv odložila svoja mandata, preden sta še prestopila prag državne zbornic:. Znano je, da sta bila izvoljena z enim samim glasom večine in da je volilna komisija zavrgla tri liberalne glasove kot neveljavno. Li-
Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Svest si podporo od Ludovika so pritožuje Friderik pri cesarji, da ga je zapustil v boji proti Švedom. Svojim prijateljem pa pravi, da ga ni francoski kralj prisilil k miru, temveč cesar, država in njeni zavezniki, ter pristavi: „Pa to bodo plačali, delali so iz zavisti zoper mene; kralj francoski jih bodo za to kaznoval."
Leopold jo dobro vedel, kaj namerava Ludovik XIV. Toda pomagati si ni mogel. Knezi so bili nezanesljivi; na izhodu pa se je že rudeče žari 1 turški polumesec.
Pa kolikor veča je postajala turška nevarnost, toliko bolj so se bližali krščanski knezi Leopoldu 1.. kot, prvemu zaščitniku krščanstva.
Oni oživljajoči duh, ki je v križarskih vojskah tisoče in tisoče src navdajal z ognjem krščanske gorečnosti, je sicer nekaj ponehal, toda iskra vzajemnosti proti sovražniku vsega krščanstva, divjemu Turku, tlela je še vedno v krščanskih narodih. Akoravno priznamo, da jo mnogo klativitezov le dobičkarija gnala proti islamu, vendar bo vsak trezno misleč nam potrdil, da se je križ bojeval zoper polumesec, za zlato svobodo krščansko. Kakor je
I. 1074 papež Gregor VII. nagovarjal in prosil krščansko kneze, da naj zgrabijo meč in vržejo azijatskoga barbara nazaj v njegovo prvotno domovje, tako je tudi 000 let pozneje vzdignil Inocenc XI. svoj glas za stiskani Dunaj. Velike važnosti v turških bojih je bila tudi ideja, da so rimski cesarji v prvi vrsti dolžni varovati krščanstvo, braniti rimsko cerkev. Ker so pa bili Ilabsburžani najmogočneji nemški knezi in so vsled tega, kot najbližji sosedi Turkov, tudi prvoboritelji zoper turške navale, to je nagibalo največ nemško kneze, da so pri vo-
litvah cesarjev pozabljali svoje mržnje do Habsburžanov in jih vedno volili rimskim cesarjem. In tako se je vkoreninila misel, da so Ilabsburžani pravi in edini zaščitniki Rima. Da celo Friderik II. iz rodu Hohenstaufov se je izjavil: „Zato je Bog naše kraljovstvo tako visoko povzdignil nad vse kralje zemljo in njegove meje razširil čez vso pasove svetil, da mi s svojo pridnostjo skrbimo, da so časti njegovo ime, in nevernikom oznanja vera njegova. Ker on je odločil sv. rimsko kraljestvo v ozna-novanje njegovega evangelija."
Križarske vojsko sicer niso pregnalo uio-hamedanov iz sv. dežele, a vendar zajezile za nekaj časa turški naval. Rešilo niso kristjanov v iztoku, vendar pa ono v zahodu.
Po teh kratkih opazkah lahko sprevidimo, zakaj so se združili nemški knezi z Leopoldom v turškem boji.
(Dalje prih.)
beralna stranka liotela je zarad tega hudo zaropotati pri potrditvi teh volitev, zdaj pa ne bodo prišle v razgovor.
Toda prepričani smo, da bode s trte zvila priliko za svoje dotične pritožbe, ako prej ne, vsaj pri potrditvi naslednikov omenjenih poslancev, ki se bosta na podlagi zadnjega imenika volila že 15. t. m. Liberalna stranka pogreša enega samega poslauea, ker je nemško-česki poslanec Miiller te dni umrl.
\emčiju — Nemec, ne pa (>;ci-iiiiiiiiju — German.
Slovaške »Narodnie Noviny" so prinesle 13. novembra vvodni članek pod naslovom: „C o to za G e r m a n i ?" od Fr. V. S a s i u k a, historika slovaškega, ter prosijo, da naj se vsa vredništva slovanskih listov na ta članek ozro. Mi ga tu celega podajamo v slovenskem prevodu.
..V najnovejši dobi — kakor je videti — se je zavlekel v slovansko literaturo izraz, proti kteremu se mora zavpiti odločni veto! Raba besedo Germanija iu German, namesto Nemška in Nemec je zelo napačna. Res je, da novost in besedi Germanija in German done nekako bolj poetično, kakor besedi Nemška in Nemec: a Slovanstvo je plačalo že dovolj to novost iu poetičnost, kar je besedama Germanija in German dalo izraz Nemštva. Ali naj mar še na dalje odobrujemo to novost, na dalje še hrepenimo po ti novosti in navidezni poetičnosti? Nemci seveda ne bodo oporekali temu vdomačenemu izrazu, temveč se bodo še nam Slovanom na tihem smejali; da smo v svojo škodo, a v njihovo korist vdomačili nove izraze. Iu še mnogo več bi dali oni za to, ko bi se ta novost razširila okoli Balkana, kjer beseda Nemec potresa dušo Jugoslovanov.
Proč s takimi novostmi! Ostanimo mi le pri svojem starem od očetov priučenem izrazu Nemec.
Naj si nikdo ne domišljuje, da je moja razburjenost zaradi kake malenkosti, ktera ni vredna, da bi se o njej obravnavalo. Kajti ko razložim svoje vzroke, bo moral vsakteri priznati, da imam prav; v izrazih namreč Germanija in German je bil in je strup za živeuje flova; -tva. Ta izraz je naredil težko rano Slo-vanstvu in če ga ne zavržemo v literaturi in v novinstvu, zamore postati pogubonosen za naše cislajtanske brate; kajti kakor drugod, tako tudi na polji diplomacije večkrat mala iskra provzroči požar. Kakor je za narodnost ogersko težka nesreča identificiranje Ogrov z Madjari, tako je težka nesreča bila za Slovane identificiranje Germani je z Nemško. Iz tega razloga sem se namenil v tem članku predočiti protihistorično in politično tendencijozno stran izrazov Germanija in German.
Ze Taci t in drugi klasiki so pisali o Germanih med Renom iu Vislo, a pod izrazom „germanae nationes" niso razumevali nemško narodnosti naroda med Renom in Vislo, temveč samo narodnost nelatinsko ali — kakor se je takrat govorilo — barbarsko tistih narodov. Ti narodje so govorili v jednem skupnem jeziku. bili so tedaj „bratovski narodje" (germanae nationes). Ti bratovski narodje so se razširjali in napravljali svoje naselbine, a nikamor drugam se odtod niso selili za časa klasikov. A bolj jasna povestnica je Viila znana o bratovskih jim narodih Ven-dih. ktere je šesto stoletje začelo imenovati Slovane. Te narode med Renom in Vislo je
imela za bratovske tudi doba Karola V. govoreča o njih, da so „lingua similes, nioribus dissimiles", potem „germanae nationes". Na nemštvo teh prvotnih stanovnikov ni nikdo mislil v teku prvega tisočletja krščanstva, ter ni nikomur prišlo na misel besedama Germanija in German podvreči izraz Nemška in Nemec.
V zapadni Evropi na Renu so mejili Galli s Slovani, a med to sosedstvo so se pridrvili Nemci (Allemani, Saxones); in to je še dolgo trajalo, dokler jih je svet spoznal pod napačnim imenom Germanov. Najpreje so z Galci nosili ime Frankov, a ko je leta 843 Francija razpala na dvoje: Nemci (Allemani et Saxones) so se spomnili skupnega imena Teutisci, da se bolj precizno označijo od Francozov.
Nikomur niti doma niti zunaj meje ni prišlo na misel nazivati jih Germane, če tudi so že takrat gospodovali nad znatnim delom te starodavne klasične Germanije. Konstantin Porf, jasno piše, da ta del Frankov, nad kterim je vladal cesar Oton, nosi ime Nemcev. — Ko so si početkom druzega krščanskega tisočletja Nemci (Teutisci) z zvijačo in prekanjenostjo, z ognjem in železom podjarmili polabske Slovane, ter postali vladarji te starodavne (slovanske) Germanije, se je začelo ime Teutisci poizgubljati, a izraza Germania in Ger-manus sta se začela identificirati z izrazoma Nemška in Nemec. To identificiranje so vpo-rabili v svojo korist nemški učenjaki, in Nemce so stavili šiloma v sorodstvo s temi Germani, kterih omenjajo stari klasiki. Ta humbug je prešel slednjič v latinske šole, in tako se je zgodilo, da so se tudi v tem latinsko-nemčur-skem duhu izučeni slovanski učenjaki navadili identificiranja Germanije z Nemško, in Germanov z Nemci. No, ali naj ta humbug tudi nadalje gospoduje med slovanskimi učenjaki?
Poglej! ni bilo dosti našim učenjakom, da so se temu humbugu uklonili na polji hi-storije: ampak ta humbug so prenesli tudi na polje politike ne pazeč, da se igrajo s pogubo-nosnim ognjem. Da pruski mešetar gleda pogostokrat na zemljevid te davne klasične Germanije, o tem ne dvomim; a Slovani so pripomogli k izvršenju kipa „Germania". Slovanski učenjaki se sklicujejo na historični tekst (?) za opravičenje njihovega promeinorijalnega „Drang naeh Osten", a slovanski politiki (?) pritiskajo svoja ušesa k široki Germaniji, ne da bi jih razžalilo geslo Nemcev, poleg hipoteze Germanov: „Mein Vaterland muss grosser sein". Ako se že v naddunavski Avstriji nikjer ne spominjajo te starodavne klasične (slovanske) Germanije, je treba, da si to zapomnijo v Češki, Moravski in Sleski, kjer so že dali Nemci dobro čutiti izraz novoveške (nemške) Germanije.
Resnica je, da ljudje velicega naroda dovolj očividno prezirajo glas neznatnega Slovaka: ali v tem vprašanji bi morali ta glas vendar pretehtati, in v literaturi in politiki ne bi smeli trpeti identificiranja germanstva z nemštvom. Povejmo Nemcu, da je Deutsch, a ne German. Povejmo mu. da je med Tacito-vimi Germani početkom prvega krščanskega stoletja preteklo tisoč let, v kterili ni svet ničesar vedel o nemštvu Germanov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. decembra. Avstrijske dežele.
O d pove <1 rektorja dunajske univerze se je v miuisterstvu sprejela, ter je ono
že novo volitev rektorja naročilo, ki se bo do konec leta zvršila. O novem rektorji so vsi one misli, da bi bilo najbolje, ako bi se volil mož, ki bi imel glasove vseh štirih fakultet, na ktere bi se pri sedanjem jako težavnem položaji opirati zamogel.
Levičarji -v državnem zboru žugajo mandatom se odpovedati, ako bi jim desnica, v kteri so vsi avstrijski narodi zastopani, no bila povoljua. Naj le gredo gospodje, ina-kari vsi, vlada ima pomočkov na razpolaganje, da ne bo na cedilu ostala. Ako bi levičarji, kterim je že od nekdaj edino le za škandal in druzega nič, res iz državnega zbora izstopili, vlada razpusti državni zbor in nove volitve za liberalce gotovo ne bodo toliko ugodno, kakor se jim je sedaj dobro godilo. Nove volitve vršile bi se že po novi volilni postavi in petakarji, kterih število ne bo majhno, gotovo ne bodo rok križem držali ali pa še celo za nemško-liberalce glasovali, ker so do poslednjega branjevca vsi trdno prepričani, da se od njih nimajo ničesar nadjati in da je vse zlo, kar ga je do sedaj v gospodarstvenem oziru, edino ie od skrajne levice tedajšnje ustavoverne stranke prišlo.
češka in dolenjeavstrijska odvetniška komora izdelali in predložili ste miuisterstvu pravosodja nov tarif za odvetnike, ki naj bo merodajen med plačujočim ljudstvom in plačanim odvetnikom, da so v bodočnosti vsaka samovolja zabrani. Ravno tako potreben, ako ne bolj, bil bi tarif, ki bi natanko določeval plače in razmere med pomožnim osobjem odvetniškim in njihovim gospodarjem. So med pomožnim osobjem možje, ki advokatu na dan po 3 do O gold. zaslužijo iu sami za plačo l gold. k večemu 1 gold. 20 kr. dobivajo, in to so že kancelisti boljše vrste. Začetniki in drugi, ki so bolj reveži, morajo pa tudi z 80 kr. na dan zadovoljni biti. In vendar vsak na dan odvetniku najmanj po 3 gold. s prepisovanjem zaslužijo.
Hrvaška opozicija peča se z vprašanjem, je-li sedanja ustava hrvaškim razmeram tudi pri lična in ali bi ne bilo za blagor hrvaške domovine boljše ustavo tako prenarediti, da bi bolje ugajala hrvaškim državnim interesom? Novi ban imel bo jako težavno stališče, kajti prijatelj madjarske vlade nikakor ne more biti prijatelj hrvaškega naroda in liberalna stranka ondi sklenila je ga podpirati le tedaj, ako se bode držal narodnega programa. Tu bi se znal zopet slučaj med dvema stoloma na tla prigoditi.
P r a v i v z rok, da se je n u JLr vaškem usta v a zopet tako hitro v peljal a in ban imenoval, je v nakanjenem ponižanji davka od strani madjarskega finančnega ministra. Hrvatje so namreč javili, ako se jim do konec leta ne povrne ustavno življenje, odlože vsi svoje mandate. Na drugi strani se je pa med Madjari samimi napravila živa opozicija zaradi povišanja davka proti vladi. Da bi toraj vlada ne propadla iu si vsaj hrvaških 25—35 glasov prisvojila, imenoval se jim je ban in povrnila ustava. Kolikor je nam znano, se pa vlada jako moti, ako v tem slučaji na Hrvate računi. Hrvatje so z davkom že tako preobloženi, in tudi krajcarja ne bodo več privolili, kakor ga imajo sedaj, ker bi ga tudi zmagovati ne za-m ogli.
Iz Jiudapešte. Minister prometa baron Kemeny je predložil načrt postave o vravnavi Tise, nje pritokov, o izsušenji dotičnih rečnih dolov in o osnovi družeb za izsušenjo. Predlog se izroča odboru za promet. Potem so nadaljuje splošna debata o predlogu, kar se tiče splošnega doklada k prihodnini. Med drugimi omenimo tukaj le govora poslanca Pavla Šamsisha, v kterem je povdarjal ta odličnjak prav odločno potrebo, da se vendar enkrat odpravi liberalno gospodarstvo, ki deželo spravlja v veče in večo dolgove. Dosihmal jo telegram prinesel lo nekaj besedi iz njegovega govora, iz kterih se da sodili, da je on govoril na korist ljudstvu, ktero je po sedanjih načelih gospodarstvene politike močno oškodovalo nižjo ljudstvo. — Debata vendar še ni končana, marveč se ima hitro I nadaljevati.
Do sedaj obsodila je hitra sodba v Zaj-čaru na Srbskem devet vodij ustašev na smrt in šest od teli so jo tudi že prestali. Vrh tega ima pa preiskovalna sodnija v Zajčarji še mnogo ljudi zaprtih, ki pa menda ne bodo na smrt obsojeni, temveč se jim bo večletna kazen v hudi ječi za pokoro naložila. Več kolovodij iz aleksinskega in knjaževskega okraja pripeljali so v Zajčar, kjer bodo uporniki drug drugemu predstavljeni in na ta način hitra sodba spoznati misli, je-li so krivi in kdo? Kralj je več na uporu prizadetih zapeljanih pomilostil in se je nadjati še večjega pomi-loščenja.
Iz Kima. Amerikanski |škofje v Rimu zbrani, so prosili sv. Očeta, da bi k narodnemu cerkvenemu zboru zedinjenih držav poslali legata, ki bode v Njih imenu predsedoval pri zboru. Sv. Oče so v to odbrali posvečenega škofa Sepiacci-ta, iz reda sv. Avguština, ki se odlikuje po učenosti in prijaznosti v občenji. Star je 48 let, prej je bil profesor bogoslovja v rimskem duhovskem semenišči, bil je dolgo let svetnik pri inkviziciji, pri indeksu in pri iz-vanrednih cerkvenih zadevah in si pridobil skušenj v vseh panogah splošne cerkvene uprave.
1Vrt Francoskem, se pečajo z idejo, kako v Tonkiug zadosti vojakov postaviti, da ne bi bilo potreba mobilizacije. Vojni minister vkre-nil je tako-le: Napravila se bode jedna divizija. Prva brigada naj bodo dosedanji vojaki v Tonkingu, ki naj se toliko povekša, da bode vsaka kompanija po 200 mož močna. Druga brigada sestavila se bo iz algerskih vojakov. General Billot naj bode vrhovni poveljnik. Ako bi teh vojakov zadosti ne bilo, skličejo se prostovoljci. Ako se od vsake kompanije le trije prostovoljci oglasijo, jih bo odmah 8000 skupaj. Vse armade mora pa najmanj 20.000 mož biti.
Ff/ijrtovska vlada je hotela, naj angleški kabinet dala na to, da Turčija privoli, naj se turški novaki pošljejo v Sudan. Angleški kabinet še ni odgovoril na to, iu je za sedaj le vprašal, bodo li takim novakom zapovedovali evropejski častniki?
Angleški parnik „IIankon" ima odpluti z 900 mož pehote, topovi in drugo pripravo na pomoč vojakom v Kini. — Preko Ameriko se zve, da so Kitajci brez boja zapustili Sontay in Bac-Ninh. Ako se to potrdi, se je to zgodilo le vsled porazuinljenja z Angleškim, da bi lože posredovali. V Londonu se baje resno posvetujejo, da bi odpravili vojskino nevarnost na vzhodu. — Poslednjič je vendar še mogoče, da se bodo mogli na pritiskanje Angležev in tudi drugih narodov Francozje in Kitajci pobotati.
Izvirni dopiši.
Z Dunaja, 4. decembra. (Hrvatski ban.) Grof Kliuen-Hedervary postal je ban hrvatski in današnja „Wiener Zeitung" naznanja, da je imenovan za tajnega svetnika Njih Veličanstva. Novi ban, ki bode jutri pred cesarjem storil svojo prisego in so potem podal v Zagreb, je primeroma šo mlad mož; grof Khuen je potomec stare tirolske rodbine, ki se po gradu Eelasi na Tirolskem imenuje Khuen-Belasi. Tri kolena rodbine Khuen žive na Tirolskem, eno na Avstrijskem, Khuen-Belasi pa so prišli v Zagreb in potem v Slavonijo. Ime lledervary ima po svoji materi, ki je bila poslednja grofica IIedervary. Ban grof Kari Khuen-Blasi - Hedervary jo rojen 23. maja 1849 v Nustaru na Slavonjskem, ter je ud deželnega zbora hrvatskega in ogerskega zbora, v kterem je vedno na vladni strani in je poseben prijatelj Tiszin; zato vživa zaupanje Madjarov. Zaupanje Hrvatov si bode pa moral še lo pridobiti; za zdaj ga malo srpo gledajo, ker so pričakovali, da bode general Filipovič postal njih ban. Iz razprav med Tiszo in hrvatskimi zastopniki
se je sklepalo, da se bode ogerska vlada pri izvolitvi novega bana ozirala na želje Hrvatov. A Tisza je svoje prvo mnenje spremenil; od-jenjal je Hrvatom glede grbov, ko bi jim bil vstregel tudi še z novim banom, bal se je zamere pri Madjarih. Zato je za bana izbral grofa Kliuena, ki je Madjarom priljubljena oseba, da se s tem prikupi svojim rojakom. Vstreči je hotel toraj obema, toda kaj rado se zgodi, da se človek vsede na tla, ako hoče sedeti na dveh stoleli. Pomenljivo je na vsak način, da bi bil Hrvatom za bana ljubši vojaški general, kakor Madjarom priljubljen ne-vojak.
Z Dunaja, 4. dec. (Kaminskova zadeva.) Kupčijsko ministerstvo, ki je preiskavalo zadevo Kaminskovo zarad oddaje gališke železnice, izročilo je dotična pisma 2. t. ni. državnemu zboru, da jih bode pregledala od zbornice v tej zadevi izvoljena posebna komisija, in o vspehu poročala državnemu zboru. Kakor se kaže, bilo je prazno vse natolcevanje liberalnih listov in poslancev, kakor da bi se bile pri tej železnici vršile Bog zna, kakošne nerednosti in da bi se bil dal kdo podkupiti.
Izpod Dobrača na Koroškem, 1. decembra. (Šolske težave.) Novo šolsko leto se je zopet pričelo in ž njim se je povrnilo trpljenje, ki ga katehetje v tukajšnjih ponemčevalnih šolah pri verskem poduku imajo. Mislili smo, da se bo vendar odjenjalo, toda ponemčuje se na vse kriplje, posebno po nemških mejah, kakor da bi koroški Slovenci že pod prusko „pikel-haubo" ječali. G. deželni predsednik je sicer rekel, da se bo na to gledalo, da se slovenski otroci tudi v maternem jeziku brati in pisati učijo, ali dosihmal je le pri besedah ostalo. To je silno žalostno za koroške Slovence, ker pri talcih šolah ne morejo napredovati v splošnji omiki; za kateheta je pa velika muka to, ker še tako velik trud pri verskem poduku zaželje-nega vspeha ne doseže. Prva napaka, ki versko-nravni vzgoji silno škoduje, je, ker se ubogi otroci večidel z nerazumljivo nemščino mučijo, ktera gotovo njih src blažiti ni v stani. Vera je sicer iz poslušanja, pa srca morajo tudi pripravljena biti; nemčurske šole pa ravno to ovirajo. Druga napaka v veliko škodo versko-nravni omiki je tudi, ker se otroci v maternem jeziku premalo ali celo nič brati ne učijo, pri večidel nemških učenikili v višjer razredu pa še to pozabijo; vendar ima čitanje poštenih knjig močen vpliv na nravno vzgojo otrok. Dokler ne dobijo koroški Slovenci pametno vredjene šole, bo poduk v krščanskem nauku večidel brez vspeha ostal; jo pa tudi mladina zdivjana in surova. Šolske oblasti in slovensko učiteljstvo na Koroškem I Kako dolgo bote še zdravi pedagogiki v obraz bili? Kedaj se bote naveličali tega nespametnega in nenatornega podučevanja? No izgovarjajte se vedno na liberalne župane in krajne šolske sovete, ki o pedagogiki večidel razumejo, kakor zajec na boben! Ali bodo morale slovenske občine res posamezno še le prositi in beračiti, naj se njih otroci pedagogično odgojajo, kar jim po božji in človeški postavi gre? Skoraj ni mogoče, da bi kteri narod v Evropi toliko ponižan bil, kakor Slovenci na Koroškem. To jo sramota za sedanji vek. ki se ponaša s svojim napredkom in s človekoljubnostjo. Ali bi bilo to že kaljenje deželnega miru, ako bi se učiteljem naročilo, naj otroke po pedagogičnih načelih podučevajo. Kraj ni šolski sovet na Vrata h (Thorl) je položil prošnjo na deželni šolski sovet, naj se v • šoli tudi zanaprej le nemški podučuje in sa
skliceval na šolsko občino, da tako želi. Gosp. župnika na Vratah in v Gorjah dobita vsak v svoji fari veliko večino kmetskih podpisov zoper čisto nemško šolo, toda delavci papirnice bar. Ritterja na Vratah morajo „noleus volens" podpisati protest zoper kmetske podpise. Delavci, kteri so velik del tujci in nič davka ne plačajo so uslišani, g. župnika na Vratah in Gorjah pa v odloku deželnega šolskega soveta ,za ščuvarja ali rogovileža spoznana. Kakor se sliši, še pri prošnjah za kako duhovsko službo se pri slovenski duhovščini neki gleda na to, ali k nemško-liberalnim in šulferajnskim na-kanom molči ali ne, česar vendar doslej še ne verjamemo. Bog obvaruj!
Domače novice.
(Poslanstvo odložil) je poslanec kočevskega mesta in ribniškega trga, gospod Jože Bran ne. V svojem deželni vladi to naznanjajočem pismu navaja za vzrok odstopa bolehnost.
(Slovensko gledališče). Tretja redna slovenska predstava bode v 8. dan t. ni. Ker dramatično društvo kolikor je možno ozir jemlje na vpravičene želje občinstva, izbralo je za ta večer igrokaz s petjem v 2 oddelih „Bi ser niča". Pridobilo si je društvo v do-broznanem glasbenem umetniku in komponistu g. Burgarelu izvrstno moč za podučevanje v petji, ki bode ob jednem tudi glasbeni del igre kot spreten kapelnik vodil.
(„Miklavžev trg") je nastavljen na „na-rodnem trgu" ob „zvezdi" že več dni, posebno živahen pa je danes in bo drevi. Lepo je to. da se ta navada, otrokom napraviti veselje, ohrani, ker je bolj slovanska, kakor pa nemški „ Wei h n ac h tsb an m" ali „Christkindl".
(Dnevni red seje mestnega odbora,) ktera bode v četrtek 0. decembra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. L Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o regulativu za mestno klavnico. — III. Policijskega odseka poročilo glede računov o zdravilih za mestne uboge v L in II. kvartalu 1S83. leta. — Potem tajna seja.
(Lep sprevod) k poslednjemu počitku imel je danes popoludne ob 3. uri ranjki Matija Gerber, bukvovez v „Zvezdi". Več nego ti-suč osob odličnega stanu vdeležilo se je p -groba, med temi čč. oo. Frančiškani s križem, katoliška družba in družba katoliških rokodelskih pomočnikov se zastavama. Petnajst krasnih vencev podarili so mu sorodniki in prijatelji.
(Mestnemu redarstvu na uho.) Kdor hodi po „Bregu" za Ljubljanico ali gre tudi le samo enkrat iu ima količkaj čist nos, vstavi ga tam dol za Blaznikovo tiskarno neprijeten duh, posebno zvečer. Ta duh ali smrad je dvojin: smrdi namreč po špiritu in po neki drugi tekočini, ki je dobra za gnoj. Pa kako smrdi! Saj je pa tudi pred to hišo zmiraj vse mokro. In kaj je to? To je šnopsarija, pravi se ji „pri Justinu". Sosedje slišijo razen tega tudi še prav lepe in posebno dolge koncerte podnevi in ponoči. In če greš merao, vstavi to kak junak ali Jiidalgo" v obnošeni in po vsem prekratki obleki pa te potrese za „par krajcarčkov"; čo mu ne daš, pljune ob tla in te prekolne do kosti, pa ne sam on, marveč vsa družba, ki tam stoji na preži', če nima krajcarja za „šnops". Kino ljubljanskega mesta kaj tacega ravno ni, morda bi so dalo tu vendar kaj pomagati že zavoljo nosov in ušes so-1 sedov in meinohodečih.
(Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) G. France Trošt, učitelj v Podragi, prido za nadučitelja in Sol. Voditelja v Viuico. — G. Martin Judnič, studiosus philosophiae, gre za pomožnega učitelja na Kadovico.
(Kratek narod za poučevanje v petji po Paris-Galin-Cheve-ovi (številikni) metodi, so-stavil Greti. Jakelj.) Ponatisnjen po „Cerkv. glasb." 1. 1883. Ta odtis, obsegajoč 15 strani v obliki „Oerkv. glasb.', razvija metodo poslušnih vaj in pevskega poduka po znamujih za učence najnižje stopinje po najložjem načinu. Ta obravnava podaja pevo-učitelju kratko vodilo, kako da dovede učence do tega. da morejo kmalu samostojno in korektno solmizovati in vsled tega pevati pesmice, ki se nahajajo v istega izdajatelja pesemski zbirki „Pevček" imenovani, mnoge tudi v g. Forsterjevi pesmaričici se nahajoče in marsiktere iz g. Nedvedovega „Slavčeka" in drugih pesem , da jih učitelj le s številkami napiše na tablo, ali v knjižico (pesem) pod ali nad note številke postavi. Ta metoda tedaj dovede učence k samostojnosti tudi v pevskem predmetu, kakor v branji, pisanji, računanji itd., kar se z navadnim načinom na posluh nikakor ne zgodi, a tudi po notah se v narodni šoli ne dospe do tega smotra; kajti ta sistema je za nježno mladino prekomplicirana, pretežavna. A vse drugače jo s številikno metodo, ako se pravilno ravna, kakor navod obrisuje. Pisatelj se bavi ž njo že 3 leta in vsako leto dosega vesele uspehe v svojo popolno zadovoljnost; šolska mladina ima že znatno spretnost pesmice solmizovati in peti samostojno ali z majhno pomočjo in popravo od njegove strani; in to mladina na kmetih iu v ljudski šoli pri večidel srednjih in ne razvitih zmožnostih, pri nerednem dohajanji, pri tako pičlih, redkih šolskih četrtinko- ali poluricah. Koliko večega in hitrejega uspeha bi bilo še le pri samih dobrih zmožnostih, pri rednem obiskovanji, pri vsakdanjih ali 3—4krat tedenskih celournih vajah!
Kdor hoče si trud polajšati in si dobre pevske kore izgojiti, ter že pri nježni mladini vesele uspehe doseči in jej pevski nauk zares koristen storiti s tem, da jo k samostojnosti dovede, kakor v drugih predmetih, naj se poslužuje tega po mojem in mnogih veščakov prepričanji edinega sredstva za nježno mladino. — Ako pa kdo ve za drugo boljše, naj jo priobči.
Navod se dobiva pri g. Milicu v Ljubljani in pri pisatelju v Rudniku iztis po 10 kr., po pošti 2 kr. več; a k temu je treba tudi Stahl-ove „Singubnrigen und Lieder fiir kleine Kinder" po 12 kr. ali obširniše „Sing-scliule" I. po 21 kr., ker se navod na ondotne vaje opira. Dobivate na obeh imenovanih krajih. Enako tudi „Pevček" po 5 kr. iztis, po pošti 2 kr. več.
Ako se bo pričujoči kratki navod, ki je še le začetek obravnave v tej metodi, blagovoljno uzprejel, utegne mu kmalu slediti nadaljevanje in dovršenje.
fels) in sem pri cesti pod cerkvijo naletel na neko znamenje s sledečim napisom, ki nemškemu jeziku ali pa ondotnim prebivalem ni v posebno čast. Napis so glasi: „Hier fer-unglike Blosej (Blaž) Eker in sein alter 75 jahre bo ohr auf sein feld peim kle mannen in Herrn entshlafen ist so pitte O, leser shonke mi lir ein andehtiges gepet tir meine arme Selle. Amen. 1836."
—	Bogato žilo premogov o zasledili so v Dalmaciji v Piissedariji blizo morja in bode „Trboveljsko premogovo društvo" ondi prve poskušinje pričelo. Premog je, kar se tiče njegove dobrote, enak isterskemu. Ako s« bogastvo dotične žile dokaže, bo to za Dalmacijo velika dobrota, ker skoraj gradiva za kurjavo dobiti ni.
—	Z en i to v anj sk o popotovanje v
—	nevarnosti. V Budapeštu živi stavbar, ki se je nedavno poročil z gospico KI. Ker sta imela zadosti drobiža, odločila sta se za daljše popotovanje iz Budapešte preko Dunaja v Pariz. Na kolodvoru sta se ravno pripravljala, da bi šla na voz, ko se jima tuj gospod približa in gospo v imenu postave prime, (iospa je omedlela in mladi mož ni vedel, ali naj bi nesramnega človeka kloftal, ali pa ženi pomagal. Pujec se je izkazal za tajnega redarja, ki ima ukaz gospico N., ktera je svojim starišem pobegnila, takoj prijeti in ta gospica je ravno pred njim stoječa gospa, kajti popis se popolnoma strinja z njeno zunanjostjo. „Ljubi moj gospod, pravi na to gospa, ta tukaj je moj mož, s kterim sem se v nedeljo zaročila!" Detektivu se nos nekoliko obesi. ,,Tukaj je moj pos", pravi na to mož. „Pos si lahko vsak sam naredi", odvrne neizprosljivi redar. „Dobro, še nekaj vam bom pokazala, da se boste prepričali, da nisem jaz ona, ki je iščete, glejte tu le v mojem robcu moje krstno ime." „Ste že prava, tudi to se popolnoma strinja s popisom, kajti ona se ravno tako imenuje." Strašanski trenutki. Še dve minuti in vlak odide. Ne veliko se mož domisli, da ima na kraljevem dvoru v Ofnu visoke dostojanstvenike za sorodnike. Na tiste jame se v največji sili sklicavati ter zahteva jim odmah predstavljen biti. Sedaj je pa policist osupnjen klobuk snel, nekaj opravičevanja po-mrmral in odšel. Mlada dvojica je pa komaj še v voz sedla in že je zvonec vtretjič zapel, vlak pa proti Dunaju odpihal.
—	P si ca in zajček sklenila sta na Češkem v Miroticah lepo in čudovito prijateljstvo. Žena oudašnjega krojača, nekega gosp. "VVirtha, dobila je blizo pol leta starega divjega zajca, kterega je z mlekom zredila. Mladi zajček se je domače psice toliko privadil, da celo hrano od nje dobiva, kakor bi bil njen mladič. Po vrtu in po hiši tekata in celo po noči ju ni ločiti. Psica mu celo mrčes po rujavo-sivem kožuhu obira. Kdor ne verjame
—	se lahko gledat pelje.
l>unajska borza.
4. decembra.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
...... 4% .
„ papirna renta 5% Kreditne akcije	.160 gld.
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu ,, državne želoznice .
Tramway-drustva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 4 »i„ ........1860
79 gl. 20
79 „ 50
kr.
Razne reči.
—	Slovenski pesnik F r. C e g n a r v Trstu, med ondašnjimi rodoljubi obče priljubljena in visokočislana oseba, odlikovan je bil v ponedeljek, 3. t. in. s sijajnim banketom, ki so m ii ga tržaški narodnjaki v prostorih čitalničnih priredili.
—	N c m š č i n a n a Kranjskem. Te dni me je pot, pripeljala na Fužine (Weissen-
Državne srečke iz
1864 1864
500 100 50 100 20 10 obligae.
Kreditne srečke Ljubljanske srečke Rudoifove srečke h "jo štajerske zemljišč, odvez. Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ Ferdinandove sev, London .... Srebro .... Ces. cekini Francoski napoleond. Nemške marke .
98 „ 93 „ 120 „ 87 „ 85 „ 282 „ 107 „ 835 „ 107 ., 614 „ 311 „ 217 „
119	,. 134 „ 167 ,. 166 „ 172 ,.
23 „ 19 „ 104 ,. 102 ,. 104 „
120	„
50 75 30 35 20 40
50
50 70
70 50 55
T u j c I.
3. decembra.
Pri Malici: V. K. Mauraš, c. k. finančni svetnik, z Dunaja. — Kger dr. pl. Pacelt, advokat, z Dunaja. — Gustav Piek, kupec, z Dunaja. — Josip Steinmasslor, kup. potovalec, z Dunaja. — Kari Zaliradker, kup. po-tovalee, iz Reihenburga. — Josip Sounik, komi, iz Ljub-bljane.
Pri Slonu: Nagy, Blau, Sclimidt in Oppenlieiinor, kupci, z Dunaja. — Adolf Rafael, kupec, iz Linca. — Simon in Riliard 1'auluš. kupca, iz Saea. — Marija Stenulag, kapelnikova vdova, iz Beljake. — lllekuž, iz Starega trga.
l^inrli so:
1. dec. Jožefa Breme, tesarjova hči, 25 let, Marije Terezije cesta št. 14, jotika. — Miha Heinzmann, kolo-dvorni čuvaj, 56 let, Kolodvorske ulice št. 23, otrpnjenje pljuč.
4. dec. Matija Gerber, hišni posestnik in bukvovez. 65 let, Kongresni trg št. 4, vsled mrtvouda.
V bolnišnici:
30. nok. Neža Pogibu, gostija, 82 let, Pyaemie.
Urez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima so to zdravilo po dr. Maličujsma-trati kot ponarejeno.
Gvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
jo odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
^Esc Dn «ta B:a.
Gospodu .1. pi. Trnlioezj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski evet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčniSo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (19)	posestnik v Smarji p. Celji.
izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomislil j evo (l)orscli)
Varstvena znamka

5 ,. 70 9 „ 58 59 ., 15
najboljše vrste, izborilo zoper bramore. pljučnico, kožno izpustite in bezgavno otekline. 1 stekl. 60 kr.
Nafinfiia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
It. |>s-iv.,
no smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvodočile pri zalm-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ;i 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
sžjflF" Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "Tp®
Naročila iz dežele izvrš6 se takoj
v lekarni pri ,.samorogu"
Jul. pl. Trnkocz.v-jii
na mestnem trgu v Ljubljani.