^ 'Wy22fr’«C?“ Cena 70 lir tpst iq 1070 I^n XXVI - Št. 235 (7729' TRST, nedelja, 18. oktobra 1970 Leto XXVI - Št. 235 (7729) /em Pred dvajsetimi leti je izšel «Matajur» P RED 20 LETI je izšel «Ma- tejur«, 14-dnevnik bene-Sitih Slovencev. Nastal je “ Potreb slovenskega prebival-®tva na Videmskem, da uve-ib št« nat® A aga-‘liko < ss> ‘č£ v materinščini^ vse ostale pravice, ki o ■ J« A OKttAM t_/VlV/VCW.J.JC* soč Slovencev, ki kot stmje-w narodna skupnost v Bene-„/■> Reziji in Kanalski dolini niti šol šele vse Pripadajo. Bj^a ki beneške Slovence pri-jZr.naj se odpovedo svoji na-Pripadnosti, predvsem ti- Ptifai 80 nai1)01 J trdno iz- jj . i v narodnoosvobodilnem ^jn in takoj po osvoboditvi, Proti njim naperili najbolj JjV®0 nasilje trikolorizma — arrie sile šovinizma in kon- Bervativizma. jv^vultati so bili požig sedeža ^T^kratične fronte Slovencev h ^tru Slovenov, proces pro-P' j. <<®eneški četi», ki je delovanj iiA*L0lcviru IX- korpusa v Be- u j.sl. ouij/uv uc- ob! «’ k* ^ °^eh domačinov ^tili partizansko gibanje, ter ni procesi in preganjanja ^ednih domačinov zaradi nji-]ju^a dela med beneškim je zapihal demokratičnej-j^^ter v zatohle politične od-v te zaostale kraje in so ki Alf ^^nike, diskriminacijami, za- li ■■ metode odpovedale, so na- s pritiski na posa- ke \* asod gl®*1 ia ® prot r. Psi®® m K :e V set® 8! 'i a ra®' ki®, ti bsi i * j__T'sijajem pri dodeljevanju ta cerkvenih podpor itd. ustrahovanja niso Zrf®14 zaželenih ciljev. Skozi VPs*„ ---------------* »- ^ganov Ojjj —Y se v beneških Slovenci strjuje spoznanje o njiho-igj^otarostni pripadnosti ter gaž|''° Pri tem važno vlogo an-^rtahost ljudi v društvu «1. «i«o» v c^adu, delovanje rl0s,re, kratska pomoč goriških sl^^^kih Slovencev, zahteva V(>rk študentov med po- Trgjta ta zasedbami šol v sj^,u Po ustanovitvi slovenila i,80* v Benečiji in ne prav , koncu ^ Prijateljskih odnosov -J.1,' krči ivndh sil. tej k -"■'»»uu maloobmejni promet P taeri ^ Prijateljskih odnosov l0i to u Jtelijo in Jugoslavijo. Vse 80^^* manevrski prostor kon- riv* Jj rav' rSw Mf ti&i sjv., "'-j smeri delujejo tudi kov ,.ai}ia odgovornih dejavnl- V 'teCtaake stranke, ki imajo i kah vzvode odločanja in tudi tato o® tal A i % S ft k k j®; Iti •m kopa bo se bo izseljevanje nadaljevalo, se bo Benečija izpraznila. Zaposlovanje v tujini je dalo pobudo za ustanovitev Društva izseljencev Beneške Slovenije v Švici in v drugih evropskih državah z izdajanjem lista »Emigrant«. V okviru tega društva in v ostrejših družbenih nasprotjih, ki v njih živijo, se narodnostno in družbeno bolj osveščajo, kot bi se doma; njihovo življenje je deležno vse naše pozornosti. Poleg «Matajurja» v Vidmu »Emigranta« v Švici izhaja vzhodni Benečiji tudi župnijski Ust «Dom». Vsi ti Usti pišejo o težavah in uspehih v življenju Benečanov in njihovi trdni veri, da boljši časi prav gotovo pridejo. Ob sedanjem jubileju «Mata-;urja» izrekamo njegovim urednikom in sodelavcem iskreno priznanje za njihovo zvesto spremljanje razmer Slovencev ob naši najbolj zapadni na-. rodnostni meji ter jim želimo šše dosti uspehov v plemenitem in pravičnem boju. Bralcem «Matajurja» in vsem beneškim Slovencem pa želimo, da bi bil v teh lepih dolinah, kjer tako milo odmeva pesem «Oj, božime«, vedno živ borbeni duh starega in novih Čedermacev, bila vedno živa misel njihovega buditelja Ivana Trin-ka — da bi vedno živela slovenska beseda in se končno uveljavila tudi v vseh oblikah , avnega življenja. GORAZD VESEL J, 1 P® 1,11,11 veCte odgovornosti. Hwase da se lzražaJo v bel«111 jeziku.« Goriški javni Vec Cian pa je v glasilu Ven loteval »ovrednotenje slo-tUd ae narodnostne skupnosti 110 . v pokrajini Videm zavo-VJ dejanskih obstoječih razmer kanalski in Nadiških dolini«. Je^°v Preizkus dobre volje se njjteav v zadnjem času pritak-8 sprejemom deželnega za-1 ki nam je priznal narav-Ven pravlco imenovati se Slo Slr»Ci' ki moralo za beneške do Vetlce pomeniti, da se bolj P°slej njihovi otroci priče-k^omačih šolah učiti v ma- ®enečija pa ni samo jezikov-r* ampak v veliki meri tudi . >sPodarski in socialni proste. če ga ne bodo rešili in C0L0MB0V0 OPOZORIL« IN REGOIO CALARRIA Ni še mogoče dokončno reči, če bo uspešno odločno opozorilo predsednika vlade Colcmba »reakcionarnim, prevratniškim ter brezobzirnim silam«, ki so se razdivjale v Calabrii. Na vsak način pa je želeti v dobro italijanski demokraciji, da država ne bi bila prisiljena odgovoriti na silo z legitimno silo in to proti silam, ki jih navdihujejo ideologije, «ki jih je itaUjansko ljudstvo — kot je ugotovil Colombo — dokončno zavrnilo«. Na vsak način je treba priznati predsedniku vlade, da je govoril jasno in da je dal pravilno etiketo tepi zrnu, ki je šel na ulice v Reggio Calabrii, etiketo fašizma. Točna diagnoza torej, kot je pravilna tudi predvidena te rapiia: Reggio in Calabria na splošno, ne potrebujejo Idealističnih rešitev, temveč industrijo, delo, ureditev zemljišč, nove socialne in gospodarske stvarnosti itd. Vse kar je Colombo povedal, je torej točno, žal pa je mr.o-go drugih stvari, ki jih predsednik vlade ni omenil m jih je zamolčal. Tako je na primer zamolčal razloge, zakaj se je lahko 1970. leta pripetilo v Reggio Calabrii, kar se je zgodilo, zakaj je propadla politika do Juga, ki jo je pričel vodilni razred po vojni. V Reggio Calabrii je prišlo do obnavljanja fašizma prav v trenutku, ko se pojavlja deželna uprava, ki naj razširi demokracijo. Do tega je .................................................................................................................................................im....... PO OSTREM POZIVU PREDSEDNIKA VLADE Položaj v Reggio Calabrii normaliziran Včeraj so obnovili železniški promet REGGIO CALABRIA, 17. — Danes je položaj povsem miren in ni prišlo ponoči v mestu in po vsej pokrajini do nobenega incidenta. Karabinjerji in policisti so odšli v mestno področje Sbarre, kjer so pred dnevi proglasili »neodvisno republiko« in kjer so odstranili zadnje barikade. Danes so povsem obnovili železniški promet in promet s trajekti. Najprej so obnovili železniški promet po progi med Villa San Giovanni do S. Eufemia Lame-zia, ki so jo zastražili vojaki. V Villa S. Giovanni so tudi vojaki in tehniki vojaških tehničnih oddelkov. * , . Vendar pa je bil neposredni poseg vojske nepotreben, ker so se železničarji vrnili na delo P« posredovanju vseh treh sindikalnih organizacij, z izjemo seveda neofašistične CISNAL. Ob 10.25 je odpeljal prvi tovorni vlak iz kraja Vibo proti Reggio, nekaj minut kasneje pa tovorni vlak v obratni smeri. Obnovili so najprej tovorni promet, ker obstaja nujnost, da zagotove preskrbo za Sicilijo, kjer že primanjkuje blaga in da odpremijo iz Sicilije lahko pokvarljiva živila in zlasti sadje ter zelenjavo. Sedaj se je na postajah zbralo na stotine polnih vagonov, kar vse povzroča resne težave v železniškem prometu tudi na drugih in celo na dokaj geografsko oddaljenih področjih. Železniški promet bodo zato za sedaj zagotovili samo s trajekti, ki bodo vozili med krajema Vibo Valentia ...... mu« ............. ROGERS-GROMIKO v new yorku Bližnji vzhod glavni predmet njunega razgovora NEW YORK, 17. — William Ro-gers in Andrej Gromdko sta na sedežu sovjetske delegacije pri OZN 4 ure razpravljala o mednarodnih vprašanjih. Ameriški krogi poudarjajo, da so bili ti razgovori življenjske važnost' za bodo če odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA. Sinočnji razgovori se niso še zaključili in se bodo nadaljevali v ponedeljek, ko bo zunanji minister ZDA povabi na svoj sedež pri OZN sovjetskega zunanjega ministra. Prav tako ameriški krogi po udarjajo, da sinočnji razgovori ni so ublažili nasprotnih stališč, ki obstajajo med obema državama zlasti glede Bližnjega vzhoda. Berlina in Indokine. Glede nekaterih drugih vprašanj pa so se stališča zunanjih ministrov dveh velesil precej zbližala. Razgovor, kot se je zvedelo v New Yorku. ie bil včasih zelo živahen, vendar pa je ostal v prijateljskih mejah. Glavni del sinočnjega srečanja sta Rogers In Gromiko v razgovoru na štiri oči posvetila vprašanju Bližnjega vzhoda. Ko sta govorila o arabsko - izraelskem sporu, sta bila z niima samo dva i tolmača. Ameriški zunanii mini- ster je načel predvsem vprašanje kršitve premirja na egiptovski strani in priporoči Gromiku, naj bi Sovjetska zveza posredovala, da bi bila raketna izstre-lišča ob Sueškem prekopu odstranjena. Andrej Gromiko ie zamkal kršitev premirja na egiptovski strani, iz česar izhaja, da sta o-stali obe velesili vsaka na svojem bregu in da le možnost nadaljevanja posredovanja predstavnika OZN Jarringa na Bližnjem vzhodu še vedno precei problematična. Hkrati pa ie Rogers izra-vi Gromiku mnenje, da bi ne bilo primerno, da bi glavna skupščina OZN razpravljala o položaju na Bližnjem vzhodu, češ da bi to samo ošihilo morebitno u-veljavitev prejšnjih sklepov varnostnega sveta. Glede Indokine pa ie zunanji mirvster ZDA obrazložil svojemu sovjetskemu kolegu pet točk pred sednika Nixona o miru v Vietnamu. Poleg tega sta razpravljala še o omejitvi jedrskega oboro ževanja in o berlinskem vprašanju. Zunanja ministra sta izra žila željo, da bo možno doseči napredek glede omeVtve iedrske ga oboroževanja na prihodnjih pogajanjih v Helsinkih. in Messino. Tudi v Catanzaru je danes bilo mimo in so zabeležili samo poskus napada neofašističnih pretepačev proti demokristjanskemu deželnemu svetovalcu Scarpinu. Intervenirala je policija in ni bito nič resnejšega. Zvečer je bilo na pobudo ACLI in mladinske organizacije PSIUP zborovanje na Trgu Grimaldi, ki se je končalo povsem mimo. Na zborovanju so govorili predstavniki mladinskih organizacij KD, KPI in PSI. Mladinci so se nato zbrali v povorki, ki je šla po mestnih ulicah. Položaj v Reggio Calabrii se je sicer pomiril; vendar še vedno ni miren in obstajajo nove nevarnosti, saj je zloglasni »akcijski odbor« pozval prebivalstvo, da se tudi jutri naualjuje splošna stavka, ki še ni prekinjena. V poročilu je rečeno, da še vedno ne gre za jasno obvezo vlade ati parlamenta in da obstaja nevarnost, da bi Catanzaro postavil Regggio Calabrio pred izvršeno dejstvo. Istočasno pa se je »akcijski odbor« tudi preimenoval v odbor »Reggio zmaguje« in da je izdal proglas št. 1, v katerem pravi, da so vprašanja Reggio Caia-brie vprašanje vsega italijanskega ljudstva in to spremembo sistema strank, napad na »rdeče baronije« in prod prevladi klerikalcev. Danes so objavili resolucijo, ki jo je včeraj sprejelo vodstvo KPI v Reggio Calabrii. V resoluciji je rečeno, da je treba aretirati in postaviti pred sodišče vse odgovorne za napade in zlasti njih podpihovalce ter da morajo KD. PSU in PRI jasno ločiti svoje odgovornosti od odgovornosti fa šističnih pretepačev. Nato se zahteva, da se je treba upreti poskusom, da bi se omejila avtonomija dežel tuli glede njih izbire glavnih mest. Končno se podčrtuje pomen iskan.a pravičnih rešitev za delovanje deželnih organizmov v Kalabriji in to s sodelovanjem vseh lemokratičnih in protifašističnih sil. V ponedeljek se prične zadnja runda v bitki za vladni dekret o konjunkturi, ki ga je že odobril senat in ki ga mora sedaj odobriti poslanska zbornica do vključno ponedeljka 26. oktobra. Že senat je sprejel nekatere bistvene popravke, v poslanski zbornici pa je vloženih kar okrog 800 popravkov, tako da je položaj v resnici zapleten. Libertini je danes kot poročevalec manjšine in načelnik komisije za gospodarstvo PSIUP dejal, da bodo poslanci PSIUP izvršili sprejete sklepe ki da bi lah- ko samo sprejetje bistvenih popravkov ter obveza glede reform preklicala njih sklep o obstrukciji. Tudi poslanci skupine »manifesta« so izjavili, da bodo šli do kraia in so podčrtali težave, v katerih se nahaja vlada. Načelnik skupine poslancev PSU Orlandi je poslal že včeraj načelnikom skupin levega centra pismo, v katerem predlaga, da bi se sestali predno bi se ses-ala poslanska zbornica in da bi obravnavali vprašanja o postopku sprejetja dekreta in o glavnem mestu Kalabrije. Predsednik republike Saragat je sprejel predseckiika vlade Colom-ba, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru in ga nato zadržal na kosilu. NA SKUPŠČINI OZN Libija obsodita oboroževalno tekmo NEW YORK. 17. - Na zasedanju glavne skupščine OZN je predstavnik Libije Rašid Ki Hija v svo.em govoru pozval ZDA in Sovjetsko zvezo naj ne izkoriščajo Sreoozemlja in naj ga ne spreminjajo »v areno boja za oblast«. Libijski predstavnik je dodal, da je treba neuspeh poskusa Združe-n.n narodov rešitve nekaterih mednarodnih vprašanj pripisati sklepu dveh največjih svetovnih velesil, da sami rešita nekatera važna vprašanja izven Združenih narodov. Potrdil je tudi, da so ogicmni izdatki, ki jih velesile nameravajo za novo tekmo obo-rež vanja, povečali zaskrbljenost malih držav glede vzrokov, ki se skrivajo za to tekmo. Nigerijski zunanji minister Okoj Aritko je predlagal Združenim narodom ustanovitev sklada za financiranja osvobodilnih gibanj v Afriki in drugih kolonialnih področij na svetu in je pozval Veliko Britanijo, naj ne dobavlja orožja Južni afriški zvezi. BEJRUT, 17. — V tukajšnjih arabskih diplomatskih krogih so izjavili da je intimni prijatelj pokojnega Naserja in ravnatelj lista »Al Ahram« Heikal 3. oktobra podal ostavko na mesto ministra za informacije in naroano usmeritev. V istih krogih poudarjajo, da je Heikal izjavil, da se hoče sedaj posvetiti pisanju zgodovine Naserjeve revolucije. iHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiMiiiiniiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiHMuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NA SEJI PREDSEDSTVA ZKJ Razprava o ukrepih za rešitev notranjih gospodarskih vprašanj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. - Predsedstvo zveze komunistov je pozno sinoči končalo razpravo o osnutku sklepov o aktualnem notranjepolitičnem položaju v Jugoslaviji in nalogah komunistov, ki bodo predloženi v odobritev na prihodnji konferenci zveze komunistov. Zaradi velike udeležbe v razpravi o tem vprašanju, je predsedništvo odložilo razpravo o političnem položaju v Evropi in o zunanje-po-litičnem položaju Jugoslavije na eno od prihodnjih sej. V nadaljevanju včerajšnje razprave o osnutku oklepov o notranjem političnem -x>ložaju in nalogah komunistov je tudi večina ostalih govornikov zahtevala odločne ukrepe za stabilizacijo trga in za zaviranje inflacije. Mika Tripalo je med drugim dejal, da sodi, da do sedanjega stanja ne bi prišlo, če bi se lani sprejeli konkretni ukrepi in da soglaša s Stamboličem, da je sedaj lahko vprašanje vse, kar se je doseglo v zadnjih petih letih. Mijalko Todorovič je ugotovil, da je do sedanjega stanja prišlo zaradi različnih interesov, različnega tolmačenja in zastopanja teh interesov. Todorovič meni, da se lahko samo z borbo najbolj zdravega jedra v zvezi komunistov za re šitev bistvenih družbenih proble mov vzpostaviti potrebno novo enotnost v zvezi komunistov. Todorovič je predlagal, da je treba poleg ocene gospodarskega položaja, v sklepih jasno poudariti, da je potrebno izdelati konkretni program stabilizacije. Todorovič je. dejal, da nihče ne sodi, da je za stanje odgovoren samo zvezni izvršni svet. Mnogo se govori, je dejal Todorovič, da je zvezni svet neenoten, da zato ne more sprejeti ustreznih odlokov. »Če je tako, je dejal Todorovič, naj predsednik zveznega izvršnega sveta zahteva preureditev sveta, da bi lahko delal. Menimo, da mora vsak na svojem področju, v skladu s svojimi nalogami, prevzeti polno odgovornost. Kiro Gligorov je ugotovil, da je edini izhod iz sedanjega težkega položaja izdelava programa za stabilizacijo, toda ne za ceno težke in velike stagnacije, ki bi i-mela socialne gospodarske in druge posledice. Gligorov je pojasnil, katere so glavne težave sestale petletnega načrta, kot kaže tudi glavni vzrok nesporazuma med republikami. Po njegovih besedah presegajo republiški načrti razvoja za dva in pol do trikrat trenutne možnosti investiranja. Sprejem načrta pri takem stanju, je po mišljenju Gligorova, še bolj zapletel gospodarski in politični položaj. Gligorov je objasnil tudi vzroke, ki so pripeljali do sedanjega stanja. Opozoril je člane predsedstva na tako imenovane u-krepe za poživitev gospodarstva, ki so zadnji dve leti zahtevali več sto milijard dodatnih sredstev. Najprej je bil sprejet sklep, da se s povečanjem obtoka najdejo sredstva za nedokončane objekte. S tem so bili soglasni vsi, med njimi tudi predsedniki republiških izvršnih svetov. Zatem je bil sprejet sklep, da se morajo najti sredstva za izvoz opreme ter na kritje zadolžitve v inozemstvu. Vsak od teh sklepov se lahko gospodarsko opraviči, je dejal Gligorov, toda vse skupaj vendarle vodi v inflacijo. Leta in leta govorimo, da se morajo menjati odnosi med zvezo in republiko, toda šele sedaj razpravljamo o razmejitvi pristojnosti, o jasnem določanju pravic in odgovornosti. Pri takem stanju je težko, da se katerokoli praktično politiko najdejo pota, ki hi postavila trdnejši razvoj in istočasno ustvarila pogoje za teko ozračje v deželi, da bo moč pravočasno najti politično in gospodarsko rešitev, »Meni ni znano — je nadaljeval Gligorov — da bi katerokoli gospodarstvo resno napredovalo, če istočasno obstajajo v deželi politični nesporazumi BOŽO BOŽIČ prišlo, ker v demokratični republiki, ki se je rodila iz proti-fašizma, še vedno obstajajo področja, posebna področja, ki so izven razvodnice demokracije in kjer ni prišlo do identifikacije med državo ta ljudstvom. Kadar govori Colombo o «praznini», ima povsem prav, saj res obstaja praznina med področji napredka družbe in drugimi conami, kot je na primer Kalabrija. Za to »praznino« brez dvoma Kalabrija, Sardinija in Sioilija niso krive, saj so žrtve. Odgovorna pa ja italijanska država po vojni, ko ni izgradila gospodarske, socialne in moralne enotnosti države. Dovolj Je, da se spomnimo, da obstaja sedaj že daljše razdobje samo na papirju gospodarski načrt razvoja ta da smo še govoričenja o tem načrtu že prenasdtili. Toda programiranje obstaja in kako je torej mogoče da Colombo leta 1970 govori, da je treba rešiti vprašanja Kalabrije tako, da se izvede »organski načrt teritorialne razdelitev investicij.« Plat zvona se bije, ko je kašča že zgorela in sedaj se lahko samo še vprašamo, če se bo pričelo delati to, kar bi se moralo že zdavnaj ta ne samo za Kalabrijo, temveč za vso državo. Programiranja ni bilo v Kalabriji, ni bilo pa ga tudi za druga področja in za razne sektorje. Ni se planiralo šol (kako velika je odgovornost v tej zvezi povračanja fašistične miselnosti), ni se načrtoval urbanizem, niti osnovne strukture gospodarstva. To je torej točna ocena, medtem ko je ocena Colomba preozka ta dopušča nevarnost, da se bodo tudi na drugih podobnih področjih ponovili isti pojavi. Ostane pa pozitivno dejstvo, da je Colombo pravilno ocenil takojšnje vzroke ta takojšnjo pomoč. M. D. McNamara zadovoljen z obiskom v SFRJ BEOGRAD, 17. — Predsednik svetovne banke Robert McNama-ra je odpotoval danes iz Beograda po sedemdnevnem uradnem obisku v Jugoslavijo. McNamara je v izjavi tisku ocenil svoj obisk kot koristen ne le zato, ker se je prepričal v velike uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla v svojem razvoju, temveč tudi zaradi naporov, ki jih Jugoslavija vlaga, da bi pospešila gospodarsko rast nerazvitih področij. »Taka politika in načrti za ekspanzijo v kmetijstvu, industriji, turizmu in infrastruktur navajajo na prepričanje — je dejal McNamara — da je Jugoslaviji potrebna nadaljnja inozemska pomoč ki se lahko učinkovito uporabi«. McNamara je dejal, da bi bilo opravičeno občutno povečanje posojil svetovne banke nad povprečjem od 1964 do 1968. McNamara je izjavil da je prepričan, da se bo kot rezultat njegovega obiska povečalo sodelovanje med Jugoslavijo in svetovno banko. Titove čestitke predsedniku ZAR BEOGRAD, 17. - Predsednik republike Tito je brzojavno čestital Anvaru El Sadatu za izvolitev za predsednika ZAR; »Prepričan sem, da je Vaša izvolitev izraz stremljenj narodov ZAR, za uresničenje idealov in smotrov, za katere se je boril naš nesmrtni prijatelj Gamai Abdel Naser. Dovolite mi, da tudi ob tej priložnosti izrazim svoje globoko prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi in uspešno obojestransko in koristno sodelovanje med našim dvema državama nadaljevali v blagor naših narodov in v interesu miru in napredka na svetu. Zagotavljam vam, gospod predsednik, da bodo narodi in vlada Jugoslavije in jaz osebno, kot doslej, podpirali vašo pravično borbo.« «Pravda» o El Sadatu MOSKVA, 17. — »Pravda« je danes objavila komentar o potrditvi EU Sadata za predsednika ZAR in pravi, da je egiptovski narod s tem potrdil nadaljevanje politike pokojnega predsednika Naserja in napravil konec spletkam okrog Združene arabske republike. List poudarja, da so Egipčani s tem izrazili odločno voljo nadaljevati po poti revolucije« TRŽAŠKI DNEVNIK NA SKORAJŠNJIH VOLITVAH V OBRTNIŠKE ORGANE Slovenski obrtniki v deželi bodo glasovali za svojo listo Volitve bodo prihodnjo nedeljo - Kandidatna lista ustreznega odseka Slovenskega gospodarskega združenja - Sinoči je bila skupščina deželne obrtniške zveze V nedeljo, 25. oktobra se bodo tudi naši odborniki izrekli za de-mokratičnejšo preusmeritev deželnega obrtništva, te pomembne gospodarsko socialne panoge, ki šteje v Furlaniji - Julijski krajini 26.000 podjetij s 65.000 delavci in pomočniki. Ta dan bodo namreč tudi na našem področju volitve v pokrajinske obrtniške odbore in v skupščine stanovskih bolniških blagajn. Obrtniki, člani Slovenskega gospodarskega združenja, bodo na volitvah nastopili samostojno, z lastne kandidatno listo. Na listi, ki bo o-značena s številko 2, so nanizana naslednja imena domačih obrtnikov, ki zaslužijo vso podporo in zaupanje slovenskih in demokratičnih o-brtnikov z našega področja: 1. Mdan Kovacich, roi. v Komnu 9.8.1921 2. Stanislav Renar, roj. v Trstu 20.5.1923 3. Rafael Gregori, roi. v Trstu 24.9.1945 4. Renato Jazbec, roj. v Nabrežini 20.3.1937 5. Alfonz Škabar, roi. na Repen-tabru 13.10.1911 6. Vekoslava Slavec vd. Ribarich, roj. v Dolini 14.8.1917 7. Anton Malalan, roi. v Trstu 7.7.1926 8. Vladimir Švara, roj. v Dolini 19.6.1907 9. Rudolf Marc, roj. v Trstu 25. marca 1915 10. Emil Luksa, roi. v Trstu 18. junija 1910 11. LacVslav Lozar. roi. v Trstu 5.8.1928 12. Rado Cerovac, roj. v Buzetu 22.1.1920 13. Silvester Markuša, roj. v Komnu 31.1.1931 Odsek za obrtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju je v zvezi z bližnjimi volitvami naslovil na domače obrtnike vabilo naslednje vsebine: OBRTNIKI! Dne 25. oktobra 1970 bomo volili naše predstavnike v pokrajinsko komisijo za obrtništvo in delegate za skupščino bolniške blagajne. Obrtniki Gospodarskega združenja nastopamo z listo št. 2 v prepričanju, da bomo z izvolitvijo naših kandidatov doprinesli svoj aktivni delež za splošni napredek obrtništva .v deželi. S dem hočemo tudi poudariti pomemeKe-- vlogo slovenskega obrtništva v--deže!nem go- deželnem merilu in podobno. Med drugimi .je spregovoril tudi zastopnik osrelnjega vodstva organizacije Calabrese, ki je dopotoval v Trst namesto zadržanega tajnika zveze Calabrinija. V svojih nastoph so govorniki živahno polemizirali z drugimi obrtniškimi organizacijami v Italiji in v naši deželi, ter še po sebno z voditelji Deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA. Ustanovi so oč;tali, da vodi predvsem politiko laissez faire - laissez passer, medtem ko se obrtniki ubadajo z vrsto nerešenih vprašanj, in da predstavlja prej glasnika želja deželne uprave do obrtnikov kakor na posredovalca obrtniških interesov pred pristojnimi oblastmi. Med vprašanji, ki so bila pred met razprave na skupščini, naj o-manimo še problem deželnih pri spevkov «una tantums do največ 30 odst. vrednosti del ali tehničnih na prav, k’ jih obrtniki opravijo oziroma nabavljajo v »hribovitih* ob- činah. Kakor znano, gre za olajšavo, ki velja za 93 občin v vsej deželi — na Tržaškem spada med take občine le repentabrska — in za kar je deželna uprava svoj čas dala na razpolago 30 milijonov lir. Ta sredstva so smešno nizka, že če upoštevamo število obo:n. ki i-rnajo pravico do takšne olajšave, še bolj pa če ga primerjamo z resničnimi potrebami zainteresiranih obrtnikov. Po prošnjah, ki so jih obrtniki v tej zvezi naslovili na pristojne deželne organe in ESO, bi morala dežela prispevati ne le 30 milijonov, ampak kai 1 n.iiijardo HO milijonov lir. Razkorak med •azpoložljivnJ sredstvi in aeianski-ini potrebami kategorije nameravajo pristojni 'deželni organi sedaj einanjšati tako, da bodo v ta namen preusmerili nekatera denarna sredstva, ki so bila prvotno name-n;ena drugim delom, a ki so iz tegs ali onega razloga ostala neizkoriščena v deželnih blagajnah TISKOVNA KONFERENCA REKTORJA PROF. ORIGONEJA Uspešno študijsko potovanje študentov prava po Jugoslaviji Bili so v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, kjer so imeli zanimive in koristne razgovore s profesorji m študenti univerz Pod vodstvom rektorja prof. A-gostina Arigoneja in prof. Renata Balzarinija je v preteklih dneh bila na študijskem potovanju po Jugoslaviji skupina 25 slušateljev pravne fakultete tržaške univerze. V tednu dni so obiskali Ljubljano, Zagreb in Sarajevo. V Ljubljani je bilo srebanje zelo prijateljsko, je dejal prof. Origone na včerajšnji tiskovni konferenci, saj so mnogi imeli v tem mestu že stare prijatelje. Tu so le utrdili temelje za nadaljnje sodelovanje. Druga etapa tega potovanja je bil Zagreb. Tu so Tržačani imeli na univerzi en dan seminarja na temo Jugoslovanska federalizacija in u-stanovitev dežel v Italiji. Ker je vprašanje aktualno za obe državi, saj sta procesa pri obeh še v teku, je tema imela pozitiven odmev, kar se je predvsem odražalo v živahnem sodelovanju in diskusiji. S hrvaškimi kolegi so Tržačani predvsem iskali podobnosti in razlike v sistemu organizacije federativne države in v deželnem siste- mu, s posebnim poudarkom na zakonodajo. V Zagrebu se je sreča-nje zaključilo z dogovorom, da bodo v kratkem poglobili vse probleme, o katerih so govorili in to v bližnji bodočnosti, zelo verjetno v Trstu, kjer bi tudi začeli poglabljati vprašanje o zasebnem pravu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllMllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllUlllllllllUlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VPRAŠANJE PREUREDITVE PLOVNIH DRUŽB PIN KPI za enotna borbo Tržačanov v obrambo Tržaškega Lloyda Lloydovi uslužbenci so se na skupščini izrekli za stavkovno pripravljenost Nameravana preureditev plovnih družb z državno udeležbo je do-vzročila v Trstu veliko zaskrbljenost med gospodarskimi in političnimi krogi in še posebno med o-sebjem tržaškega Lloyda. V zvezi z načrti za to preureditev so že posredovali v Rimu predstavniki tržaškega javnega življenja in tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti. Na podlagi deželnega statuta se morajo namreč z deželno upravo posvetovati, preden sprejmejo kak sklep, ki spremeni na deželnem območju prometne zveze, v kar spadajo seveda tudi pomorske zveze. Toda vse kaže, da IRI. oziroma Finmare vztraja na tem. da se izvede preureditev ladjevja štirih državnih plovnih družb : tržaškega Lk>yda, Italie, Adratice in Tirre-nie, pni čemer bi bil Trst močno oškodovan. Tržaški Llovd bi namreč moral odstopiti ladje Europa, spodarstvu. -^n^znaV^ge.^ io strica m Victona ki vozijo ima obrtništvo v deželnem gospo- j “*« daI.Stv^jo demokratičnost in funk- temeljuje svoje Predloge po pre J , -i _ ' iiporiutn nlhunin rlm-zn rurii c cionalnost deželnih in kraievmh or ganov obrtništva. — dodelitev večje pristojnosti po-krajnskim komisijam. — dodelitev višjih finančnih sredstev za razvoj obrtništva. — olajšanje davčnih obremenitev. — izboljšanje sistema socialnega zavarovanja: zvišanje pokojnin na raven drugih delovnih kategorij, znižanje dobe za upokojitev na 55 let za ženske in 60 za moške. — prenovitev sistema zdravniškega zavarovanja z razširitvijo zdravstvene službe tudi na področje splošnega zdravstva in zdravil. — ustanovitev special stičnih ambulant tudi v Miljah, Dolini, Nabrežini in na Opčinah. ŠE POSEBEJ SE BOMO ZAVZEMALI: — za našo enakopravno udeležbo in prisotnost v vseh pristojnih or-gatvh pokrajine in dežele. — za formiranje kvalificiranih in specializiranih kadrov v samostojnih strokovnih šolah in tečajih s slovensk m učnim jezikom. ureditvi plovnih družb tudi s tem, da so številne proge in med temi tudi proge, na katerih plujejo te štiri ladje, močno pasivne. Plovne družbe z državno udeležbo naj bi po načrtih spremeirle potniške proge v tovorne, ki so mnogo bolj donosne. Ker še ni bilo iz Rima nobenih zagotovil, s katerimi bi pomirili tržaško javno mnenje in se še naprej širijo vesti o preureditvi plovnih družb na škodo Trsta, so napovedali uslužbenci tržaškega Lloy-da stavkovno pripravljenost, kar so sklenili na enotni skupščini v Lloydov? palači. Na tej skupščini so poročali uslužbencem o položaju predsednik notranje komisije Roma-nelli, sindikalisti Cuccinello in Kris-man (CGIL), De Cillis (CISL). Tei-ner (Federsindan). Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da je nesmiselno razpremljati ladje v trenutku, ko se pomorski promet krepi. Kar se tiče gospodarskih ocen položaja tržaškega Lloyda, je treba pri tem upoštevati, da je že dolgo zaprt Sueški prekop, ki je življenjske važnosti za Trst. V resoluciji nadalje poudarjajo, da je treba izboljšati bilanco tržaškega Lloyda s tem, da se okrepi tovorno ladjevje. Končno obsojajo v dokumentu brezbrižnost vladnih oblasti, ki niso že prej prpravile organskega načrta o preureditvi plovnih družb na daljši rok. Tržaška federacija KPI sporoča v zvezi s tem vprašanjem, da je njen vodstveni odbor preučil zadevo, saj bi ukinitev služb rotovških ladij pomenila praktično likvidacijo tržaškega Lloyda. Vesti, ki so se pojavile v tisku v zvezi s tem. le potrjujejo nadaljevanje vladne poetike o gospodarski ohromitvi Trsta, ki bi izgubil vlogo pomorskega in emporialnega središča. Ta politika je že prizadela Trstu hude udarce na raznih gospodarskih toriščih. Ukrep\ ki se sedaj kažejo na obzorju in grozijo tržaški pristaniški dejavnosti, bi zelo skrčili raven zaposlitve v Trstu, če bi se uresničili. Te ukrepe vlada pa dejansko pripravlja že mnogo let izven vsakega nadzorstva parlamenta in ob popol- aiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiitiiimtmiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii ZATO VOLITE LISTO ŠT. 2 V nizu predvolilnih shodov de želne obrtniške zveze, ki ie včlanjena v vsedržavni stanovski zvezi, je bila sinoči v sejni dvorani tržaške trgovinske zbornice skupščina članov tržaškega odseka. Na skupščini, na katero so vabib tudi lepaki v slovenskem jeziku, so vzeli v pretres vrsto kočljivih vprašanj kategorije, kot so zlasti vprašanje pokojnin, zdravstvenega skrbstva, davkov, vprašanje gospodarsko razvojnega načrtovanja v državnem m V TOREK, 20. T. M. V RIMU Začetek 17. zasedanja m. odbora za izvajanje posebnega statuta Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Perisič, njen podpredsednik pa bo dr. Ivo Murko Prihodnji torek, 20. t.m. se bo v Rimu začelo 17. zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma. Jugoslovansko delegacijo ho tudi letos vodil dr. Zvonko Perišič, podpredsednik delegacije pa bo dr. Ivo Murko, ostala dva člana delegacije sta tudi letos Ivo Zornada in Božidar Vukobratovlč, medtem ko sta eksperta odv. Črtomir Kolenc in prof. Stane Mihelič, tajniške posle bo o-pravljala dolgoletna tajnica delega- cije Ružiča Antič. Kot je poročal tukajšnji italijanski dnevni tisk, bo Italijanska delegacija takole sestavljena: predsednik dr. Gianiuigi Milesi - Ferretti; ostali člani italijanske delegacije pa so: prefekt dr. Molinari, tržaški šolski skrbnik prof. Angiolctti ter odv. Ge-rin. Tajnik bo dr. Montano. Zvedeli smo, da bo jugoslovanska delegacija danes prispela v Trst, od koder bo nocoj nadaljevala pot v Rim. ni sokrivdi krajevnih političnih sil Krščanske demokraciie in leve sredine. Te sile hlinijo sedaj začudenje, v resnioi pa so že dobro vedele za usmeritev Finmare ter so svoj čas odobrile pomorsko politiko vlade, ki je težila za tem. da se skrči navzočnost italijanskih ladij v mednarodnem pomorskem prometu. To .je razvidno tud' iz tega, ker so te sile svoj čas že odobrile načrt CIPE, ki je povzročil že toliko zla tržaškemu gospodarstvu. Dokaz o tej sokrivdi ie tudi to, da so predsednik tržaškega Lloyda Gianni Bartoli in pripadniki strank leve sredine, ki so v upravnem svetu te družbe, vsa ta leta molčali, čeprav so vedeli za spletke, A ko se pripravljale proti Trstu,' njegovemu pristanišču in njegovim pomorskim progam. Vodstveni odbor tržaške KPI ponovno opozarja na odgovornost teh sil in poziva meščane, naj podprejo akcijo delavcev proti uresničenju načrtov Finmare in vlade, da ne bi prizadela Trstu nov udarec. Treba se je pripraviti na enoten protest mesta z zahtevo, da se takoj prekine kakršen koli ukrep, ki se tiče pomorskih služb PIN. Te službe je treba res preurediti, toda prej je treba globalno razpravljati o vseh vprašanjih, ki se tičejo pomorstva v državi. Po drugi strani je treba priznati, da je načrt CI PE popolnoma spodletel. Naše lad-jedebtvo je v zastoju v primerjavi z drugimi državami, čeprav narašča povpraševanje po ladjevju. Poročilo KPI ugotavlja zatem, da je treba doseči nujen preobrat, tako da se omogoči Trstu, njegovemu pristanišču in ladjedelnicam, da prebrodijo sedanjo hudo krizo. Komunisti bodo v zvezi s temi vprašanji dali pobudo za enotne nastope ob odločni udeležbi tržaškega delavskega razreda. Prav tako obvezuje KPI svoje parlamentarce in predsedstvo v vseh izvoljenih skupščinah, da prisilijo vlado, deželne in krajevne oblasti, da se lotijo rešitve omenjenih vprašanj in skličejo med drugim tako imenovano »pomorsko konferenco*, na kateri naj bi poglobili vsa vprašanja, ki se tičejo pomorske politike. Tretji cilj potovanja je bilo Sarajevo, kjer je bdi sprejem tržaških predstavnikov še posebno topel. Tu so obravnavali temo o funkciji ju-risdikcije med obema državama. V tem smislu sta obe fakulteti — sarajevska in tržaška — sklenili, da bosta v sodelovanju izdelali nove dogovore. Prijazen sprejem in zavzetost pri delu dokazujeta vzajemno zanimanje predstavnikov obeh držav za te probleme, poleg tega pa je iz osebnih poznanstev, ki so nastala med profesorji in študent med tem potovanjem, vzklil pravi duh sodelovanja. Pri tem je bilo po mnenju prof. Origoneja in njegovih sodelavcev, pomembno, da so povsod v dialogu odkrili misel, ki jo je izrekel tudi dekan ljubljanske univerze prof. Ljubo Bavcon, da naj bo obramba človeškega dostojanstva v svobodi in pravičnosti značilna vrednota delovanja juristov v skupnosti. Kar je predvsem začudilo italijanske profesorje in študente, od katerih so bili mnogi prvič na potovanju po Jugoslaviji, je znanje tujih jezikav znatnega dela prebivalstva in ne le oseb ki se s tujimi jeziki ukvarjajo. Posebno jih je razveseljiio dejstvo, da mnogi poznajo italijanščino. Stiki med jugoslovanskimi in ita. lijanskimi fakultetami so obstajali sicer že prej, toda na individualni ravni. Tako je prišlo do sodelovanja na mednarodnih tečajih, predvsem za trgovino in ekonomijo. Kaže pa se tudi možnost sodelovanja na drugih področjih, n, pr. v biologiji, kar zadeva morje. Prof. Origone je pri tem poudaril, da se prirodoslovne znanosti ukvarjajo bolj ali manj z isto snovjo, pravo pa se od njih razlikuje in pomeni poleg Izmenjave tehničnih podatkov tudi človeško in socialno spoznanje. Solistični koncert GM v Kulturnem domu Danes slavi v Kastelcu pri Socerbu svoj 90. rojstni dan ANDREJ KOČEVAR Ob tem lepem prazniku mu hčere in sin, snaha, vnukinje in drugi sorodniki čestitajo in želijo še veliko zdravih in za-dotioljnih let. Danes, NEDELJA, 1». oktobra LUKA Sonce vzide ob 6.25 In zatone od 17 15 — Dolžina dneva 11.50 — Luna vzide ob 19.06 in zatone ob 1101. Jutri PONEDELJEK, 1». oktobra ETBIN ............................. m..!•■>. •>»■••»>......n.........................................................................m.........nun..................................... Včeraj-danes Pucer, delavec Marto Martinčič in go. spodlnjska pomočnica Altda Bolcich, univ. Študent Leonardo Pletra ln u-radnica Llvia Colombo. stina Moggia, uradnik Fabio de Puppi in učiteljica Emilta Mase’, obrtnik včeraj: n^ja^peratura | Oiorgio Maur^ « ter' 38 km severovzhodnik, suhi;! bur. Je 72 km, vlaga 45 odst., nebo jnoo, morje razburkano, temperatura morju 17,2 stopinjo. ROJSTVA, SMRTI IN POROK« «T oktobra 1970 se je v Trstu ro-dllo 10 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. Umrli »o: 65-letna Pietra Corsi vd. Chiandussl, 66-letni Nicolb Bazo, 49. »etna Giusepplna Cianl por. Fermo, 75-letnl Pietro Bernettl, SO-letni Mat-teo Ostinl, 42-letni Domentco Linardl, 78-letna Clara Vouk vd. Sterzinar, 57. letni Giusto Cecchta, 64-letna Giusep-pina Vatovec vd Brazzattt, 76-letnt Rngelo Tusset, 48-letna Guglielmina Mieker vd, Gregori, 48-letnl Matteo Kmogllanl. Oklici: univ. asistent Tulilo Glral-«. In učiteljica Fiorella Bartole, u-radnik Riccardo Devescovl tn uradnica Maria Luisa Giacomelli, strojni ka. pitan Glanfranco Bruni In učiteljica Liana Treselll, kaznllnlSki paznik Pa-»auale Montesano In gospodinja Cri. Benvenuto, kuhar Carmelo Katarln-cic in krznarica Anna Maria Maca-£»*lno, trgovski potnik Claudlo Azza-no in prodajalka Uhana Trento, ga-»llec Edoardo Godeas tn prodajalka Sonja BUlo, policist Carlo lrace in uradnica Clara Margagliottl, mesar Silvio Blondi la radiotehnik Vicenza Mastromauro, uradnik Giorglo Krl-egseh In uradnica Adriana Pezzi, ft. nančni stražnik Lambarto Marlottl ln SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOT* VlRAFSKl MATERIAL Trst, UL Manini. 53 TeL 1334181 Prijatelje In inanee naprošamo da nas obiščejo gospodinja Maria Brce, želzeničar Arteo Bobich ln frizerka Maria Neha Katarinclc, prlstanljčnlk Carlo Gla-comlnl tn gostilničarka Alberta Cer. tettl. Inženir Giuseppe Padalino ln gospodinja Maria Coron, mehanik Franco Benci In frizerka Anna Maria Bosich, električar Ferruccio Rlcci In uradnica Serena Cochel, risar Antonio Delana In gospodinja Annamaria fiiiitmiitimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii LOTERIJA BARI 45 21 57 46 CAGLIARI 25 43 48 49 FIRENCE 36 70 25 17 GENOVA 6 74 60 44 MILAN 18 26 23 32 NEAPELJ 2 1 35 43 PALERMO 3 13 48 76 RIM 19 9 1 14 TURIN 55 53 57 72 BENETKE 6 19 ENALOTTO 31 59 XIX 1 1 1 1 2 X 1 1 1 Kvote: 12 točk — 5.062.000 lir, 11 točk — 128.200 lir, 10 točk — 13.800 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do tl. ure) AlFEsculapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. deiristrla 43, dr. Codertnatz, Ul. Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.31 do 8.31) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41, Pizzul-Cignola, Korzo Italla 14, Prendinl, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. V mali dvorani Kulturnega doma je bil sinoči' želo usvel otvoritveni koncert nove koncertne sezone Glasbene matice. Nastopili so flavtist Boris Čampa, sopranistka Zlata Ognjanovič in pianist Marijan Lipovšek, vsi trije iz Ljubljane. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o koncertu objavili v torek. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) sprejemajo od danes prošnje za abonmaje za novo operno sezono 1970-71, ki se bo začela 10. nov. s predstavo Verdijeve opere »Don Carlos*. Abonenti na prejšnjo sezono bodo lahko potrdili svoje prostore do 24. t. m., po tem roku pa bodo na raz-polago drugim prosilcem. Vsa pojasnila daje blagajna gledališča. AVDITORIJ Predstava «Pozorisče zarote Fiescov v Genovi Friedricha Schillerja* Je še danes v Avditoriju z začetkom ob 16.30. Za abonente »Teatra Stabile* veljajo popusti, POLITEAMA ROSSETTI Dramska sezona 1970-71 »Teatra Sta-bile* se bo začela v petek, 23. t. m. v Politeama Rossetti s prvo od osmih abonmajskih predstav »Maldobrie* Lina Carpinterija in Mariana Faragune v režiji Francesca Macedonia. Scene in kostumi Sergio d’Osmo. Razstave V galeriji Rossonl Je razstava slikarke Albe Hrelja. Razstavlja okrog 20 novejših olj. Razstava bo odprta do 30. t. m. V galeriji Torbandena Roberto Crippa. razstavlja SPDT priredi v dneh 3. In 4. nov. avtobusni Izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Cateških Toplic, kjer je možnost kopanja v bazenu. Na. slednji dan obisk Titove rojstne hl-Se v Kumrovcu. Cena: 6.300 lir (Člani), 6.800 lir (nečlani). V ceni je vključena vožnja, večerja, prenočišče in zajtrk (v Cateških Toplicah). Vpisovanje V Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petah dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC Danes, 18. oktobra ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V soboto, 24. oktobra ob 20.30 (ABONMA RED A) V nedeljo, 25. okt. ob 16. url Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaje dobite vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu v Trstu. Izkaznice za okoliške abonente so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma pred začetkom predstave. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča, da ji zaradi stavke izvenlinijskih avtobusov ni bilo mogoče organizirati posebnih avtobusov za današnjo predstavo. Zato vljudno prosimo, da pridejo okoliški abonenti na predstavo «Moč teme* v nedeljo z rednimi avtobusi ; stroške za to bodo dobili povrnjene pri blagajni Kulturnega doma. Lepo prosimo za razumevanje. Darovi in prispevki ( SLOVENSKI KLUB bo začel svojo deveto sezono v torek, 20. oktobra ob 20.30. Na sporedu je sklep zadnjega občnega zbora, da naj bo prvi večer izredni občni zbor z izvolitvijo novega odbora. Po volitvah sledi prosta razprava o delu za prihodnjo sezono. Vabimo vse člane, da se večera polnoštevilno udeležijo. ODBOR V Kulturnem domu v Trstu Je do 31. oktobra razstava NAŠK ZGODOVINA V POŠTI DO POŽIGA NARODNEGA DOMA Razstavo Je pripravil znani slovenski filatelist dr. Fran Juriševič. Ljudska prosveta Pevski zbor Srečko Kumar z Re-pentabra obvešča svoje člane, da prične z rednimi pevskimi vajami v torek, 20. t. m. ob 20. -url v prosto, rih občinske kopalnice. Ker stopamo v novo sezono prosvetnega delovanja, vabimo vse tiste, ki jih petje zanima, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. K sodelovanju kličemo tu-dl sosednji vasi Repnič in Briščke. Slovenska prosvetna zveza obvešča, da so prostori Slovenskega kluba odprti vsak večer, razen ob sobotah In nedeljah. Nazionale 14.00 «Tora! Tora! Tora!* (Napad na Pearl Harbour) Eden 14.30 «Camille 2000», Daniele Goubert, Nino Castelnuovo, E. Ros. si Drago. Fenice 15.00 «Soldato blu», Candlce Bergen, Donald Pleasence. Peter Strauss. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Grattacielo 14.00 «Dramma della ge. losia, tutti i parttcolarl In crona-ca», Marcello Mastroianni, Monica Vitti. Technicolor. Excelsior 15.00 «M.A.S.H.», Donald Sutherland, Elliatt Gould. Techni. color. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 14.30 «Indio black*, Yul Bryn-ner Alabarda 14.30 «Una su 13». Technicolor. Vittorio Gasmann, Sharon Tate, Ottavia Piccolo. Filodrammatico 15.00 »Colpo roven-te», M. Reardon, S. Martinkova. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Zabriskie Point*, Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Cristallo 15.00 «1 due maggiolini plu matti del mondo», Ciccio Ingrassia, Franco Franchi. Technicolor. Capitol 15.00 «Angeli senza paradiso*, Aibano, Romina Power. Technicolor. Moderno 14.30 «Ma chi t’ha dato la patente*. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Impero 15.00 «Alla bella Serafina piaceva far l’amore sera e mattina* Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 13.30 »La caduta de. gli dei* Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Ideale 14.30 «La stella del Sud», Or-son Welles, Julie Andress, George Segal. Technicolor. Astra 15.00 «La tenda rossa», Sean Connery, Claudia Cardinale, Peter Finch. Technicolor. Abbazia 14.00 «Quei temerari sulle loro pazze scatenate scalcinate car. riole«, Bourvil, W. Chiari, L. Buz. zanca. Technicolor. MILJE V počastitev spomina pok. Mile 0 bad, Miirota Legiše in Ivanke Punta! darujeta Zofka in Miranda Kapu* 3.000 lir za spomenik padlim na seku. Gizela Rupel, Eda Pegan in A niča Bukavec darujejo v počastiti* spomina pok. Mile Obad 3.000 lir spomenik padlim na Proseku. Nami sto cvetja na grob pok. Ivanke Pu* tar daruje Marija Kalc z družino 5.0« lir za spomenik padlim na ProseW Ob tretji obletnici smrti Franjo* Lukše s Proseka darujejo žena * hčerke 3.000 lir za spomenik padi*1 partizanom s Proseka. Namesto cvetja na grob pok. En* lije Lipovec daruje družina Sigul* 3.000 lir za p.d. Skedenj. V spomin pok. Emilije Lipovec Oj rujeta Aljoša in Marjuča Žerjal 5.0«j lir za p. d. Skedenj. Namesto cvetja na grob pok. Eri lije Lipovec daruje Anica Žerjal 2.r oseku. 'ranjotl iena * padli* k En* Šiguli* vec ® al 5 0® k a* al 2.0» Emili)1 icjsnt# društ*1 in Vir-v sp* z Ja« lina A lomeni* IV SP* Sefa« .000 10 len d> a GUS Dra!1-a ruje* ) lir 0 Ogorčenje v zgoniški občini zaradi oskrunitve spomenika izreden sestanek ožjega občinskega odbora - Vprašanje poslanca Škerka v parlamentu - Vprašanja v deželnem in tržaškem občinskem svetu Dr a« ...i rti """ui Premazan slovenski napis na spomeniku v Zgoniku Nezaslišana skrunitev spomenika padlim in mazanje slovenskih napisov v občini je vzbudila takojšnjo reakcijo v občinski upravi v Zgoniku. Ožji odbor, ki se je sestal sinoči, je razpravljal o akciji »neznancev*. V prepričanju, da tolmači čustva ogorčenosti vseh občanov je ožji odbor sklenil sklicati izredno sejo občinskega sveta že jutri zvečer. Ožji odbor zgoniške občine sodi, da »gre za sramoten dogodek, ki žali čustva vsega občinskega prebivalstva ter vseh demokratičnih Slovencev in Italijanov v deželi*. V poslanski zbornici je poslanec Albin Škerk takoj vložil vprašanje notranjemu ministru Restivu. V njem trdi, da so dejanje zakrivili fašisti in vprašuje, kakšni bodo ukrepi pristojnih oblasti, da izročijo sodišču «krivce, ki so se verjetno hoteli maščevati za aretacijo fašističnih zlikovcev Scarpe in Sussi-cha, v okviru šovinistične protislovenske kampanje, ki jo v tem trenutku razpihujejo bedna a z javnim denarjem podprta nacionalistična društva pred prihcdomo jugoslovanskega predsednika Tita v Italijo*. Interpelacije v istem tonu je v de želnem svetu predložil dr. Jan Godnič (KPI), v občinskem svetu pa svetovalci Rossetti, Jelka r bčeva in Lino Crevatin. Obveščamo vse cenjene naročnike in kolporterje v Sloveniji, da se je agencija ADIT preselila v nove prostore — Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. tel. 22-207. PISMA U R KI) IN I ST V U {Bazovica 70» na ljubljanski RTV Naš redni čitatelj nam je poslal podpisano pismo v katerem izraža svoje mnenje in svoje pripombe k oddaji ljubljanske RTV z naslovom »Bazovica 70 — spomin in opomin*. Pisec predvsem pravi, da je v oddaji bila prezrta udeležba istrskih Hrvatov, t.j. govornika tov. VI. Ladavca, in odlično pripravljenih recitatorjev. Pravi da političnega razloga za tako ravnanje ni moglo biti, saj so bile na proslavi prisotne uradne osebnosti z obeh strani meje. Drugo, kar mu v oddaji ni bilo všeč in kar bi po njegovem morali iz oddaje »rezati*, pa je bila izjava, ki jo je malo dekle dalo vpraševalcu ljubljanske TV na vprašanje: «Kaj pomeni Bazovica*. Vprašuje se, po kaj je to dekle sploh prišlo na proslavo, če tako misli. Pismo našega čitatelja smo na njegovo lastno željo naslovili na RTV - Ljubljana in nanj nam je avtor omenjene oddaje, bivši dopisnik RTV v Trstu Igor Gruden, poslal naslednje pojasnilo: zPiscu pisma uredništvu «Primorskega dnevnika» bi želel predvsem pojasniti, da z oddajo zBazovica 70 — spomin in opornim nismo želeli posredovati dokumentarnega zapisa o jubilejni spominski svečanosti bazoviškim žrtvam. Z omenjeno oddajo smo želeli v grobih o-brisih oživiti tragične dogodke izpred 40 let. (Ob tem srna tudi omenili in z dokumenti ilustrirali proces proti Vladimiru Gortanu in tovarišem), predvsem pa proslavo in nekatere njene udeležence vključiti v skupno razmišljanje ob vprašanju: Kaj nam pomeni Bazovica danes — 40 let po tragičnih dogodkih. če pa bi oddajo razumeli tako, kot jo je razumel avtor pisma, pa bi bili lahko prizadeti vsi ostali zakterju proslave slovenskega in hrvatskega porekla, ki jih v oddajo nismo vključili. Pisca pisma uredništva pa naj tu- di obvestim, da smo kratko filmsko vest, v kateri so omenjeni tudi gostje iz Istre, objavili že naslednji dan po proslavi, v TV dnevniku 7. septembra. Glede drugega dela pisma in nasvetov za zrezan je* pa smo obrobno pripombo: kako bi izgledale televizijske oddaje, če bi jih najprej na temelju avtorjevega koncepta posneli, potem pa razpisali splošni ljudski referendum o tem. kaj bi od posnete oddaje zšlo v javnost». Avtomobilski klub ACI in slovenske šole Iz oktobrskega biltena Avtomobilskega kluba v Trstu (ACI) sem izvedel, da so v sodelovanju s prosvetnim ministrstvom priredili posebne tečaje za prometno vzgojo šolske mladine, ki se jih je udeležilo 350 učencev osnovnih in nižjih srednjih šol. Zaključek tečajev je bil 5. junija ob prisotnosti vladnega komisarja in šolskega skrbnika. V šolskem letu 1970/71 — povzemam iz biltena — pa bodo uvedli posebne tečaje za usposabljanje šolnikov za ustrezno predmetno poučevanje. Gre za hvale vredno pobudo, vsaj dokler ne bodo uvedli — kakor že dolgo nameravajo — obvezni predmet za «cestno vzgojo*. Pri vsem tem pa se starši upravičeno vprašujejo, zakaj so popolnoma spregledali slovenske šole. Poučevali so le v osnovnih in 10 nižjih srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom. Sicer nisem opazil v številnem sestavu posebne komisije pri ACI, ki se bavi s to panogo in ki ji načeluje dr. Gregoretti, nobenega slovenskega člana ali šolnika. Menim, da je tako ravnanje krivično in žaljivo, zlasti ker ima ustanova javnopravni značaj. Naj ACI upošteva med drugim — dejstvo, da je med njegovimi 10.000 člani na Tržaškem veliko število motoriziranih Slovencev, ki seveda redno plačujejo svojo članarino. Sledi podpis PRED VELIKO SLOVESNOSTJO ZA DEVINSK0-NABREŽ1NSK0 OBČINO Prihodnjo nedeljo v Nabrežini odkritje spomenika žrtvam NOB Svečanost se bo začela ob 11. uri z uradnim delom in kulturnim programom naj bo prisotnost vdov. mater in sorodnikov padlih borcev iz naše občine. PolnoštevTna udeležba o-stalega prebivalstva pa nai dokaže, da živi v nas še duh. ki nas je preveval pred 25 leti Odkritje spomenika v okviru te slavne obletnice, bo obeleženo tudi z razstavo slik in predmetov iz nepozabni partizanskih časov. Apeliramo na vse prebivalstvo naše občine, naj izbrska iz predalov vse rekvizite ter jih, proti potrdilu, odda do 23. t.m. Francu Pertotu — Nabrežina 75. Poskrbimo torej, da bo ostala te nedelja v trajnem spominu demokratičnega ljudstva obeh narodnosti naše občine, kateremu nai bodo v bodoče pri srcu sožitia in težnje za boljšo bodočnost. Vaščan V Nabrežini postavljajo spomenik padlim v NOB Vsa meteorološka predvidevanja napovedujejo še najmanj 14 dni lepega vremena, ki bo, kot vse kaže, botrovalo nedelji 25. oktobra, ko bo Nabrežina zaživela v svečani proslavi spomina na svoje padle borce za svobodo. Zaključna dela pni veličastnem spomeniku gredo h kraju, na trgu se že ponosno dvigajo ogromni bloki, iztrgam iz na-brežinskih kamnolomov, katerim se bo ta teden pridružil še osrednji podstavek z bronasto plamenico, simbolično prispodobo hotenja naših Kraševcev. Doslej so potekala dela kar po načrtu, čeprav so bile odboru na potu marsikatere zapreke, finančne. II lllllll,UIHI^llll^lII^III,lll,,l 11,11 „,,,ni,^^IIl*Ill„l„lllniH"HIH H lil lili IIIIMIIIIIIII "tl II" lil "lili MIIIII lili HI II lllllll III llllll IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III1IIIIIIIIII.illllimnillllll POGOVOR S PROFESORIC« TRŽAČANKO Eli K0NIE1J Pomen, rezultati in perspektive mladinskega «ex tempore» v Piranu Požrtvovalna pedagoginja in organizatorka prof. Kontelj napoveduje drugi «ex tempore» za leto 1972 k a dJ' šport' :tja "C Silva5 lir ” 500 loCast' dar* šport-izovirtj igri#’ Zarj> Vlila*’ : 3.0» jJ^teklo soboto in nedeljo je bil 'knert *n prizorišče prvega mednarod-Č/Bš mladinskega ex tempore, ka-kok** 86 U(^e^e^^° skoraj 600"o- jjp' mladih umetnikov, ki so pri-. iz vseh strani: iz Trsta, z Opčin, ^ Gorice> Gradiške, Zagraja, No-Oh i ‘r’ce> Ljubljane, piranskega (Jjb^Sa področja, pa vse tja do j^tra za likovno vzgojo mladine v riQVetri Sadu. Pobudnico in neumor-jOrtganizatorko tega pomembnega j^uinskega slikarskega tekmova- li, ** oričl» ne i11 i pl* >r ^ pro- jatr£' Sir* hL --ouivaioatga k|.’ tržaško rojakinjo prof. Eti Kon-dag Predsednico Zveze likovnih pe obalnega Področja in prositi riC0 hkovne vzgoje na pi-ran jj osemletki, smo prosili za kraj VgPotbenek, da bi nam kaj več po Prv* 8 0 namenih in uspehih tega e* ?®a mednarodnega mladinskega »mpore. ka|j0 ^ vam porodila zamisel Bie? m*ad'nsko slikarsko tekmova- A f„,e °d vsega začetka, ko sem pri-je a Poučevati na piranski šoli, me Ijk^ftluševalo zanimanje otrok za pouk. Pred dvema letoma h. thoji učenci prejeli tudi prizna-jjjSvetovne organizacij^ INSEA tO^SCO ob razstavi na tematiko in arhitektura* in tako sem bj|0asi Pričela razmišljati, ali bi ne t^L ^mostno tudi pri nas storiti kaj Ta&ga'.Toda to ni bil glavni vzrok, pri .pavi mladinski ex tempore sem 16 'fdda zlasti zato, da bi dokaza-otf^^mbnost likovnega izražanja to izražanje presega vse dr Uv. . meje, saj se otrok ravno pri V^.^aža v najbolj primitivni člo Kl govorici: v risanju in slikanju je bila udeležba? dj nadvse zadovoljiva. Mislim, Sani1 br* te™ resnično uspela. Ker lo P° rodu Tržačanka, mi je bi-Vezv* Srcu, da prisostvujejo v čim jj0 * , številu tudi tržaški učenci. Vtafe1. Je bilo kakih 180. Tekmo-- ■ G® je bilo namenjeno otrokom Katere tehnike so uporabljali o-troci? Najrazličnejše. Od tempere, olj ih voščenk do perorisb. Bilo pa je precej tudi grafik, kolažev, mozaikov, luščenk (tempera tuš) ter pajc-sli-k. Koliko otrok ste nagradili? Nagrajevanje je bilo izredno težko, saj bi morali imeti na razpolago na sto nagrad. Razsodišče, ki so ga sestavljali akademski slikar L. Spacal, umetnostni kritik G. Monte-nero iz Trsta, ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane Z. Kržišn k, predsednik Zveze likovnih pedago gov Jugoslavije Z. Didek ter peda gcški svetovalec za šolstvo SRS M. Kranjc, se je po skoraj dvodnevni presoji odločila nagraditi najbolj tip čna dela, ki so ustrezala razni starostni stopnji otroka. Tako smo razdelili posameznikom 6 kolajn, 20 diplom ter 20 knjižnih nagrad, nagradili pa smo tudi skupine šol. Štiri otroke, ki sicer niso zaradi prerane starosti uradno tekmovali, Kristino Kovačič, Julijana Milkoviča, CHaudia Costernija iz -Trsta ter malega Matjaža iz Pirana, pa smo nagradili z lepo — čokolado. Vsi, prav vsi pa so v svoje delo vložili ne samo trud, ampak tudi delček samega sebe. Zato so bile mogoče res umestne besede Zorana Kržišnika na otvoritvi razstave, ko je dejal, da to ni bilo več tekmova nje, pač pa pravo mladinsko slikarsko gibanje. Kakšno je bilo vzdušje na otvoritvi? S svojo prisotnostjo na otvoritvi razstave, ki je bila v ponedeljek, so nas počastili predsednica Zvezne organizacije »Dom in družina* Pepca Kardelj, generalni konzul I- talije v Kopru Gennaro Messina, predstavnik generalnega konzula SF RJ v Trstu Marjana Tepine, predsednica občinske skupščine Piran Jolanda Kos, šolski skrbnik iz Trsta prof. Angioletti, pisatelj Ciril Kosmač, ravnatelji šol in profesorji. Vsi so se zelo laskavo izrazili o sami razstavi, katere izdelki pa, žal, zaradi omejenega prostora niso mogli biti tako razstavljeni, kot je bilo po prvotnem načrtu zamišljeno. Kdaj bo prihodnji mednarodni mladinski ex tempore? Zaradi številnih organizacijskih težav sem sklenila, da bom drugo tako tekmovanje priredila čez dve leti. Vsekakor pa naj še povem, da se bo letošnja razstava mladih u-metnikov vključila kot poseben oddelek v HI. zvezno razstavo, ki bo meseca novembra v Moderni galeriji v Ljubljani. s. v. do 14. leta starosti, vendar Od 7 ba vi ci J se ga pretežno udeležili otročji*// J®- do 14. leta starosti. Prire- . "eV Sfllvir, i.i I- ...........Di_ rj. . sama, ki je pomenila za Pi-bOžahL,28 boliko in toliko otrok ne-dan, ni samo presegla vsa 8aniiT0Vania> Pač pa tudi in celo 114 svet odraslih. Va kat b* Je morda ostal v spominu Poseben prizorček? Otroško ustvarjanje je pol le malih anekdot. Spominjam Ijlla Čka' ki ga je mamica pripe-tWcnna Školje' PrKel )e sl'kati ja Čak0 1,1 belino jadra, ko je nepri-Sdnlni8110 slednja dvignila sidro in je »a ^ H . - opazovali mlade umetnike ' *v°Jem delu? v,.. % op., ma» izrazita kreativnost, dar v*npVan^a’ še bolj pa zajetje bist-SJitjga- Pa to, kako so znali Muhe slikarsko zanimive in historič-'n J'b izraziti ne samo ampak zlasti v koloritu, IIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIimilllllMIIIIIII|||||il||||||fMIIIHIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllllllllllllli|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||llllini||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIMII OBRAČUN ENOLETNEGA PRIZADEVANJA OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA «FRANCE PREŠEREN» V ROLJUNCU Po uspeli proslavi lOO-letnice boljunške čitalnice se mora društvo pripraviti na 70-letnico svoje ustanovitve Pred zaključkom svojega poročila se je tov. Žerjal zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k razvoju društva, posebno pa Slavi Slavec, ki je v tem času bila najaktivnejša med vsemi odborniki. Nato je zaključil poročilo z željo, da bi novoizvoljeni odbor nadaljeval začrtano pot po idealih NOB in deloval v obrambo in korist vaščanov ter vseh Slovencev z zamejstvu. Sledilo je poročilo tajnice, Gabrijele Žerjal, ki je naštela vse prireditve, nastope pevskega zbora in izlete, ki jih je društvo v zadnjem letu priredilo. Posebno pomembna, je poudarila tajnica v svojem poročilu, je bila lepa in zelo dobro uspela svečana prireditev ob 100-letnici boljunške čitalnice, ki je trajala več dni. Na koncu je Žerja-lova poudarila, naj bi novi odbor dostojno proslavil 70-letnico ustanovitve društva, ki poteka letos. Poročilom blagajnika in gospodarja je sledila živahna razprava. Na občnem zboru so bili poleg članov prisotni še: v imenu SPZ Mario Magajna, ki je pozdravil občni zbor: župan Dušan Lovriha, ki je prinesel pozdrave občinske uprave ter obljubil, da bo dolinska občina čimprej poskrbela za zgraditev kulturnega doma v Boljuncu; domači župnik Mario Gerdol, predsednik vaškega mladinskega doma Silvester Metlika, predsednik PD »Slavec* iz Ricmanj Zdenko Hrvatič, predsednika od Domja, Ignacij Samec in Cvetko Marc ter Drago Slavec, predstavnik PD »Valentin Vodnik* iz Doline. V novi odbor so bili izvoljeni: Gabrijela. Branko in Drago Žerjal, Vojko, Savica, Venco, Franko, Miranda in Slava Slavec, Valter Mo hor, Neva Kozina, Dušan Maver, Tatjana Turko, Marina Grizančič, Divna, Sergij in Marta Sancin. Med občnim zborom p d »France Prešeren« V četrtek, 15. t.m. je prosvetno društvo »France Prešeren* v Boljuncu sklicalo IV. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo kar lepo število članov, vaščanov in gostov. Najprej so izvolili delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Rino Kuret, nato pa so podali svoja poročila predsednik, tajnica, blagajnik in gospodar. Bivši predsednik Rudi Žerjal je v svojem poročilu med drugim dejal: »Poglejmo nazaj v dobo pred štirimi leti, ko smo ustanovili naše društvo ter pošteno ocenimo njegovo dejavnost na kulturnem in prosvetnem področju. Mnenja sem, da smo v določeni meri dosegli to, kar smo si začrtali. Obnovili smo pevski zbor, organizirali dram- sko skupino. Zbrali smo zgodovinske podatke o ustanovitvi in delovanju našega društva ter opisali tradicije naše vasi v brošuri, ki je izšla ob 100-letnici boljunške čitalnice. Končno smo prejeli nazaj naš društveni prostor. V zadnjem času se trudimo, da bi prišlo do gradnje kulturnega doma v Boljuncu*. Zatem je poudaril važno narodnoobrambno vlogo društva v vasi in rekel: »Če imamo leto za letom vedno več otrok na slovenskih šolah, je to ravno zasluga prosvetnih društev, ki s svojim delovanjem vzbujajo zavest v našem ljudstvu Pod črtati moramo, da so za vstop v naše društvo odprta vrata vsem, ne glede na njihov svetovni nazor*. Botrpela je Ivanka Puntar borka in bivša interniranka Na zadnji poti jo je spremila velika množica vaščanov Vedno je težko pri srcu ko se poslavljamo od znanca, prijatelja, sorodnika. Posebno hudo pa je, ko se poslavljamo od mladega, poštenega in dobrega človeka. Taka je tudi bila Ivanka Puntar roj. Regent s Proseka, katero smo včeraj spremili k večnemu Dočitku. Pokojna Ivanka se je rodila 11. decembra 1921. Oče S je umrl nekaj mesecev pred rojstvom in mati Tereza »Rožnarca*, ki je že povila tri hčerke Marijo. Vero in Zalo, je morala sama oreživliati številno družino pri čemer so ji hčerke po svojih močeh pomagale. Po končam šoli si je Ivanka izbrala poklic bolničarke • babice. Delala .je sedem let v otroški bolnišnici Burlo Garofolo v drugi svetovni vojni pa je Ivanka sodelovala v NOB kot aktivistka, nato pa kot bolničarka in kurirka pri partizanih. Nešteto ran ie obvezala, vedno je bila prisotna, ko jo je ranjenec potreboval. Koliko moči je dala ranjencem s hrabrim značajem, ki ga je imela. Novembra leta 1944, ko so Nemci obkolili Komen, so jo priprli in odpeljali v Karo-r.eo, nato pa odpeljali v Nemčijo. Tam je zbolela in nato bila premeščena v taborišče pri Regensburgu. Našla je nekai domačink, katere so .jo spravile v svojo sobo in T* pomagale. Nekega dne so jo sku paj s šestimi tovarišicami odpeljali v krematorij, toda njeno smrt je preprečila ruska zdravnica, ki je vzela Ivanko in ostale v svojo ambulanto. Vsi so bili prepričani, da je Ivanka mrtva, nekega dne pa je pok. Viktor Sedmak iz Sv. Križa prinesel v taborišče novico, da je Ivanka sicer bolehna a živa pri ruski zdravnici v ambulanti. Domačini so na skrivaj pošiljali in nosili Ivank' živež, da si je počasi opomogla. 22. aprila 1945 je bilo taborišče bombardirano. Mnogo je bilo mrtvih in ranjenih. Ostale so le tri barake in preživeli jetniki, med njimi Ivanka, so se razšli. Čez dva dni so jih ujeli esesovci. Odpeljali so jih v taborišče v bližini Regensburga. Tudi od tam jim je uspelo zbežati, bilo ie 9 žensk in 5 moških. Spet so jih ujeli in zaprli v neko barako, čez nekai dni pa so jih rešili Amerikanci. ki so jih odpeljali v Regensburg. Nato je Ivanka preživela tri mesece v Demendorfu (mestece v bližini češke meje), kjer se ie srečala z mnogimi domačini, pretežno Križani, s katerimi se je konec julija vrnila domov. Spet je začela delati in kot diplomirana babica dobila službo v glavni bolnišnici. Spoznala se je z domačinom Albinom Puntarjem ter se z njim poročila. Pustila ie službo, ker se je po tolikem trpljenju in nezgodah hotela posvetiti domu. Toda usoda ji je bila kruta. Mož je zbolel in imel hudo opernciio, nato pa ie zbolela še sama V sredo zvečer so io našli doma v nezavesti. Odpeljali so jo v bol nišnico, a vsa zdravniška prizadevanja so bila zaman. V četrtek z jutraj je za vedno zatisnila oči. V soboto popoldne jo je ogromna množica domačinov in prijateljev spremila na zadnji poti, kar priča kako je bila Ivanka priljubljena in poznana. Seda,! počiva v kraški zemlji, za katero je tudi ona v času vojne toliko pretrpela. • V n?B. R. tehnične in birokratske narave. Kljub vsem oviram pa nam je mrzlična intenzivnost vseh odgovornih v zadnjih dneh pred odkritjem porok, da bo prihodnja nedelja res priča slavnostnemu dogodku. Celokupni stroški gradnje spomenika, zamišljenega po izvirnem načrtu arh. Jagodica, ki mu je vlil v klesan kamen idejo nesmrtnosti, bi v tu ji reži v nanesti izredno vsoto preko 20 milijonov lir, toda v hvale vredni vsestranski akciji, se je odboru posrečilo znižati te izdatke na minimum. Z nakazanim zneskom občinske uprave in nabiralno akcijo, ki se je povzpela čez 2 milijona lir, smo doslej premagovali tekoče izdatke, čakajo pa na poravnavo še razni neplačani računi, da ne govorimo o stroških za zaključna dela v zadnjem tednu ter onih na sam dan odkritja. Zatorej bodo dobrodošli vsi prispevki, poklonjeni do dneva odkritja in še nadalje, osušeni odbomiški blagajni. Praznično razpoloženje bo v nedeljo 25. t m. poživljal svečan u-radni in pester kulturni program z začetkom ob 11. uri. V gosteh bomo imeli pet pevskih zborov in recitatorje SG iz Trsta, domača godba pa bo z na novo naštudiranimi deli poKazala svojo priznano izurjenost. K odkritju so vabljene borčevske organizacije iz naše dežele in inozemstva, vodstva demokratičnih skupin, razne organizacije in prosvetna društva. Najvažnejša pa Novo vodstvo šolskega sindikata CGIL Šolski sindikat CGIL sporoča, da je bil 13. oktobra občni zbor njegovih članov. Po razpravi o borbah v šolah v šolskem letu 1969-70 se je občni zbor izrekel za takojšnji začetek nove borbe za obnovitev šole na vseh ravneh. Na koncu so izvolili novi vodstveni svet, v katerem so: Chersovani, Citroni, Ciuck, Depangher, Facchini, Giordani, Lanza, Lumbelli, Neryjel, Quadrifoglio, Sauli, Uher in Va-scotto Sestanek voditeljev in upraviteljev PSU V Seeljanu se bodo danes sestali pokrajinski In sekcijški voditelji ter upravitelji PSU. Pregledali bodo politični položaj po enem letu od socialdemokratske odcepitve m po zaključku pogajanj, ki so privedla do obnovitve organskega levega centra v tržaški občini in pokrajini. Politično poročilo bo pripravilo pokrajinsko tajništvo. Govorili bodo tudi o gospodarskih vprašanjih in vprašanjih krajevnih ustanov ter o organizacijskih vprašanjih stranke. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem NEMŠKI TEDNI Vabimo vas v naše supercoop in trgovine, kjer boste mogli kupiti najbolj pristne nemške proizvode. Ponovno boste našli okus resnične in najboljše nemške tradicije v raznih vrstah piva, sira, v frankfurtski klobasi, v omakah, v vloženi zelenjavi in odkrili nove okuse v gastronomskih specialitetah, ki vam bodo na voljo. «Gut essen, gut trinken -k dobri hrani še dober kozarec o'ječe» "N v- V SUPERCOOP IN V TRGOVINAH COOPERATIVE 0PERAIE DELAVSKIH ZADRUG GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 18. OKTOBRA PONEDELJEK, 19. OKTOBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za harfo; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Za mlade poslušalce; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 U. Betti: «Hi-ša na vodi*; 16.50 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Melodije iz filmov; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklora; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Al Hirt; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Man-dolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Deželni skladatelji; 18.55 Orkester Barclay; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zbor »E. Grion*; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Pesmi od vsepovsod; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 12.15 Šport. KOPER 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ansambel Lupi; 15.20 Folklorni dokumenti; 15.30 Radijska priredba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.15 Orkester Chanel; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.00 Veliki mojstri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fumorama: 12.05 Pogovor s poslušalci; 12.15, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Godba na pihala; 18.45 in 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Hot Line; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Orkestri; 15.50 Popoldne z Mino; 17.00 Los Indios Tabajaras; 17.25 Spored s Paolom Villaggiom; 18.20 Nedeljski koncert; 19.00 Italijanske pesmi; 19.30 Medigra' II. PROGRAM 6.30, 6.45, 7.30, 10 00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Engelbert Humperdinck; 8.15 Strani albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Orkester Haggart; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Juke box; 10.30 Haendlove skladbe; 11.00 Revija pevcev; 11.30 Orkester Sharples; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.30 Naši solisti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Otroški kotiček; 18.30 Resna glasba; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.30, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s Clau-diom Villo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Plošče; 19.00 Kulturni tednik; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Spored s Pinom Donaggiom; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 15.20 Neapeljske pesmi; 16.00 Glasbena fantazija; 17.00 športna nedelja; 18.00 Operetna glasba; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Beethovnove skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 22.40 Neapeljska jesen; 23.10 Lahko noč, Evropa. III. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka P. Lorengar; 9.45 Radijska priredba; 10.45 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimen-to; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Ns vse, toda o vsem; 15.40 Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Pariške novosti. III. PROGRAM 10.00 Koncert; za začetek; 11.15 Nabožna oddaja"; 12.20 Bachove sonate; 13.00 Medigra; 14.00 Folk. glasba; 14.10 Simfonični koncert; 15.30 Radijska priredba; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne aktualnosti; SLOVENIJA 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Čajkovski; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; ljlfjiO Vzporedna glasba; 13.05 Medigra; 14.30 Simfonična' glasba'; 15.30 L. Foss: «La rana salteri-na» — opera; 16.15 Komorna glasba; 17.25 Strani albuma; SLOVENIJA 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za o-troke; 8.44 Orkestralna glasba za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 11.50 Pogovor s poslušalci; 13 30 Nedeljska reportaža: 13.50 Z ansambli po Sloveniji; 14.05 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Plesna glasba; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Risanke; 13.00 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 16.55 Spored za otroke; 17.55 Nogomet; 18.05 Kvizi; 18.20 P. De Filippo: »La car-retta dei oomici*; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Antonio Meucci* — drama; 22.20 športna nedelja; 23 10 Dnevnik. II. KANAL 7.00, 8.00, 11.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke slovenskih avtorjev; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Bela Bartok; čudežni mandarin; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Orkester Jackie Gleason; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Poje Goriški oktet; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 20.00 Operni koncert; 21.00 A. Dermota: Beethoven in Dunaj; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite z nami! ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Anketa o poklicih — prodajalec; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za Uroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Dokumentarni film; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «1860», film; 22 20 Filmske novosti; 22.30 M. Zoščen-ko: »Serenada*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Novi obrazi za TV; 22.25 Film 70. . 21.00 Dnevnik; 21.15 Televizijski poskusni filmi; 22.15 Dvestoletnica Beethovnovega rojstva; 23.10 Bienale 70. JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24. OKTOBRA 1970 NEDELJA, 18. oktobra 9.30, 20.00, 23.25 Poročila; 9.35 Ansambel Mihe Dovžana; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 12.05 TV kažipot; 13.45 Test z glasbo; 14.00 Uvod v športno popoldne; 14 05 Tekmovanje v odbojki; 15.00 Pred svetovnim prvenstvom v gimnastiki; 15.15 Rokomet; 15.50 Svet. prvenstvo v karateju; 16.05 športne novice; 16.20 Košarkarski turnir; 18.30 Mestece Peyton — ser, film: 20.35 »Mejaši* — humor, oddaja; 21.35 Godala v ritmu; 21.50 Športni pregled; 22.10 »Teroristi* — dokumet. film. PONEDELJEK, 19. oktobra 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 18 00 »Zgodbe o tuktuju* — film; 18.15 Obzornik; 18.30 Med gojenci v vojaški šoli; 19.05 »Glasba, glasba* — film; 20.35 N. Vidal: »Hišica iz sanj* — drama; 22.05 Nizozemska — reportaža; 22.20 Bemardette Devlin. TOREK, 20. oktobra 20.00, 22.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Mata lupinica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 O našem govorjenju; 19 30 Zgodovina kozmetike; 20.35 »Gospa Mini ver* — amer. film. SREDA, 21. oktobra 20.00, 23.06 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Veljka šolska ura; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 17.50 »Zaklad kapitana Pa-angala*; 18.30 Obzornik; 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Narodna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 I. Torkar: «Zlata mladina* — drama; 22.35 Mladi levi na jazz festivalu v Ljubljani. ČETRTEK, 22. oktobra 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10 30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 Izbrali smo v Kranju; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Doktor v hiši; 20.35 A. J. Cronin: »Primeri dr. Finlaya» — nadalj.; 21.25 Kulturne diagonale; 22.00 L. v. Beethoven; I. simfonija. PETEK, 23. oktnorn 20.00, 22.25 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11 00 Angleščina; 16.10 Osno ve splošne izobrazbe; 17.45 »Bra tovščina sinjega galeba*; 18.15 Obzornik; 18.30 Mladinski klub; 19.05 Na poti po Istri; 20.35 25 let OZN; 21.20 »Pogled nazaj* — češki film. SOBOTA, 24. oktobra 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 15.05 Simf. koncert; 16.45 Obzornik; 16.50 Ansambel Rudija Bardor terja; 17.15 «Ivanhoe» — ser. film; 17.40 Hokej: Medve-ščak-Beograd; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 TV magazin; 21.40 Skrivnosti morja; 22.05 »Nepremagljivi* — ser. film; 22.55 TV kažipot. S PR05LA V V DOBERDOBU Predavanje o borbi Slovencev in prisrčen nastop šolarjev Občinstvo je toplo pozdravilo tudi igralce iz Križa in pevce iz Števerjana V okviru tedna proslav 25. ob-, vah tedna, je bila prosvetna dvoletnice osvoboditve v Doberdobu, je j rana zelo dobro obiskana. Med dru- bilo v četrtek zvečer predavanje o temi «Slovensko ljudstvo v boju proti nacifašizmu od konca I. svetovne vojne do osvoboditve*. PD »Jezero* in ANPI, ki sta proslave pripravila, nista pozabila povabiti na sodelovanje osnovnošolske otroke, ki so se predstavili občinstvu pred predavanjem z vrsto lepih pesmi, povzetih iz bogatega zaklada slovenskih pesnikov. Za skrbno pripravo šolarjev gre predvsem pohvala domačim učiteljem. Večer je otvoril odbornik Karel Černič; nadaljevali so otroci z deklamacijami. Prvi je nastopil Boris Gergolet s Kajuhovo «Kje si, mati?*. Nato pa še; David Lakovič s pesmijo Črtomira Šinkovca «Naša zemlja*; Silvan Lakovič je podal «Grob kraj poti* Kajetana Koviča; Adrijan Lavrenčič pesem «Zbrana zemlja*; Klavdij Devetak Jakoba Gomilška «Slovenec sem*; Darij Gergolet »Kdo jezdi po tej burji*. Kot zadnja pa je nastopila Alida Devetak s Poljan z Lili Novijevo «Majska pesem*. Občinstvo, ki se je številno udeležilo večera, je vsakega otroka nagradilo s ploskanjem. Posebno številna je bila udeležba mladine, ki smo jo redkokdaj v takem številu srečali na predavanjih. Nato je spregovoril prof. Miro Nakrst iz Nove Gorice, ki je z lepo povezanostjo prikazal prisotnim boj slovenskega ljudstva od konca prve svetovne vojne do osvoboditve. Predavanje, ki je bilo zelo pestro tudi zaradi prikazanih ozadij, je marsikomu povedalo kaj novega iz zgodovine naše najbližje preteklosti. Posebno je prof. Nakrst poudaril važnost primorskih Slovencev v NOB in njih strateški položaj v Evropi. Predavanje pa je zaključil s prikažem nevtralne politike Jugoslavije in njeno težnjo po miroljubnem sožitju. Občinstvo se mu je zahvalilo z burnim ploskanjem. Predstavniki društva «Jez aro* so predavatelju poklonili v dar ploščo partizanskih pesmi, ki je pravkar izšla. V petek pa je bil prav tako v prosvetni dvorani kulturni večer, pri katerem sta sodelovala »Briški oktet* in dramska skupina prosvetnega društva »Vesna* iz Križa. Tudi ta večer, kot ob vseh priredit- gimi so bili prisotni: doberdobski župan Andrej Jarc, podžupan Karel Čemic, tajnika SPZ iz Gorice Edmund Košuta in Edvin Švab iz Trsta. Spored kulturnega večera je bil razdeljen na tri dele. V prvem je nastopil «Briški grič* s partizanskimi pesmimi, ki so zelo navdušile občinstvo. Oktet je na harmoniko spremljal pevovodja Vojko Peršo-lja. Briški fantje so zapeli »Hej brigade*, »Vstajenje Primorske*, «Pesem 14. divizije*, »Oj Doberdob* in »Smrt v Brdih*. Nato je nastopila dramska skupina iz Križa, ki je zelo doživeto podala partizansko enodejanko »Mati* Mileta Klopčiča. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo igralce na odru im obujalo spomine na težka leta med NOB. V tretjem delu je ponovno nastopil »Briški oktet* z narodnimi in umetnimi pesmimi. Med temi sta najbolj ugajali ruska narodna »Pripovedka o razbojniku Kudejaru* in »Žabe*. Prisotni so se pohvalno izrazili o nastopu obeh ansamblov, z željo, da bi še kdaj gostovala v Doberdobu. Po kulturnem sporedu se je slavje še nadaljevalo v prostorih prosvetnega društva, ob kramljanju z gosti in ob kapljici domačega vina. V prijetni družbi je »Briški oktet* zapel še nekaj pesmi. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Predlogi za sprejem stanovalcev iz «kazermet» v Dom onemoglih u in Pospešiti je treba izgradnjo mostu čez Sočo pri Štandrežu in podvoz v Ul. Aquileia Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so po županovem odgovoru na kritike k njegovemu poročilu o programu občinske uprave leve sredine, ki so prihajale predvsem s klopi desne in leve opozicije, prešli na upravne točke programa. Predvsem je bilo treba potrditi vrsto sklepov upravnega odbora, ki jih je ta sprejel v dolgem obdobju med volitvami in prvimi sejami sveta ter se jih je nanizalo na dnevnem redu kar 72. Tako so odobrili prispevek za poletne počitniške kolonije, ki znaša po 25 lir za vsakega občana ali skupaj nekaj nad en milijon lir. Odobrili so nadalje pogodbo s šol- iimiiiiiimiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiiimiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiaifiiiiiiiMitiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiitiiiiiiimiiHii OB TEKSTILNI KRIZI V P0DG0RI Skrčenje delovnega urnika je neupravičeno V sredo enourna protestna stavka delavcev Posredovanje pri deželni upravi proti skrčenju delovnega urnika v Sovodnjah Po obvestilu, ki ga je dalo vod-1 hovemu prenosu v druge tovarne tc stvo tekstilne tovarne v Podgori družbe. Na osnovi takega položaja notranji komisiji te tovarne in v katerem je vodstvo sporočilo svojo namero, da bo zmanjšalo delov-n umik 35 delavcem v celoti. 140(1 na 40 ur tedensko in 400 delavcem na 32 ur tedensko ter da lih bo poslalo v dopolnilno blagajno, so vodstva treh pokrajinskih tekstilnih sindikatov sklicala nujen posvet skupaj s prizadeto notranjo komisijo, da bi preučili položaj. Na seji so ugotovili, da m osnove za take ukrepe, ker ne obstaja proizvodna kriza in ker gre pred vsem za težave pri kreditiranju. V skladišču tovarne ni večjih zalog blaga in še pred kratkim so iskali delovno silo celo v zamejstvu. Vodstvo tovarne je iskalo tudi soudeležbo deželne finančne družbe Friu-lia s ponudbo prodaje delnic za preko eno milijardo lir. Obenem so zavzeli stališče proti odstranitvi nekaterih strojev ali nji- VESTI IZ SOVODENJ * m Jr iS' ■ rr rr» -/■- p V torek ponovna seja občinskega sveta Razpravljali bodo predvsem o cestah Na vpogled je razpis občinskih davkov Sovodenjski župan Jožef češčut je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki bo v torek, 20. t.m. ob 19. uri v dvorani občinskega sveta na župan stvu. Iz pripravljenega dnevnega reda je razvidno, da bodo ob tej priliki razpravljali o dokončnem načrtu za avto cesto Villesse - Gorica s posebnim ozirom na tisti del, ki gre sko-zi Sovodnje. Kot znano gre v tem primeru za preveritev, ali so se na-črtvovalci držali kompromisnega sporazuma s sovodenjsko občinsko upravo glede pokritja ceste skozi vaško središče. Dalje bodo razpravljali o dokladah občinskim uslužbencem, o pre vzemu bremena za morebitne razlastitve pri ureditvi I. in II. odseka turistične ceste Sovodnje - Peč -Rupa - državna cesta; razpravljali bodo tudi o prevzemu stroškov za razlastitev zemljišč, ki bi prišle v poštev pri ureditvi turistične ceste Vrh - Martinščina. Pri slučajnostih se bodo pogovorili še o raznih dnugih problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu. Seja je javna in se je lahko udeležijo vsi, ki se zanimajo za občinske probleme in za delo občinske uprave. DAVKI NA VPOGLED. Z občinske uprave v Sovodnjah so nam nadalje sporooiil, da bodo od jutri, v ponedeljek, 19. t.m. na občinski raz glasni deski na vpogled razpisi občinskih davkov za leto 1971. Gre za razpis na posamezne davkoplačevalce za družinski davek, davek na pse, stanovanjsko vrednost, napise itd. Seznam bo na vpogled do vključno 7. novembra. Prijava grozdja in stavka kmečkih delavcev Vprašalne pole za prijavo grozdja, ki so .jo dolžni napraviti vinogradniki s proizvodnjo zaščitenega vina po čl. 11, vladnega odloka št. 930 od 12. julija 1963, lahko dvignejo potrebne obrazce na tajništvu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2-1, tel. 24 95. Tam lahko dobijo tudi vsa potrebna pojasnila in pomoč pri prijavi. V Krminu se lahko obrnejo do Cooperative agricole v Ul. Udine. Tri sindikalne organizacije so za jutri, 19. oktobra proglasile 24-urno stavko vseh kmečkih delavcev iz protesta zaradi neizpolnjenih zahtev sindikalnega značaja tej kategoriji. Dvodnevna stavka pri trgovinski zbornici Uslužbenci trgovinske zbornice v Gorici so imeli včeraj zborovanje, na katerem so proučili položaj v zvezi s spremembo delovnega umika, z odlokom predsednika te ustanove. Sindikalne organizacije so predlagale naj bi začasno preklicali odredbo za uvedbo novega urnika že jutri, v ponedeljek, kar pa je predsednik zavrnil. Zato so sklenili, da bodo proglasili splošno stavko vseh uslužbencev te ustanove in sicer za jutri in v torek. Stavko bodo še ponovili, če bi upravni odbor zbornice ne ustregel zahtevam uslužbencev. Občni zbor prosvetarjev v Gabrjah Prosvetno društvo «Skala» v Gabrjah vabi vse svoje člane, prijatelje in sodelavce na redni letni občni zbor društva, ki bo v dvorani šolskega poslopja v Gabrjah v torek, 20. t. m. ob 20. uri. Po občnem zboru bodo predvajali kratek, a zanimiv film. Pridite v čim večjem številu! Priporočamo točnost! so sklenili, da bodo za sredo 21. t.m. proglasili enourno protestno stavko in sicer za vsako delovno izmeno. Zahtevali so tudi nujen sestanek pri Zvezi industrijcev ter posredovanje deželnih, pokrajinskih, občinskih oblasti in posredovanje prefekta. Deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon sta o zadevi naslovila na predsednika deželnega sveta interpelacijo, ki velja tudi za deželna odbornika za industrijo in za delo, v kateri želita vedeti za vzroke sedanjih proizvodrih težav v obeh tekstilnih tovarnah v Podgori in v Sovodnjah in to kliub vsem o-lajšavam iz naslova proste cone, krožnega sklada, IMI itd. Obenem zahtevata od deželne uprave primerne ukrepe za zagotovitev polne zaposlitve prizadetih delavcev, ter za polno pro:zvodn.jo tekstilnih tovarn na Goriškem. Tri tekstilne sindikalne organizacije so tudi ponovno preučile proizvodni in delovni položaj v tekstilni tovarni v Sovodnjah v luči zadnjih dogodkov, p katerih so obvestili tudi deželnega odbornika za industrijo Dulcija na sestanku v petek 16. t.m. Odbornik je obljubil, da bo zbral vse potrebne informacije in podatke ter da bo dal potem trem sindikalnim organizacijam _ pismen odgovor na njihova vprašanja v zadevi. VESTI IZ ŠTANDRE2A Pevci so dobili novega pevovodjo Vaje šah isto v V četrtek zvečer se je v dvorani prosvetnega društva «0. Župančič* v Štandrežu zbral na posvet celoten moški pevski zbor društva z vodstvom pevskega odseka. Na sestanku sta predsednik društva Danilo Nanut in prof. Križmančič Silvan iz Gorice predstavila pevcem novega pevovodjo Siliča, ki je nasledil dolgoletnega domačega pevovodjo Franca Lupina, ki je, kot smo že pisali »izpregel*. Na sestanku so določili, da bodo imeli pevske vaje po dvakrat tedensko, in sicer v ponedeljkih in četrtkih. Novi pevovodja je priporočil pevcem točnost in disciplino pri vajah, ker je to predpogoj za uspešno delo. Ob tej priliki je pristopilo k zboru nekaj novih pevcev, še več drugih pa jih je obljubilo, da se bodo v kratkem pridružili. Po tem zborovanju sta odšla predsednik Nanut in odbornik Hoban k Francu Lupinu, da se mu zahvalita za dolgoletno delo pri vodenju zbora. Nekaj pozneje pa je prišlo za Lupina posebno presenečenje. Kar nenadoma in nepričakovano so se na dvorišču njegovega doma zbrali vsi pevci ter mu zapeli. Ob kozarcu vina in prijetnem pomenku so se potem vsi skupaj še precej časa zadržali na njegovem domu. Šahovski krožek je uvedel redne vaje članov, ki bodo vsako soboto od 17. ure dalje. Po možnosti bodo imeli vaje tudi še kak drug dan v tednu. Dramska družina se intenzivno pripravlja na bodoče nastope. Sedaj imajo po trikrat tedensko vaje za nastop z «Miklovo Zato* in upajo, da se bodo kaj kmalu predstavili z njo občinstvu, ki že nestrpno pričakuje in je radovedno, kako se bodo odrezali. stom patronatom za šolski avtobus. Na predlog odbornika Moiseja so odobrili podelitev zlatih kolajn sedmim učiteljem s 40 ali z več leti službe. Potrdili so tudi izplačilo stroškov za letošnji šolski natečaj za prometno vzgojo, za kar je prispevala občina nekaj nad 172 tisoč lir. Odbornik Fantini je povedal, da so potrošili za poletne uniforme mestnih stražnikov skoro 2.5 milijona lir Pri razpravi o šolski asistenci je bil govor tudi o prevozu učencev z Mocchette in iz drugih bolj oddaljenih mestnih predelov s šolskim avtobusom. Debata se je razvila tudi okrog doma onemoglih v Loč-niku, za katerega so potrdili sklep občinske uprave, da se zviša polna mesečna vzdrževalnimi od dosedanjih 50 na 56 tisoč lir. Ker pa je večina internistov v domu z olajšavami zaradi skromnih dohodkov, se ta povišek le malo pozna za izboljšanje finančnega stanja zavoda, saj gre le za 10 do 12 oseb. Ugotovili so tudi, da je sedaj v domu onemoglih še precej razpoložljivega prostora, zlasti odkar so uredili in odprli še eno novo krito v njem, kar se je zgodilo pred dvema mesecema. Dr. Battello je predlagal, naj bi na eni prihodnjih sej občinskega sveta napravili splošno debato o vseh problemih, ki se tičejo tega občinskega doma onemoglih, podobno kot so to storili z zavodom Lenassi. Svetovalci KPI bo-bo postavili to zahtevo s posebno resolucijo, ki jo bodo predložili občinskemu svetu. Odbornik Tomas-sich je v tej zvezi pripomnil, da so v načrtu številne izboljšave v tem zavodu in med drugim nameravajo postaviti na mesto vodje doma socialnega asistenta, da bi bila uprava čimbolj učinkovita. Odbornik Fogar pa je predlagal naj bi razpoložljive prostore v domu onemoglih dali na razpolago ■starejšim stanovalcem v Kazermetah. Dobil je zagotovilo, da je kaj takega mogoče in naj prizadeti vložijo predpisane prošnje, ki jih bo vodstvo doma onemoglih proučilo. V zvezi z odobritvijo stroškov za študij o mestnem prometnem problemu, ki ga je prevzel goriški avtomobilski klub, je dr. Battello ugotovil, da tudi v Gorici promet naglo narašča in da je treba že sedaj mi- sliti na ic ter sprejeta ustreP a-ukrepe. Predvsem bi bito treba & ja prej izvesti že odobrene načrt kot je nov most čez Sočo med Št* 1 drežam in Ločndkom ter podvoji* za podvoza pod železnico. Kar se P* voza tiče, je dejal župan, da je * strani občine že vse pripravlja da pa ne morejo začeti z del*® an dokler ne pride dovoljenje tudi * j"1, železniške uprave, ki mora P1* _ utrditi progo na tistem odseku1 Ul. Aquileia. nep Z Včeraj sta se poročila ANT0-N1JA BREŠAN in JOŽKO Dl- h VETAK. Ženin je delovni čW zna p.d. «Danica» m Vrhu. Člaj* društva in prijatelji jima i* ^ob lijo srečo v zakonskem živ do« Ijenju. cev —- are tih SPD priredi na Lažni smučarski tečaj za otroke Hu< na oa bet biv E V okviru smučarskega odseka. * 6 deluje v sklopu Slovenskega P‘; J ninskega društva v Gorici, bo k® ba smučarski tečaj za otroke. Tečaj*1 v v času božičnih šolskih počitnic * ?or Lažni pri Lokvah, vadil bo $ sta znani smučarski učitelj. Prijam ki se lahko otroci od 7. do 13. *eli mti V najkrajšem času se bo v Gonj jat pričela predsmučerska telovadb bij, katere se bodo lahko udeležili ** ep, interesirani otroci. . ok, Podrobnosti o vpisu in o vsjjj Spj ostalem, ki je v zvezi s tem te® 0 ; jem, je mogoče dobiti na sed# cy SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95, vs» cjj dan v uradnih urah. Vpisovanje ’ r,j( 24. t. m. ; siti SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE V kratkem bodo začeli s popisovanjem kmetijstva Obenem bodo zbrali podatke za vinogradniški kataster iiiiiiiiiiiiitimiiii!iitiim»iiiiimiiiimiiiitiiiirMU||,||„MI„||M|tiittiitl|||lll|l„lll„im||||||||||||||||||f|||||||||| NA SEJI V PETEK ZVEČER Po štirih mesecih od volitev Tržič končno dobil župana Izvoljen je bil demokristjan Versace - Odbornike bodo volili prihodnji teden - Sestavljena koalicija KD-PSI V Tržiču so v petek zvečer izvo lili s 16 glasovi za župana krščanskega demokrata Mattea Versaceja. Občinski svet se je sestal, zadnji na Goriškem, po več kot štirih mesecih od volitev 7. junija letoo. Na petkovi seji, ki .» je predsedoval bivši župan Romani, so govorili zastopniki vseh političnih skupin, k' so zastopane v občinskem svetu. Po dolgih izjavah so izvolili Slovensko planinsko društvo v Gorici bo slavilo letos ln v prihodnjem letu 25-letnico obnovitve društva in obenem tudi 00-letnioo svoje ustanovitve. Slov. planinsko društvo naproša zaradi tega vse člane ter prijatelje, da dajo začasno na razpolago gradivo, ki ga hranijo In ld bi lahko služilo za izdajo Jubilejne brošure (članske izkaznice, slike, vabila za razne planinske prireditve, itd.). Posebno bo dobrodošel material Izpred prve svetovne vojne ln iz časa pred nasilnim razpustom društva. Vse gradivo naj se izroči na sedežu SPD, Ulica Malta 2 v Gorici. •e župana, o programu dveh strank, ki sestavljata večino, t. j. KD to PSI, pa bodo govorili prihodnji teden. Ob tej priUki bodo tudi izvolili odbornike in namestnike. Socialisti in krščanski demokrati so sestavili delovni1 program, ki u-pošteva potrebe Tržiča kot industri jskega mesta, istočasno pa ie v tem programu cela vrsta točk. ki se nanašajo na sodelovanje z občinami tržiškega okoliša. Po dolgih urah debate, ki ji je sled to precej občinstva, je prišlo do glasovanja. Župana in odbornike čaka v teh mesecih zelo naporno delo, kei mo rajo predložiti svetu Droračun za 1971 ter odobriti vrsto sklepov, s katerimi so zakasnili zaradi »počitnic* obe nskega sveta. Mali oglasi službo oobi žena s priporočili, vajena vsakega dela .tudi negovanja dojenčka. Družinska oskrba, dobra plača. Zglasiti se pri: Bran-dolln, Gorica, Ul. Petrarca 6 — tel 36 06. SLUŠNI APARAT, nov poceni tn pod ugodnimi pogoji naproga],'. Naslov Primorski dnevnik — Gorica. Trgovinska zbornica v Gorici o-pozarja vse prizadete, da bodo še pred koncem tega meseca začeli tudi na Goriškem s popisom kme tijskih površin, ki ga bodo izvedli po vsej državi od 25. oktobra do 30. novembra, pod nadzorstvom vsedržavnega zavoda za statistiko. Namen tega zbiranja je, da bi dobili osnovne podatke o kmetijskih, gozdnih in živinorejskih posestvih in tako prikazali splošno sliko kmetijstva po vsej državi. Po nalogu Evropske gospodarske skupnosti (EGS) pa bodo napravili tudi poseben vinogradniški kataster. Izvedba tega popisa je poverjena posameznim občinam, ki bedo poslale do kmetovalcev svoje popiso valce s posebnimi vprašalnimi po lami. Ti so po zakonu dolžni dat! zahtevane podatke proti zagotovilu, da jih v nobenem primeru ne bo do potem zaupali drugim, bodli zasebnikom ali ustanovam, razen v skupni obliki, se pravi ne za posamezna posestva ali posamezne last nike. Kar se vinogradov tiče bodo morali vinogradniki dati podatke za vsak vinograd posebej, z njegovo značilnostjo, tipom trte in o površini za vsako sorto ter z navedbo letnice. Popisovalcem bodo pri njihovem delu pomogala pokrajinska kmetijska nadzorništva, za koordinacijo vsega popisa pa bo odgovoren statistični urad pri Trgovinski zbornici. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je od 12. do 17. oktobra rodilo 25 otrok, umrlo 6 oseb, poročili so se 4 pari in 8 so jih oklicali. ROJSTVA: Mauro Andreos, Laura Dottori, Monica Fascina, Roberto Voarino, Sabina Bigatton, Damia-no Fabris, Roberto Morgut, Cristia-na Susic, Diego Lupi, Vittorio Pao-luzzi, Chiara Morizza, Diego Ge-rin, Michele Fonzari, Serena Bru-mat, VOJKO Juren, Gabriella Vižintin, Christian Spano, Loredana Centazzo, Diego Marega, Claudia Marsecchi, Caterino Pozzo, Susan-na Černe, Giovanna Majo, Luigi Longo in Laura Graba. SMRTI: gospodinja 72 letna Te-resa Visintin vd. Visintin, upokojenec 84-letni Giuseppe Nanut, nuna 78 letna Cecilia Jurič, upokojenec 55-letni Rocco Vemile, upokojenka 82 letna Giuseppina Cimin vd. Furlan, upokojenec 761etni Bruno Zan-degiacomo. OKLICI; trgovski zastopnik Clau-dio Azzano in prodajalka Liliana Trento, študent Giorgio Urdan in prof. glasbe Regina Fornnsir, urednik Luigi Moretti in baristka Adelia Gabrielcic, geometer Luciano Pren-cis in socialna asistentka Gabriella Busatto, profesor Mario Grassi in I Dorina D'Alessi, upokojenec Gio- vanni Bomba in upokojenka Rosa-lia Cavaleri, finančni stražnik Luciano Manfrotto in gospodinja Bruna Nicoletto, trgovec Massimiliano Lutman in trgovka Stojana Zeriali. POROKE: zidar Umberto Klein de Hermannswels in tekstilka Venere Coccitto, oficir Giordano Senesi in frizerka Diala Romanello, lesni mo-delist Claudio Tensi in delavka Dia-dora Rosolen, uradnik Gianni Brai-dot in urednica Sonia Lenardi. Nadlegovalca deklet so prijavili sodišču Goriška policija je včeraj prijavila sodišču 21-letnega Salvatora Pi-rasa, poročenega delavca iz Zagra-ja pod obtožbo, da je na javnih prostorih nadlegoval dekleta, ko so hodila na delo in da je poskušal opolzka dejanja. Od 29. septembra pa do 16. oktobra so nekatera dekleta in morda tudi mlade žene, ki so odhajale na delo v nekatere tovarne v zgodnjih jutranjih urah, ali se vračala zve čer domov, večkrat srečala v Ulici Fatebenefratelli in na Korzu Italija pri Parku Rimembranze neznanega moškega, ki je napadel sedaj eno sedaj drugo, jo skušal objeti in se jo tudi drugače polastiti. Zadnji tak primer je doživelo 16. t.m. neko dekle, ki stanuje v Ul. D'Aosta pri avtobusni postaji ob Parku Rimembranze. Neznanec jo je objel in stisnil za grlo. Izvila se mu je, pa jo je ponovno napadel; ko je začela klicati na pomoč, jo je izpustil in pobegnil. Dekle je prijavila do godek policiji in na osnovi njenega opisa so včeraj prijeli krivca ter ga po zaslišanju prijavili sodišču. VERDI 15.15—22.00: «Woodsto® Bc tre giomi di pace, amore e rt* sica,>, kinemaskopski film v t*1 vah. J CORSO 15.00—22.00: «Tristana», C Deneuve in F. Nero; barvni C*®' mladini pod 14. letom prepo® dan. ' MODERNISSIMO 15.15—22.: «20.0 dollari sporchi di sangue«, “ Ford in F. Sancho; italijanski11 nemaskopski film v barvah. VITTORIA 15.00—21.30: «La tort* ra delto vergini«, H. Lan k> “ Vuco; nemški film v barvah, H1** dini pod 18. letom prepoved®! CENTRALE 15.00—21.30: «QU* belil siamo noi», Murizio, O. ™ Sanctis in C. Dapporto. Tržič AZZURRO 14.00: «De Sade», J. ston in S. Berger; film je v t®1 vah. EXCELSIOR 14.00: «Beato tr* ** donne«, L. De Funes; film Je 1 barvah. PRINCIPE 14.00: «Io non scapP®' fuggo«, A. Noschese in E. Mort* sano. Barvni film. S. MICHELE 14.00: «Golia alla kuista dl Bagdad«, R. Steve^ Sledi: «L’irresistiblle coppia«, * Laurel in O. Hardy. Vi/in Lm/ ii m SOČA «Tarzanov skrivnostni ** klad«, ameriški film — ob 1<> ' 18 — 20. SVOBODA ((Zaklad Aztekov«, padnonemški barvni film — * 16 — 18 — 20. DESKLE »Pravica do rojstva«, hiški barvni film — ob 17- ' 19.30. ŠEMPAS «Pesek Iwo Jlme«, srtj! riški barvni film — ob 16. in * KANAL «Vlak.) — ob 16. ln 20. PRVACINA ((Obesite ga brez m'*! stl«, ameriški barvni film — ^ 16. ln 20. RENČE »Srebrna maska«, meh*^ barvni film — ob 16. ln 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dani ponoči dežurna lekarna CRlS^ FOLETTI, Travnik, tel. 29-72. V TR2ICU . V Tržiču le ves dan ln pon^ dežurna lekarna SAN NICOLO 9 B Olivetti, Ul. XIV magglo 93 tel. 73-321. dežurna cvetličarna t Danes Je v Gorici odprta cv**: čarna VOIGTLANDER, Ul. IX & sto 3, tel. 24-33. PRIZNANO MEDNARODNO 7S-AVTO PREVOZNIŠKO P0DJE1JE šM LA GORIZIANA GORILA - UL Ouca d'Aosta INI) - Iti M _ UOKIC1A PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA ttLAUA trgovina čevlje« JUREN GORICA Largo XXVII Mano » " Palača INPS Via IX Agoato I Velika Izbira čevlje* ln torbic po konkurenčnih cenah! »bra Ifl PrfimHlkl^nOVJllk 18. oktobra 1970 :ei Mesec knjige» lorija za širjenje dobre knjige v Jugoslaviji lin n ^ovenWf bi posredno obvezuje tudi nas, Besedilo Bena Zupančiča, predsednika SZDLJ ]U|IgI3 I N Jugoslaviji prirejajo že nekaj let «mesec knjige«. Ker je slo-.J ^enska knjiga vključena v ta ; mesec akcije in angaži-z ^seli družbenih dejavnikov e U, ;;JenW in propagiranju dobre lora P1* jye- Skrb za širjenje knjige ni opekli n„»° skrb Podjetja, ustanov in or-«'zacii- ki se s tem stalno in _______1 Wp°sredno ukvarjajo. ANTO- ^akaj to poudarjam? ?£ }Jzdaioteljska dejavnost, kot ie ZT°,’Je pri ™s tako programsko ■ ČUS Sj*nOno precej razvita. Toda m0 a«, rfn,r?- knpBa še zdaleč ne prihaja m ce» v roke delavcev, kmetoval-'"dad-ne in čitateljev. pa naj za učbenike, beletristiko, poli- azm tir* "^ueniKe, oei lj.*[° Publicistiko ali za priročnike «asfce znanosti. To pa opozarja on °avn° nalogo, da se mora knji-betIVrebdi v globino in širino druž- bivait VTOstora' v vse s^e pre" , morali narediti, da bi do- Iseka, > Kpli ta veliki cilj? °bo le* hn 'S^Tn' ** morala naša druž-Tečajrt t V- *mesecu knjige» in ne samo čitnic rt Posvetiti mnogo več po- ho [rt ,sfi Preudarni in organizirani avij .** akciji za razširjanje 13 ]et< imamo na razpolago; večje- PrijaU* u akciji za razširjanje knjig, 13. 16* n, 'mamo na razpolago; večje- v Gofrt ja/ .??delovanju med avtorji, izda-■lovafJrt bij - Posredniki, prodajalci; prz-ežili rt en •',u zaprtosti, drobnjakarstva, ' ?°KWa, sklicevanja na poprečni 0 srth 'n tržišče, medtem ko se še im teč* n °k ne more na splošno govoriti sedd tržišču knjige: integra- 15. rt*? ci? jdajateljskih akcij in organiza-fanje ^ tiini- prehajanju iz drob- J^arstva in izoliranosti izdajatelj-| klh akcij. &e to velja za širjenje knjige, sam tako vetia tudi za vsebino po-neistod ali skupnih programov. ^ ! se moramo za večjo stopnjo e 'ni ;„,°panja, dogovarjanja, uskla-V i «Cja med izdajatelji, in proti ( kar bi hotelo napravili iz m,!.eka °t>iekt izkoriščanja, pasiv-®a Potrošnika lažnih vrednot. (j^trebujemo torej določeno poli-jT° družbe na vsem tem področju j, Pr* tem nikomur odvzemati svo-akcij in avtonomije posame-. konceptov, toda boreč se pro- «20.ved^ da vse to velja tudi ,?a j~Jerjalno politiko na vsem tem j3°čju in prav tako za družbena Jdjtva in racionalno izkoriščanje ki se dajejo za knjigo, bil tudi za sredstva, ki bi še J. & Si? p°trebna, da bi lahko knjiga v b»i Se Prodrla med delovne ljudi. I, '^sec knjige» je ugodna prilož-trt® , n„S ' da pregledamo položaj celot-1 * l ..obstoječe mreže za razširjanje -a sb '9e ~ knjigam, knjižnic, kio-apPe s °V' klub°v itd. in da se soočimo VIon lai^obtemi, katerih reševanje bi , Ko Prispevalo k boljši prodaji a C* evd"-i», 5 knjige in zadovoljevanju dejanskih potreb ljudi. Mislim, da lahko v teh nalogah najdejo svoje mesto vse družbenopolitične organizacije, kulturna in znanstvena združenja, skupščine, šole in druge izobraževalne ustanove. gospodarske organizacije in njihovi samoupravni organi. Niso nam več potrebne deklaracije in prepričevanja o tem, da je dobra knjiga potrebna, koristna itd., temveč akcije, ki bi uresničile dogovorjeno politiko raznih organizacij in družbeno - političnih skupnosti. «Mesec knjiget> lahko s svojimi akcijami prispeva k uresničenju teh ciljev, če ne bo samo mesec, temveč trajen napor pri uresničevanju objektivno obstoječih interesov delovnih ljudi. Anton Petje, Bogdana Bratuževa in Leli Nakrstova v dramatičnem prizoru pred umorom otroka Monografija taboru pred o prvem istrskem 100 leti v Kubedu Kramarjeva študija ni le zapis o kubedskem taboru, temveč je tudi prikaz zgodovine Slovencev v Istri okoli sredine 19. stoletja, tistega predela slovenske zemlje, ki mu je zgodovinopisje posvečalo doslej premalo pozornosti Ob stoletnicah nekaterih taborov i hairju. V letu 1970 sta posebni i nn sirtvoniii 17-ilp nnsphru* nri-! brošuri izšli o sežanskem in ku- bedsketn taboru. Med navedenimi sta le izdaji ob stoletnici ljutomerskega in kubedskega tabora pravi zgodovinopisni deli. Publikacija o kubedskem taboru dne 7. avgusta 1870 je izšla pod naslovom «Prvi tabor v Istri* (izdal odbor za proslavo stoletnice tabora in Pokrajinski muzej v Kopru, 69 strani), njen avtor je ravnatelj koprskega muzeja Janez Kramar. Delo je pravzaprav prva samostojna publikacija v slovenskem jeziku, ki obravnava problem iz političnega življenja istrskih Slovencev v novejšem času. Slovenska znanost in publicistika je pričela Istro temeljiteje proučevati šele po letu 1945, nekateri izsledki so izšli v časnikih («Slo-venski Jadran*, »Primorski dnevnik*), v znanstvenih izdajah pa sta nekaj doneskov predvsem o istrskem iredentističnem gibanju so po Sloveniji izšle posebne priložnostne publikacije. V Ljutomeru so ob proslavi jubileja prvega slovenskega tabora leta 1968 izdali poseben obsežen abomik »Svet med Muro in Dravo*, za katerega je temeljni članek prispeval Viktor Vrbnjak pod naslovom »Prvi slovenski tabor v Ljutomeru*; članek je izšel istočasno tudi separatno (94 strani). S posebno publikacijo so kmalu zatem počastili jubilej šempa5kega tabora; fotostatičnd posnetek Klav-žarjeve brošure «Tabar pri Šempasu 18. oktobra 1868» spremljajo trije članki (o slovenskih taborili, o šempaškem taboru, o avtorju brošure). Leta 1969 so izšle posebne brošure ob stoletnici taborov v Brdih, v Sevnici in Viž-marjih pri Ljubljani, za jubilej tabora na Kalcu so prireditelji izdali cdklostilirano berilo o taboru in njegovem tvorcu pesniku Vil- OTVORITVENA PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU Tolstojeva drama «MOČ TEME» na odru Slovenskega gledališča Režija - Jože Babič, scena - Sveta Jovanovič, kostumi - Anja Dolenčeva, glasba - Ignacij Ota V obrazložitvi dela in režiserskih izhodišč za dramo «Moč teme« je v gledališkem listu zapisano: »Irt to gledanje dogajanja na vasi z očmi naivcev, v katerih vsak človek, vsaka bilka in vsak gib dobi poseben pomen, napoveduje nezamenljiv svet. nam je bilo pri naši uprizoritvi vodilo, ali bolje, izhodišče za graditev predstave, v kateri naj bi bilo, ob jjopolni zvestobi Tolstojevemu besedilu, vendarle nekaj več. Tisto nekaj, zaradi česar menimo. fcfVTa igrct še danes aktudna, da nas živo prizadene, da nam še zmeraj govori z jezikom resnične umetnine.» Ni težko pritrditi, da Je tako gledanje edino sprejemljivo in prav tako ni težko ugotoviti, da je prav tako pojmovanje omogočilo režiserju Jožetu Babiču, da nas je na začetku sezone Slovenskega gledališča vzradostil s predstavo, lz katere je zadihalo tisto «nekaj več«, kar je v tej Tolstojevi grozljivi drami iz živ- ljenja mimo živih oseb, ki v njej nastopajo. Babiču je s takšnim konceptom v ambientu grobega naturalizma uspelo razosebiti osrednjo gibalo drame, spopad med močjo teme — kontinuiranim zločinom In dobroto, spopad med neobvladanimi človeškimi strastmi in tistim, kar človeka vendarle rešuje, ter dogajanje skozi logičen, čeprav ne vedno premočrten in na nekaterih mestih prepočasen razplet (morda bi bile umestne nekatere okrajšave), pripeljati dg katarze, ko skozi na videz neprodomo temo nravnega pogrezanja posije žarek očiščevanja. Človek je na kraju rešen totalnega propada, tako kot je hotel Tolstoj, toda moč teme ostaja kot zlovešča senca nad ljudmi in samo srčna dobrota kot največje človekovo bistvo, jo lahko prežene. Osebe kot nosilci Tolstojeve drame ostajajo pri tem bolj figure v mogočni kompoziciji, podrejene izrazu celotne podobe, pa i * 16 ' » i> L d nrt 0lt* n* 3. mirt _ d ..........mm,............................... SLOVENSKI KLUB PRED NOVO SEZONO Razgovor s predsednikom prof. Vladom Turino jesenjo oživlja svoje ((torkove ere» tudi Slovenski klub. V ^ osmih sezonah Je ta na- v kultunao-prosvetna ustanova Preo1”6111 Sredis,;u mesta dovolj dokazala umestnost styJ^a °bstoja ln delovanja. U-.. “a si je stalen krog obdsko-havezala na svoje večere ^Icev. vrsto domačih preri eminentnih rn^J^teljev in predavateljev Iz kfEni*?6, dežele. uspedo ji je pri-u Kulturne delavce od igral-sl9 »f ne matice) je vnesla vsaj žabpl t'ste8a lzobraževadno-dru- ^ega življenja, ki ga mestni ^ tako pogrešamo. Razum- lyj° J®, da je za temi uspehi ve-^ *h požrtvovalno delo skrom-Pf^ešfctoe ljudi, predvsem pa fjjT^dnitoa kluba dr. Vlada Tuto-?’ kateremu smo pred prvim 197]071,11 voterom v sezoni 1970-^ hoten postaviti nekaj vpra-1^’ ha kaibera nam Je rade vo-* Ogovoril: Kako "te bili za-'Jnl x lansko sezono In ka-vtj. te bila, oziroma »o bile, naj-»o Vi ***** za nemoteno klubo- delovanje? jJ^GOvoR; Slovenski klub Je aoj/ooJ* skromni sodbi v lanski opravil zadovoljivo in u-kZ/*0 teto. Kljub številnim stav-®d •ta08111 ^ uspelo prirediti 30 *e w pr®dvldenjh večerov, kate-t^te obiskalo nad ----------2100 ljudi. Za J® to lepo število obiskoval-,j* zlasti če pomislimo, da SK J^JJJte v središču mesta in da so prav na torek Imele svo-j. Prireditve tudi druge prosvet-oT*dltume ustanove. Želel bi v rr®hvoru na vprašanje ponovno ^daniti, ^ veC prireditev na večer ne koristi nikomur, običajne obiskovalce po ^potrebnem drobimo. Upam, da sezoni do tega ne bo jJ^RASANJE: Koliko večerov •rtteKramirall v novi sezoni? Prof. Vlado Turina ODGOVOR: V tej sezoni, deveti po vrsti, ki se bo začela 20. oktobra, nameravamo prirediti 32 »torkovih večerov«, če nas pri tem ne bodo ovirale nepredvidene stavke. Zvrstiti 32 večerov od srede oktobra do polovice junija, ni lahka stvar. Vse to zahteva veliko časa in požrtvovalnosti od ljudi, Id se temu delu posvetijo. Trdno smo prepričani, da nam bo uspelo Izpeljati vseh 32 večerov. VPRAŠANJE: Ali nam lahko nekoliko podrobneje opišete kakšne teme bodo prišle na vrsto na vaših večerih? ODGOVOR: Na prvem večeru, ki bo 20 t.m., bomo takoj po o-pravljemih volitvah novega odbora, doli članom priložnost, da sami povedo svoje želje o programu za prihodnjo sezono. Kakor slišim, bo treba nekaj večerov posvetiti bratom v Beneški Sloveniji in seveda tudi kakšen izlet k njim. Tudi Istra bo prišla v poštev s predavanji o njenem povojnem preporodu in z nekaj Izleti v njene zgodovinsko pomembne kraje v notranjosti dežele. Verjetno nas bodo obiskati tudi Korošci; lani smo navezati prvi stik z njimi, ki ga bo treba razširiti. Manjkalo ne bo tudi Utei-amih, zgodovinskih, po- litičnih in potopisnih večerov, predvajanja kakšnega slovenskega Ulma, nekaj konce rtno-pevskih večerov itd. tako, da bo za vse okuse in želje. Novost v tej sezoni pa bo tudi nastop vsaj e-nega predavatelja italijanske narodnosti. VPRAŠANJE: Ali ste kaj pomislili na to, da bi v vaš program vnesli tudi nekaj večerov lahke glasbe, da bi bolj pritegnili mladino? ODGOVOR: Morda smo o tem doslej premalo razmišljali, vendar pa Je res tudi, da smo s takimi večeri že kdaj poskušali, pa jih nismo mogli Izpeljati zaradi prevelikih stroškov. Naši predavatelji, tudi zelo ugledni, se zadovoljujejo s skromnimi honorarji, katerim se mnogokrat tudi odpovedo, ansambli lahke glasbe pa hočejo biti plačani po tarifah, ki Jih ml z našimi skromnimi sredstvi ne zmoremo. VPRAŠANJE: Kaj si za novo sezono najbolj želite kot predsednik kluba? ODGOVOR: Predvsem to, da bi nam uspelo izpeljati začrtani program večerov. Največje naše zadovoljstvo bo, če bomo deležni polnega razumevanja osrednje u-stanove, članov ln prijateljev ln če bodo naši večeri polno obiskovani. To nam bo v veliko moralno pomoč in zadoščenje, v zadoščenje pa bo tudi predavateljem, saj Je pred polnim avditorijem prijetneje govoriti. Seveda bi 1-mel Se druge želje, predvsem, da bi se povečalo število članstva ln da bi se nam odprl kakšen nov studenec finančnih virov. Potem bi tudi naše delo lahko širše zasnovali. Dr. Vladu Turini želimo, da bi se njegove želje ln želje vseh njegovih najtesnejših sodelavcev v odboru v čim večji meri izpolnile, saj ne delajo zase temveč v korist naših mestnih ljudi. vendarle vsaka zase krepko zarisana, tolstojevsko polnokrvna na široki paleti karakterjev; figure, ki jih vodijo nevidne niti notranjih vzgibov v grozljivem spletu drame, ki se odvija v prostoru podeželske ruske domačije. Seveda Mvi vsaka predstava v danosti ansambla, id jo podaja im kar je več od te danosti je odraz posebnega napora režiserjev in igralcev ter njihove sposobnosti, je tako rekoč plusu-speh kolektivne zavzetosti. «Moč teme« je drama za velika gledališča, ko lahko režiser izbira zasedbe po svoji idealni zamisli. V malem ansamblu Je možnost izbiranja majhna, zato je potem končni uspeh, če do njega pride, tudi uspeh vsakega posameznega igralca, ker je dal od sebe najboljše kar premore, pa čeprav v vlogi, ki mu morda niti ni najbolj ustrezala. Mislim, da lahko pri naši uprizoritvi govorimo o takem plususpehu, zlasti še če pri tem upoštevamo, da je moral režiser v že kair tradicionalni časovni stiski uskladiti dokaj raznoliko množico akterjev od poklicnih igralcev do a-materjev in statistov in med poklicnimi igralci take z različnim igralskim pristopom, da ne govorim z različnimi igralskimi šolami. Pri tem imam v mislih v prvi vrsti nosilca obeh glavnih vlog: Antona Petjeta kot hlapca Nitolto In Bogdano Bratu-ževo kot Arvlsjo. Oba sta prišla v naš ansambel Iz drugega igralskega okolja ln prinesla s seboj neke igralske značilnosti, ki se bodo morale šele ujeti z značajem našega že več let standardnega ansambla. Njuna igra je zato Izstopala ne samo zaradi vodilnostt vlog, temveč tudi zaradi Igralskih kvalitet, ki so za naše občinstvo nove. Anton Petje Je hlapca Nikito Akimiča gnetel iz pristnega testa z zanimivim obvladanjem svoje izrazne palete, na kateri je od mojstrske suverenosti nihal do manj prepričljivih trenutkov. Dvakrat se mi je zdel izjemno močan: v prvih prizorih gizdalinskega ženskarja, v pijančevanje bredečega lahkoživca, ln v zaključni izpovedi svojih grehov; manj prepričljiv ob zločinu nad otrokom in v nekaterih prizorih z očetom. Zunanje obli- kovanje lika morda ni dosledno ustrezalo njegovemu notranjemu bistvu, a je kljub temu bil ta njegov Nikita polnokrven človek s poudarjenimi značajnostndmi hibami in istočasno še toliko močan, da se je znal korak pred uničenjem samega sebe počlovečiti in očistiti v spokomosti. Ob njem je bil lik Anisje manj dograjen, čeprav je Bogdana Bratuževa izpričala z njim igralsko zrelost ln sposobnost interpretiranja mračnih značajev. Na lestvici Tolstojevih oseb bi pričakovali nekoliko drugačno Andsjo, bolj čutno, bolj strast Izžarevajočo žensko, ki ob bolehnem možu ne najde potešila, in v strastnosti bolj pošastno v svojem pogrezanju v zločin. Res pa je, da je njena Anisja resda od prizora do prizora in bila ob soočenju s svojim dokončnim porazom ob Nikttovd Izpovedi, morda najbolj dramatično prepričljiva. Kot senca, ki prhuta s svojimi krik nad nosilcema glavnih vlog, sta v drami Uka Nikitove matere Matrjone In očeta Akima: prva kot zli dt|i, drugi kot glas vesti, glas dobrega. Oba lika sta bila poustvarjena z veliko ljubeznijo, vendar smo pri Matrjo-nd Leli Nakrstove pogrešali več demonskega, spletkarskega in hinavskega, saj se je vse zlo porodilo v njej, se razraščalo z njenim hotenjem in sodelovanjem, ter se kot gniloba zajedalo v Aniejo In tudi v Nikito. A-kim Rada Nakrsta je bil kot njeno nasprotje ustreznejši v vlogi klicarja k dobremu, vendar to ni bil modri, bogaboječi starec iz galerije značilnih Tolstojevih ruskih likov. Z manjšim zunanjim poanti ranjem, ki je pretirano sddilo v starčevsko senilnost, bi vloga dobrega A-kdma lepše zazvenela. Iz galerije preostalih oseb, na katerih sicer ne sloni večja teža drame, ki pa s svojimi različnimi karakterji učinkovito soustvarjajo zaokroženo podobo tega Tolstojevega sveta, se mi zdi, da je treba Sdlviju Kobalu za njegovega P jetra izreči posebno priznan)«. P° naturi nagnjen h komiki, je igralec presenetil z Intenzivnostjo svojega dramatičnega izreza. Tako umirati, kot je umiral njegov Pjotr, zmore le Igralec s sposobnostjo popolnega vživljanja. Lep, mogoče le malce preveč pravljično navdahnjen, je bil stari hlapec Mitrič Jožka Lukeša, ki pa je imel to prednost, da je bil morda najbolj pristno ruski tip v vsej drami. Mirandi Caharijevl njena Akulina ni povsem uspela, oziroma ni ustrezala liku, kakršnega je nakazal Tolstoj. Pravilno zastavljena v začektu se je postopno preveč pogospodičila. I-sto velja za Marino Mire Sardo-čeve, čeprav je njen lik, spričo prizadetosti za ljubezen goljufanega dekleta, laže sprejemUlvrU-strezna je bila botra Zlate Ro-doškove. Anjutko, Pjotrovo drugo hči, je igrala Mire Lampetova, nova pridobitev SG, kt je svoj preskok iz amaterskega v profesionalni ambiemt opravičila z u-stvairitvijo presenetljivo lepega lika in pokazala Igralski dar, ki se bo lahko še zelo lepo razvil. V manjših vlogah so nastopili še Marija Oficdja, Stane Raztresen, Alojz Milič, Livijo Bogateč, Danilo Turk, Omela Čukova, v množičnih prizorih pa še kmetje, svatje in godci. Ce smo v začetku dejali, da je uprizoritev «Moči teme« kolektivni uspeh režije in ansambla kot celote, potem je seveda treba v ta uspeh vključiti še o-stale komponente vsake odrske uprizoritve: sceno, kostume, glasbo, svetlobne učinke, kar vse 1-ma še posebno težo pri delih takšnega obsega ln takšne monumentalnosti kot je »Moč teme«. Mislim celo, da so scena, kostumi ln glasba v našem primeru dopolnili oziroma nadoknadili delno pomanjkanje ruskega v predstavi sami. Scena Svete Jovanoviča z visokim ostenjem pretežno v mrak zastrte prostorne kmečke Izbe, je hote poudarjala mračnost in tragičnost 1-grane zgodbe; kostumi Anje Dolenčeve so v celoti ustrezali, glasba Ignacija Ote, sestavljena iz odlomkov ruskih narodmdh pesmi, pa je učinkovito soustvarjala vsakokratno razpoloženje, za kar gre priznanje tudi odličnemu pevskemu zboru »Vasilij Mirk« s Proseka^Kontovela. Svetlobni efekti niso bili do kraja Izkoriščeni, oziroma so bili na mnogih mestih premalo sinkro nizlrani z dogajanjem na odru. Jož* Koren podala dr. Miroslav Pahor in Srečko Vilhar. Pri pisanju svoje knjige o kubedskem taboru se je zgodovinar Kramar znašel v dokajšnjih težavah. Bibliografija za italijansko in brvatsko narodno gibanje v Istri je bogata, za slovenske Istrane pa daje zgodovinska literature komaj nekaj skromnejših podatkov. Toda dodajmo, da je ob kubedskem taboru tudi slovenska javnost mnogo manj zvedela iz časnikov; za razliko od ostalih 16 slovenskih taborov so bila poročila v tisku o kubedskem taboru skromnejša. Pisec je zato pravo podobo istrskega tabora iskal v arhivskih virih, zato ugotavljamo, da je ena izmed o-smovnih značilnosti publikacije raba arhivskega gradiva. Narodnostno gibanje in osveščanje istrskih Slovencev je vse premalo poznano področje, da bi bila lahko razprava o njihovi prvi množični politični manifestaciji razumljiva ne, da bi poznali njeno okvirno predzgodovino. Kramar pričenja svojo razpravo z letom 1848, govori o potih in načinih slovenskega osveščanja (šolstvo), v ustavnem obdobju omenja čitalnice, poudari pomen Trsta kot središča tudi za Istrane, dotakne se slovenskega tiska in omenja akcije italijanskega iredentizma (ukinjanje slovenskih občin v Istri). Govoreč o taborskem gibanju je posebno pozornost posvetil doslej malo znanim zadevam ob prepovedi tabora pri Fernetičih leta 1869, delovanju duhovščine v narodnostnem gibanju (Franjo Ravnik), v sklepnih poglavjih pa je predstavil kubedski tabor in podal njegovo oznako. Ker so imeli bralci »Primorskega dnevnika« priliko, da so pred časom s ponatisi nekaterih delov brošure v grobem spoznali njeno vsebino, ostanemo zato le pri zapisu nekaterih pripomb. Ce ugotavljamo, da je ena izmed značilnosti Kramarjeve brošure raba arhivskega gradiva iz tržaškega državnega arhiva — slovenska historiografija se takih virov še sedaj v skromnejši meri poslužuje — in da raba te vrste virov dopolnjuje in pojasnjuje dejstva, id jih sicer zgodovinar pridobi lz drugih virov (predvsem tisk) in literature, pa ob Kramar-jevl brošuri ugotovimo, da ima ta metoda dela tudi svoje hibe. Tako črpa Kramar svoje znanje o tržaškem slovenskem tisku le iz arhivskih virov, ob soočenju arhivskih podatkov z bibliografijami (Plesničar, Šalamunova) bi spoznal, da je bil prvi slovenski Ust v Trstu ustavne dobe «Ilirski Primorjem in ne »Primorjan« kot piše (str. 19). Prav tako pa ni točna vest, da je učitelj Piano od 6. junfija 1869 v Trstu izdajal list «SIovenski Primorec«; ta list je izšel v 18 številkah leta 1868. Iz bibliografij bi pisec tudi zvedel, da tržaški list »Pomorstvo i trgovina« lz leta 1870 ni bil slovenski pač pa hrvatski list. Drugi primer, ko avtor ni soočal arhivskih podatkov z obstoječo literaturo, je briški tabor 25. aprila 1869, ki ga imenuje kot »drnovskega« (zaradi danes uveljavljene terminologije tako nazivamje ni ustrezno), njegov datum je postavil na 18. april 1869 (str. 67), kar seveda ne odgovarja resnici; briški tabor je bil sicer za ta dan najavljen vendar pa zaradi dežja prestavljen za teden dni kasneje. Sodeč po Kramarjevih izvajanjih je na Slovenskem oblast taborsko gibanje prepovedala, toda resnici na ljubo zapišimo, da je vižmarskemu sledil še isto leto tabor v Ormožu 8. avgusta 1969. leta. Od kod trditev, da se je taborsko gibanje z letom 1870 obnovilo? Od kod trditev, da je bil tabor v Tolminu 1. maja 1870 verjeten poskus avstrijske vlade, da si pridobi Slovence (str. 38)? Na strani 38 beremo dalje trditev, da so sklepi vseslovenske konference v Ljubljani 8. maja 1870 vidni v odločnejših zahtevah za sežanski tabor. Sežanski tabor je pripravilo goriško politično društvo «Soča» skupaj s Kraševci ln tržaškimi okoličani, toda sklepe zgoraj omenjene konference je go-riški odvetnik dr. Tonkli skrival pred dr. Lavričem, ki je bil tedaj predsednik «Soče» in predsednik sežanskega tabora. Zdi se vredno poudariti značilnosti taborskega gibanja na Primorskem in v Istri, ki je predvsem v povezanosti tvorcev gibanja ne glede na obstoječe uprav-nopolitične razmere, ki so sicer vsaki deželi dajale dokaj avtonomno narodnostno in politično življenje. Kramar v svoji razpravi tega dejstva ne poudarja, zadovoljuje se z ugotovitvijo, da je taboru v Kubedu predsedoval dr. Lavrič, ki je sicer vodil mlado-slovensko politično gibanje na Go-riškem in se skupaj s svojimi goriškimi somišljeniki nd aktivno udeležil vipavskega tabora le teden dni kasneje za kubedskim. Enakega pomena oziroma omenjeno značilnost potrjuje pa z druge strani udeležba Pranja Ravnika na sežanskem taboru. Po drugi pa so vsi primorski tabori razen onega v kranjski Vi-pavi izrazito delo mladosloven-skih taboritov, kar velja tudi za kubedski tabor, pri katerem aktivna udeležba duhovščine nikakor ne dokazuje, da je slovenska Istra bila domena konservativnih B. Marušič (Nadaljevanje na 6. strani) PREGLED NOVIH MLADINSKIH KNJIG | FRAN MILČINSKI PRAVLJICE Zaključna tcana v drami »Mpč teme* ob Nlkitovi izpovedi V Cicibanovi knjižnici, namenjeni osnovnošolcem, je Mladinska knjiga v Ljubljani izdala v precej razkošni opremi edinstve ne pravljice morda doslej najbolj, šega slovenskega pravljičarja Fra na Milčinskega. Milčinski, ki je hil po poklicu sodnik in je imel mnogo opraviti z mladoletnimi prestopniki, je hotel s svojim literarnim delovanjem privzgojiti mladini etični čut, odrasle pa o-pozoriti na probleme zapuščenih mladostnikov. Tako je za svoje mladinske povesti, pa tudi za pravljice (za katere je črpal motive v slovenskem narodnem pesništvu) izbiral junake z izrazitimi pozitivnimi ali negativnimi lastnostmi in jih postavljal v tragične ali komične situacije, da so moralne vrednote, za katere se je v svojih delih boril, ostreje izstopile in jih nd mogel prezreti ne otrok ne mladenič ne odrasli. Vendar pomembnost teh danes že pol stoletja starih pravljic ni samo v njihovi vzgojni vrednosti Tudi slovensko fodklomo bogastvo, ki nam ga je z njimi posredoval, ni glavna njihova odlika. To, kar te krajše in daljše, žalostne, hudomušne, zafrkljive in včasih celo pretresljive pravljične zgodbe dviga v sam vrh ne samo naše, marveč domišljijsko fabulativne literature sploh, Je njihova uglašenost na mlado psiho, pisateljevo ubiranje prav tistih strun, na katere njihova v svet prebujajoča se zavest najbolj neposredno in živahno odziva. Tukaj je dovolj smeha za vesele in solzic za otožne, dovolj fantastičnih domislic za male ljubitelje napetih zgodb ln mnogo duhovitih obra tov in namigov za bistre glavice. Vse pa preveva nekakšna očetovska dobrodušnost in hkrati materinska toplina, ki pa nikoli ne zabredeta v sentimentalnost, ker ju vseskozi spremlja izraslt čut za humor. Pa še nekaj odlikuje te pravljice Milčinskega: njihov slog, njihova literarna žlahtnost, njihov FRAN. MILČINSKI [prav L) IC E Platnica knjige Franca Milčinskega — PRAVLJICE sočni ljudski Jezik. Zaradi te u-metniške prvine naj bi ta knjiga postala v naših nižjih srednjih šolah predpisano domače čtivo, pa tudi v razredu bi vsaj nekatere pravljice morali obravnavati kot primer sočnega, pristnega Jezika in dikcije. To je nekaj tako lepega pa za jezikovni pouk tako koristnega, da bi ne smel mimo tega noben šolnik. Otrokom samim pa bodo domiselne zgodbe, polne fantazijskega poleta, o-staie tako živo v spominu, kot so ostale vsem tistim, ki so Milčinskega brali pred pol stoletja, pa bi še danes znali povedati, kako so jih te pravljice prevzele v o-troških letih. K temu bodo prispevale tudi umetndške ilustracije treh znanih slovenskih slikarjev: Birolle, Gasparija in Vavpotiča, povzete po nekdanjih izdajah. (škoda le, da v tem Izboru pisateljevih pravljic ni tudi imenitnega Tolovaja Mataja.) Knjigo torej priporočamo osnov-nošolcem, nižješolcem in posebej njihovim šolnikom, opozarjamo pa ponovno tudi starše majhnih o trok na pomembnost glasnega branjs lažjih pravljic predšolskim otrokom! z. VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI.. Kozmonavt Mitchel o KRIŽANKA Lunini «samokolnici» WASHINGTON, 17. — Do po- , preprosto f Mitchel novnega vzvratnega Štetja v Ca- in Shepard pe Kennedyju je še cele trd m J tistih štirih u^TidTh p^J sece to pol in vendar se je že za- prebila «na deh7» t " , 7°®*® čel° ° fa“ modula, s katerim ^ta^bite naslednji 6rta Apollo, o «Apollu 14». Razlogov za to Je več. Predvsem je treba pokazati svetu, da se načrt A pollo nadaljuje, nadalje je treba kongresu dokazati, da denar, tel gre za vesoljske raziskave, ni vržen stran. Končno je treba med ameriškimi vesoljci dvigniti mora Jo Kot vidimo, je razlogov veto vsak zasluži še temeljitejšo obrazložitev. Predvsem povejmo, da se načrt Apollo nadaljuje, pa čeprav v dokaj skrčeni obliki. V vodstvu NASA bo krepko omejili nekdanji na črt, toda sklenili so iti do kraja, tako da bo manj poletov, vsak polet pa bo bolj zgoščen In na programu bolj bogat. Kar zadeva finančno plat NASA, je znano, da so bitle možnosti precej omejene, ko je ameriški kongres rekel, da vesoije ne zasluži tolikšne pozornosti, ker da je na Zemlji dovolj drugih problemov, ki jih je treba prej rešiti. V zvezi s tem velja dodati, da je več ameriških znanstvenikov zapustilo NASA in prevzelo službo drugod, cela vrsta nemških znanstvenikov pa je morala zapustiti laboratorije in de teivnioe, ker so jim službo odpovedali. Kaj pa morala ameriških vesoljcev oziroma kozmonavtov? Ko se je 13. polet v okviru na črta Apollo srečno zaključil In so trije kozmonavti ob trepetanju vsega sveta vendarle pristali na Zemlji, je med ameriškimi kozmonavti zavladal preplah. Polet «A-polte 13» so mnogi ocenili Kot »uspel neuspeh« ali kot »neuspel uspeh«, toda ta »neuspel usp dan ni bil edini razlog negodovanja a-meniških kozmonavtov, pač pa j« k temu pripomoglo tudi krčenj« sredstev in precej veliko število ameriških pogumnih ljudi, ki so hili pripravljeni za polete, se je začelo osipati in kdor je le mogel, je ubral pot drugam. V spioš nem smemo reči, da je bila mo rala med ameriškimi kozmonavti skrajno nizka in vprašanje je, Kdaj bo prišla spet na staro raven, ko so se posamezniki tako rekoč pulili za tvegane polete. V okvir poživljanja javnega zanimanja za vesoljske poskuse ter v okvir dviganja morale med ameriškimi kozmonavti spada tiskov na konferenca, ki jo je sklical Edgar D. Mitchel, ki se bo udeležil odprave «Apollo 14», fcl ji bo poveljeval vesoljski veteran Allan Shepard. Mitchel je na včerajšnji tiskovni konferenci prikazal v glav nem «samokolnico», ki jo bosta on in njegov poveljnik oziroma sopotnik na Luno uporabite na Lunini površini, ko bosta zbirala vzorce Lunine površine. »Samokolnica* ima uradni naziv «Mob' e Equipment Transporter« ali na kratko «MET». Drugače pa ji pra vi jo tudi «voziček za golf« ali pa na Luni 33 ur to pol Lunina »samokolnica« bo pritr jena na Luninem modulu in sicer na zimapji strani tudi med poletom proti Luni. Na zunaj se zdi ta »samokolnica« kot nekajctna kombinacija med tistim «vozič-•eom«, v katerem prevažajo po i-griščih palice, in med znanim vo-zitom azijskega vzhoda — rikšo »Samokolnica« ima dve gumijasti kolesi. Gume bodo »napihnili« že na Zemlji in Mitchel j« mnenla, da so prav gumijasta kolesa najbolj delikatno vprašanje »samokolnice«, kajti »ne vemo še, kaj se bo zgodilo, če hi se guma preluknjala«. Na prvi pogled se to vprašanje zdi enostavno, in ven dar ni. Predvsem se moramo zavedati, da Je zrak v gumi »samokolnice« pod določenim pritiskom. Toda ta določeni pritisk velja za običajne razmere na Zemlji Na Luni pa nimamo več pritiska, kakršen je na Zemlji in se zato odnos pritiska v gumi spremeni. Ker ima guma določeno moč, bo verjetno zdržala pritisk, toda v trenutku, ko se guma preluknja, začne iz gume uhajati zrak. Najmanj, kar povzroči to uhajanje, je oblak prahu. Lahko pa se tudi zgodi, da v drugačnih razmerah postane uhajanje plina tudi razmeroma močna »pogonska« sila Prepustimo to kozmonavtoma, ki bosta imela opravka s »samokolnico« na Luni Edgar D. Mitchel je mornariški častnik. Tudi poveljnik odprave Shepard izhaja iz mornarice. Edini član odprave, ki pripada letalstvu, je Stuart A. Roose. Ta bo v času poleta prej omenjenih kozmonavtov na Lunino površino krožil okoli Lune in čakal na njuno vrnitev. Odprava »Apollo 14» se bo začete, kolikor bodo obveljali dosedanji progTami, 31. januarja prihodnjega leta. Ves program bo trajal devet dni. Ker je program »Apollo 13» doživel precejšen neuspeh in ker bo program »Apollo 14» zaradi skrčenja celotnega programa obsežnejši, je pred kozmonavtoma precej negotovosti. Ne glede na to, kako se bodo obnesle razne nove naprave, je pro- se 'bo obnesla sama Samokolnica tehta komaj 9 kg, z vsem bremenom pa bo tehtala nekaj nad 40 kg, kar pomeni, da bosta Shepard In Mitchel vozila na njej 30 kg tovora. Sam Mitchel pravi, da se zelo boji tega, da bi »samokolnica« začela na slabem terenu poskakovati. Ce ne bo zdržala »oeste« Jo bo moral nekdo pridržavati. Kozmonavta sta pripravljena tudi na najhujše: ves tovor vzeti na ramena, vštevšd sem tudi »samokolnico«. Na »samokolnici« Shepard in Mi- ................................................. FILMSKA INDUSTRIJA NA AZIJSKEM VZHODU Indijski filmi v težavah zaradi davkov in cenzure Na platnu je poljub prepovedan • Oporečniki so že na delu Indijska kinematografija je za a-meriško in japonsko na tretiem mestu na svetu s svojimi 62 studii, ki ležijo med Bombaj/em, Kalkuto in Madrasom ter s 300 filmi, ki jih vsako leto snemajo. Rekord so dosegli leta 1967, ko je bilo filmov 333. Snemajo pa v 12 jezikih. Že do leta 1936, ko so v Indiji dokončno opustili nemi film, toda skoraj v vseh filmih so še vedno nastopali moški tudi v ženskih vlo-Cah, so posneli več kot 1300 filmov. Prvič so predstavili indijski film v tujini leta 1934. ko je režiser D. K. Bose prikazal svoj film *Sita» na festivalu v Benetkah. Kritiki so mnogo let imeli indijske filme le za poskuse, ki so bili bol] ali manj zanimivi. Toda odražali so neovrgljivo umetniško nezrelost in kulturne ter filozofske koncepte, ki so bili preveč različni od zahodnih, da bi jih občinstvo moglo razumeti. Šele po drugi svetovni vojni je novi rod indijskih režiserjev, ki so se učili pri zahodnem neorealizmu. prispeval k razvoju indijskega filma Leta 1954 je dobil na festiva'u t> Cannesu mednarodno nagrado film Bimala Roga «Do Bigha žarnim (Dva hektara zemlje). Dve leti kasneje pa so zopet v Cannesu nagradili film sPather Panchalit režiserja Satgajita Raya. ki ga imajo mnogi za največ*ega indijskega režiserja in ki je leta 1957 prejel zlatega leva na filmskem festivalu v Benetkah s svojim filmom »Apa-rajito» (Vabilo). Zdi se, da je danes dobri indijski film v zatonu. Filmska industrija ima veliko težav, predvsem ekonomskega značaja V Indiji so davki precejšnji, izračunati so. da državna blagajna debi od filmske industrije 10 milijard lir na leto in prvi minister Indira Gandhi se je pred kratkim odločila, da bodo fo industrijo še bolj obdavčili. Skupini producentov, ki so protestirali, je Indira Gandhi odgovorila: *Pre-den pridete do vlade, da bi prosili m pomoč, bi morali skušati imeti boljše vedenje». Nedvomno ie cikala na najbolj negativne vplive filma v Indiji. Igralci, režiserji in scenografi so v Indiji znani kot tljudje lahkih rupih Druga težava, s katero se mora ubadati indijska kinematografija, je problem jezika. Še pred nedavnim so snemali vse filme v hin-dujščinl. to je mešanica med hindi-jem in urdujem, ki io govorijo največkrat muslimani. Na tak način so lahko filme razumeli osi prebivalci države. Sedaj pa vlada zahteva, da tudi v filmih uporabljajo čisti hindi in to bo pomenilo veliko izgubo za filme, kajti muslimani tega jezika ne razumejo. Končno je tu še cenzura. Indijska cenzura je ena izmed najbolj pedantnih na svetu in ne le iz političnih vzrokov, čeprav so na »Doktorja Živaga* čakali v Indiji tri teto, ker se je vlada bala zameriti Sovjetski zvezi. Ameriški film »Detet ur dc Rame» ni še nikoli dobil dovoljenja, da bi ga predvajali, ker govori o umoru Mahatme Gan-dhija, ustanovitelja indiiske države. To naj bi bili politični vzroki, toda tudi navaden poljub lahko rodi zdraho. Cenzura ga ne dovoljuje na 1Umskem platnu. Proti tej hipermoralistični tendenci se postavljalo indijski intelektualci, ki poudarjajo tako smešne plati kot tudi diskriminacije lega početja. V Indiji so namreč poljubi in objemi dovoljeni le v tujih filmih. Na čelu oporečnikov je sodnik visokega sodišča iz Punja-ba Gabal Khosla. Ta bi želel, da bi vladno komisijo za cenzuro nadomestilo 20 zasebnih državljanov. Vsi indijski konservativci so proti niemu, toda kljub temu se nekaj dogaja s cenzuro, da bi postala liberalnejša Lani decembra ie na pr. prejel prvo nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Nev) Delhiju Vimal Ahuia s filmom »Pe tiča za petico». ki govori o zadnjem dnevu Gandhiievega življenja, in ga je indijska politična desnica označila kot žalitev spomina na Gandhija. tabel ne bosta vozila le Luninega kamenja, služite Jima bo tudi za prevažanje cele vrste pripomočkov, začenši z Luninim zemljevidom pa dalje stereeskopsko foto-kamero, s katero bosta fotografirala griče jn testne stopinje, nadalje bodo na »samokolnici« štiri vreče za vzorce Lunine površine, pa tudi nekaj orodja, kot na pr. kladivo, lopata, manjše lopate, več fotokamer, več filmov in »majhna delovna miza«. Nadalje bosta na »samokolnici« prevažala po Luni posebno napravo za merjenje magnetskega polja in «napravo za merjenje navpičnic«. Končno bosta imela Shepard in Mitchel s seboj še 30 m vrvi «za primer če bi kdo od naju padel v prepad«, je z nasmehom dodal Mitchel. Od vsega, kar smo navedli, bosta kozmonavta odnesla na Zemljo le vreče z ustreznimi vzorci Lunine površine in posnete filme. Vse drugo bo ostalo na Luni. Lunin modul bo pristal na Luni kakih 120 metrov stran od tistega mesta, kjer bi bil moral pri-stati modul odprave «ApoIlo 13», to se pravi ,da bo tudi modul “Apolla 14» pristal v kraterju patra Maura. RAZSTAVA POHIŠTVA V ULICI SETTEFONTANE ST. 58 - 62 JE DANES ODPRTA OD 9. - 13. URE H POHIŠTVO ZERUL TRST ULICA SETTEFONTANE od 58 do 67 ULICA S. LAZZARO - KORZO ITALIJA ULICA MADONNINA 18 ■■iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim,„„„„„„„.....„„„ Monografija o Kubedu (Nadaljevanje s 5. strani) Slovencev. Sicer pa ta ali ona pripomba izvira iz ugotovitev, da je zgodovina istrskih Slovencev predvsem v drugi polovici 19. stoletja za raziskovalca deviško področje. ' Vse premalo vemo o začetkih narodne prebuje, o njenih nosilcih (posamezniki ali organizacije-čitalnice), povezanosti z ostalim slovenskim svetom, o vlogi slovenskega tiska, o povezavah z istrskimi Hrvati itd. Temeljita okvirna študija razmer pri istrskih Slovencih bi vsekakor olajšala ra-ziskavo posameznih problemov. Janez Kramar se je lotil s pričujočo študijo, ki ni le zapis o kubedskem taboru, marveč tudi v nekaj izsekih prikazana zgodovina Slovencev v Istri okoM sredine 19. stoletja, tistega geografskega predela slovenske zemlje, ki mu je zgodovinopisje posvečalo fioslej malo pozornosti. VODORAVNO: 1. znameniti sodobni španski slikar (Pablo), 8. dvom, nezaupanje, 14. eden od rimskih gričev, 15. težka kovina, 16. kemična prvina iz skupine redkih zemelj, 17. italijanska luka v Jadranu, 18. samo, zgolj, 19. mariborska tovarna testenin, 20. pritok Rena v Švici, 21. mariborska tovarna avtomobilov, 22. začetnici slovenskega pisatelja (»Agitator«), 23 konce življenja, 24. sanitetna potrebščina, 25. kovinski tlakomer, 29 moško ime, 30. sozvočje, ubranost glasov, 31. izumrlo govedo, 32. naravoslovje, 33. davna feničan-ska luka (danes libanonska Saida), 34. star industrijski kraj na Gorenjskem, 35: uradno zanikanje kake vesti, 37. odrska predstava, 38. ime jugoslovanskega politika SpdJjaka, 39. kratica za »nogometni klub«, 41. težko orožje, 42. ime dveh morskih ožin med Severnim morjem to Baltikom, 43. okusna morska riba, 46. arabski žrebec, 47 sprememba, 48. odličen ameriški filmski režiser (»Ladja nor cev«), 49. ime slovenskega slikarja Jakopiča, 51. ladja za prevoz vlakov ali avtomobilov, 52. pritok Tibere, 53 krmilo pri kolesu. NAVPIČNO: 1. Sirek moški plašč pri starih Rimljanih, 2. žensko i-me, 3. stot, 4. ime hrvatskega pisatelja Kovačiča, 5. postava, život, 6. potomec, 7. osebni zaimek. 8 začetek dirke, 9. pečena svinjska zarebrnica, 10. italijanska naftna družba, 11. kemični znak za platino, 12. letos umrl iportugal-ski diktator, 13. španski pisatelj, Cervantesov sodobnik (Mateo) 17. IVA | P«an*k..Jn 4»vec pri starih Keltih, HOROSKOP Veljaven od 18. do 24. oktobra 1970 OVEN (od 21. 3. do sedaj se na neko-gmotno se vam napoveduje za bližnje dni, morda tudi tedne. V poklicnem delu ne bo vse, kot bi bilo želeti. Kar se tiče ljubezni, bo vaša vztrajnost vendarle kronana s pozitivnimi rezultati. BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Z vztrajnost-<=A^g\ jo to določeno dozo J trme boste premagali sleherno oviro, tudi pri tistih, tl Jdm tl kriteriji niso všeč. Preveč računate z neko ljubezni- jo ali vsaj simpatijo. Ne gre le za to, da se ne Izplača, tudi »naslov« Je povsem zgrešen. Zdravje krepko, vendar pazite na prehlad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bolje bo, da svoje dejavnosti usmerite le v eno smer, kajti razmetavanje moči in časa ne bo privedlo nikamor. Srečali se boste z nekom, ki vam bo pomagal k uspehu. Ne bo pa tako, kar se tiče ljubezni, kajti oseba, ki vam Je pri srcu, vas bo odklonite. Nekoliko nemirni boste. KAK (od 22. 6. do 22. 7. ) Zelo možno je, da bo na delu ali v službi prišlo do hujših sporov. Računajte tudi z manjšimi gmotnimi neuspehi. Več sreče pa bo v ljubezni to v družbi nasploh, kjer se boste uveljavili. To pa še ne pomeni, da se boste pririnili do tja, kamor težite. Kaka motnja z želodcem. Pa ne bo hudega. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Zelo možno je, da pridobite na veljavi, če se boste dela lotili tako, kot bi se ga morali. Sicer pa bo to vidno že v prvih dneh tedna, ko bo delo steklo ali pa občepelo. Ljubljena osebe vas bo spodbuja la k večji vnemi, toda vi morate računati tudi s svojimi sposobnostmi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden bo poln skrbi in naporov, uspehov, posebno materialnih pa bo bolj malo. Naj vas to ne spravlja v ria-bo voljo, ker se bodo sedanji napori obrestovali v bližnji bodočnosti Posvetite več pozornosti svojce »i, posebno osebi, ki jo imate radi. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) če ste pripravljeni na nekoliko večjo žrtev, boste mogli ob koncu tedna napraviti pozitiven obračun. V nasprotnem primeru do bera zelo borna. Morda boste našli nekoliko tolažbe za neuspeh pri osebi, tu Jo imate radi. Zaradi precejšnjih skrbi boste močno utrujeni. ŠKORPIJON (od 23. 10 do 22. 11.) Veliko bo dela in naporov ta zato boste marsikaj opravili površno. Pazite, da se vam to ne bi pozneje maščevalo. Skušajte najti toliko časa, da ljubljena oseba ne bo osamljena. Vaši živci so do skrajnosti napeti in potreben bd vam bil nekoliko daljši počitek. STRELEC (od 22. II. do 20. 12.) Na delu ali v službi bo vse teklo tako, kot ste si začrtali. S tem si boste izboljšali tudi položaj v družbi ali vsaj gmotno stanje. Svojih čustev ne obešajte na veliki zvon, pa čeprav vas bo razpoloženje k temu sililo. Stopite na zdravniški pregled, da boste mirni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Z navdušenjem se boste lotili novega dela ald naloge, ki vam Jo bodo poverili. In vendar rezultati ne bodo takšni, kot bi bilo želeti. Tudi v ljubezni ne boste doživeli tistega, kar že dolgo pričakujete. V splošnem pa ne bo hudo to nekoliko napeti Uval bodo končni obračun. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) Ce ste 1-meU kdajkoli priložnost dokazati svojo sposobnost, jo boste pokazali izdaj. Temu ustrezni bodo tudi materialni uspehi. Pri tem pa pazite na skromnost, kajti sleherno razmetavanje bi se vam utegnilo maščevati. Tudi v ljubezni ne rinite predaleč. Pazite se pred prehladom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce bi pregledali poslovanje o-ziroma uspehe ter neuspehe na delu, bi ugotovili, da ni vse v najboljšem redu. Temu ustrezno se ravnajte. Nekdo, tel vam ponuja prijateljstvo, ni povsem Iskren. Tega se zavedajte, Skušajte biti zmerni v vsem, tudi v hrani tn pijači. 20. organska kemična spojina, a-moniateov derivat, 21. nadarjenost, 23. reka na Gorenjskem, 24. majhna ozkonosa opica iz Jugovzhodne Azije, 26. nemški filozof, novo-kamtovec (Paul, 1854-1924), 27. športno moštvo, 28. del telesa, 29. zadnji kroj, zadnja noša, 31. letni čas, 32. izvleček iz rženih rožičkov (pripomoček za ustavljanje krvi), 33 peneče se vino, 34. brenkalni glasbeni inštrument, 35. deska, 36. knjižica visokošolcev, 38. prvak za-hodnonemške svobodne demokratske stranke (Erich), 40. vstopnica, vozovnica, 42. glavno mesto Švice, 43. površinska mera, 44. brezpravni turški podložniki, 45. konec molitve, 47. ime ameriške filmske i-gralke West, 48. zemeljska ožina na Malaji, 50. medmet, 51. kemič- TTd(MM]®©K][i[L[L Tekoče qorivo za ogrevanje KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA dl FURLAN GIUSEPPE - Rio Primario 2 - TRST REŠITEV PREJŠNJI- KRIŽANKI- VODORAVNO: 1. Kosmač, 7. Kropa, 12. Ankaran, 14. srobot, 15. Stana, 16. ekipa, 118. 11, 19. Talj, 20. hvala, 21. Kra, 22. Arp, 23. *č-rika, 24. kros, 25. VI, 26.’ vrana, 27 prot, 28. ondks, 30. narek, 32. Odets, 34. kemik, 36. oboi, 37. Larsa, 39. RK, 41. oder, 42. Doris, 43 tur, 44. del, 45. paket, 46 7a-ta, 47 N.N., 48. Piran, 49. Minos, 50. Osterc, 52. analist, 54. Seine, 55. poanta. NAVPIČNO: 53. N(ikolaj) PUr-nat). % PETROLCHIMICA ADRIATICA di F. MALI TRST - DOMJO 145 % CAL0R Tekoče gorivo MOTORNA 0UA KAKOVOST - KOLIČINA % TELEF. 817-395 CAL0R PLUS Plinsko olje CENA Der -tS: .......................................................................IIIII1EIIIIIITIIIllllllMIIIIMIIIMMlnTIIIIlIMJIll]M | CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURiETTA s VLADIMIR HERCEG iVij K orsKidnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 18. oktobra 1970 lanes oh n. uri otvoritev novega nogometnega igrišča na Prosenu Igrišče so zgradili s prispevkom tržaške občine, deležem Primorja in s prostovoljnim delom domačinov ^iodl tednom dni so prerezali • _™ooačni trak na novem nogo-. dnem igrišču v Bazovici, danes S* °° P°dobna slovesnost tudi na r^osefcu. Na Veliki rouni, v bli- lunl>VaS‘' namreč danes tudi rMno otvorili novo nogometno vnsce, za katero so se Proseča-m zavzemali toliko časa. . tetek je vas s staro nogomet-tradicijo.’ že v letih pred dru-P teetovno vojno so v tej vasi J™ nogometni šport in med te-jj!igralci je bila vrsta res nogometašev. Čeprav imei/^i v iavnem življenju ni L. tako pomembne vloge, kot jo L ■ aanes, pa so vendarle Pro-ant že tedaj stremeli za tem, J* }jneli lastno igrišče v bližini " naslednjih letih je bila ta l “Wua težnja stalno prisotna, saj r'*‘i0ri$ča res ni bilo mogoče jnu športne aktivnosti do take p®* kot bi jo lahko sicer. turi*1 !em P° so imeli Prosečani 1 nek0iik0 smole. Kar dvakrat nogometni prostor zgubili fdt raznih gradenj, pa tudi ko i„ tevezniški vojaki zapustili na-in je za njimi ostalo igri-ji«. m istem mestu, kjer stoji da-Li; no^°' se tedaj oblasti niso dojelo po°r*9a!e. da bi ta športni ob-f? ‘'saj ohranile. priši° do dolgoletnih nasad c- so danes končno obrodili Derfi, iicer so določeni krogi še non° skušali oporekati domači-da bi na svoji zemlji razPolagali s svojim igri-n. 'ki so ga v veliki meri po-—'Vo!£,.1, tudi sami graditi s prosto-tudi felom in so vanj vložili Mbiej tna sredstva. r oda taki po-^1 so spodleteli. ■ ' ...:£:.:% : ■ ;: . .. . , : ■ ' ' ' . • ' ’ :|:p!Ili|| SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s tvojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli tveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naie agente po vsem svetu Telezi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 a Hotel _____________ LEV LEV li"l)|iana VOŠNJAKOVA 1 TELEF 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA «A* Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-clng kavama Zabavni tn artistični program plesna glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje - Banketne ln konferenčne Ivorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse Hladilnica za divjačina Veriga igrišč, s katerimi razpolagajo danes naše slovenske enajsterice, se je tako podaljšala, dobila je nov člen. Da bo to predstavljalo veliko olajšanje ne le za domače nogometaše, ki imajo danes že celo več ekip, ampak tudi za domače občinstvo, je odveč poudarjati. Prej je moralo Primorje stalno gostovati in večji del vaščanov tako ni mogel slediti niti tdomačim» tekmam. Zdaj bo gle- de tega vse drugače Obisk se bo prav gotovo povečal, s tem pa se bodo tudi povišali dohodki društva. To je pa zelo važno, saj bodo tako društveni voditelji nekoliko lažje zmogli velika denarna bremena. ki tarejo vsako društvo. Pa še nekaj: v večji meri se bodo lahko domači športni delavci posvetili tudi mladinski aktivnosti. Oddaljenost igrišča je za mladince in naraščajnike mnogo hujši pro- blem, kot za starejše, za člane. Zdaj bo igrišče doma, dotok mladih sil se bo povečal in društvo bo tako lahko v večji meri črpalo svoj naraščaj iz domačih vrst. To je ..a tudi ena temeljnih postavk v našem zamejskem športu: treba je zaktivizirati čim večje število domače mladine, saj vključevanje naše mledine ne bremeni društvenih blagajn v taki meri, kot članstvo tujcev. Iz vsega tega je lahko razbrati, da je igrišče v domačem okolju mnogo pomembnejša postavka, kot kaže na prvi pogled. Prav zato, ker so se tega zavedali tudi športni voditelji naših društev, so se tako zavzeto borili za dosego svojega cilja. Danes je prispelo do njega Primorje. Zato pa je tudi za to našo kraško vas otvoritev novega igrišča pomemben praznik, saj pomeni v vaškem življenju pomembno preokretnico, ki bo vsebino delovanja naših ljudi popestrila in kakovostno dvignila. Novo igrišče pa bo pomenilo tudi možnost živahnejših stikov med športno mladino obeh narodnosti, ki žive na tem ozemlju in tudi v matični domovini, ter bo — poleg vsega drugega — tudi doprinos k ustvarjanju še boljšega medsebojnega vzdušja. l|||Ullnil|il|||||M|,,,|,,,||||,,,,|||,|M||M|||||,,|,,,|||||||||||||i|i|||l||||||||M||||i||||i||||||l||llllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllltllllllllllllllllllllllf I1XA) l|rtlltllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllMIIIll||t|||llllllMIIIII1IIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllll1lllllllllllll>llllllIIIIIMIMIMIIMIIlMIIII«18lll«lfl8IMIII>MMn Koledar 3. amaterske nogometne lige iD0MAČI šport Naša društva nastopajo letos v dveh skupinah jWin N skupina 1- kolo (18. 10. 70) Primorec _ portuale —-'iC\ «B» - C MM Sauro ...Anri-r0800 — Union — Inter S. Satoba 2- kolo (25. 10. 70) EG — Demacori I (IN JA PITA S\ ** i if - Audax r-> ~ Devin Satoba — Vesna «B» — Don Bosco . 3- kolo (1. 11. 70) PaU?®*0 — Inter S. Satoba VtatL" CMM Sauro S***1 - Union Ai*ja " Don Bosco — Vesna «B» . 4- kolo (8. 11. 70) Cmj. — Primorec ItiU. ~ Demacori bon o ‘ Sabba — Portuale Vesna o° ~ Audax “ «B» - Devin S> kolo (15. 11. 70) Portuaf0 — Vesna «B» . ~~ Don Bosco t>evinC°ri ~ Ih ter S. Satoba Audav ~~ CMM Sauro - Union L^6- kolo (22. 11. 70) lrit OxCor‘ ~ Devin fortu-i ~~ Primorec V^on Z- Ve«ha «B» Inter — Breg Zarja — COOP. Bar Veneto — Olimpija Počiva: Esperia 2. kolo (25. 10. 70) ~ Roianese — Viani COOP. — Bar Veneto Olimpija — Esperia Lib. Prosek — Primorje «B» Breg — Virtus Počiva: Zarja 3. kolo (1. 11. 70) Esperia — Roianese Viani — Breg Zarja — Olimpija Virtus — COOP. Bar Veneto — Lib. Prosek Počiva: Primorje «B» 4. kolo (8. 11. 70) Roianese — Primorje «B» COOP. — Viani Zarja — Esperia Olimpija — Virtus Libertas Prosek — Breg Počiva: Bar Veneto 5. kolo (15. 11. 70) Esperia — Libertas Prosek Viani — Virtus Primorje »B» — COOP. Breg — Roianese Bar Veneto — Zarja Počiva: Olimpija 6. kolo (22. 11. 70) Roianese — Zarja Breg — COOP. Olimpija — Viani Virtus — Esperia Bar Veneto — Primorje «B» Počiva: Libertas Prosek 7. kolo (29. 11. 70) Esperia — Breg COOP. — Olimpija Viani — Bar Veneto Primorje «B» — Virtus Zarja — Libertas. Prosek -^PočiVa: Roianese 8. kolo (6. 12. 70) Roianese — Olimpija Viani — Primorje «B» Lib. Prosek — ■ COOP. Breg — Zarja Bar Veneto — Esperia Počiva: Virtus 9. kolo (13. 12. 70) COOP. — Roianese Primorje «B» — Esperia Zarja — Viani Olimpija — Libertas Prosek Virtus — Bar Veneto Počiva: Breg 10. kolo (20. 12. 70) Bar Veneto — Roianese libertas Prosek — Virtus Esperia — Viani Zarja — Primorje «B» Olimpija — Breg Počiva: COOP. 11. kolo (10. 1. 71) Virtus — Zarja Roianese — Lib. Prosek Primorje «B» — Olimpija Breg — Bar Veneto COOP. — Esperia Počiva: Viani DANES, DNE 18. OKTOBRA 1970 BO OB 11. URI OTVORITEV NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA NA PROSEKU SLEDILA BO PRVENSTVENA TEKMA PRIMORJE ■ BREG. ODBOR PRIMORJA VABI VSE SVOJE ČLANE, PRISTAŠE LJUBITELJE ŠPORTA, da SE UDELEŽE OTVORITVENE SVEČANOSTI. DANES Nedelja, 18. oktobra 1970 KOŠARKA Prijateljsko srečanje 11.00 v Tržiču Italcantierl — Bor # # * Turnir Poleta (naraičajniki) 14.00 na Opčinah, Prosvetni Dom Nastopajo: Italsider, Servolana, Polet, Bor NOGOMET 1. amaterska liga 15.00 v Križu Vesna — Pro Fiumicello * * # 2. amaterska liga 14.30 v Foljanu Fogliano — Primorje • * * 3. amaterska liga 14.30 v Ločniku Azzurra — Sovodnje • * « 10.00 v Nabrežini Devin-Štivan — Primorec * * * 10.30 v Križu Vesna B — CMM Sauro • * « 11.30 na Prosegu Primorje B — Breg • • » 14.30 v Bazovici Zarja — COOP * # * 12.15 na Opčinah Bar Veneto — Olimpija * * * Mladinsko prvenstvo 13.00 v Trstu, stadion «1. maj* Edera — Gaja * * * Turnir Pacco (naraičajniki) 10.00 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio A — Primorje * * * Začetniika liga 09.00 v Padričah Breg — Flavia JUTRI Ponedeljek, 19 oktobra 1970 ODBOJKA Memorial F. Filaja 20.15 v Gorici in Štandrežu Nadaljevanje turnirja OPATIJA ROULETTE - BACCARA . CHEMIN DE FER ODPRT VSE LETO PALAČE HOTEL PORTOROŽ VABLJENI! VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE. Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice. poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s plesom. RESTAVRACIJA LIPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi s domačinu specialitetami pristen Kraški priut to salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSIIA PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse leto RESTAVRACIJA B1114 A LR E R 0 0 _ AJŠEVICA ____ (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru Obtičite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.50, 10.30, 13.30, 16., 18. HOTEL PIRAN ras vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE ■CEMR/k-RMERflraopo) Moderne sobe, moderna kuhinja, • GIRL BAR» z modernim programom odprt vso noč Hotel «SOČA» Moderno urejen hotel Pristna k udinja s specialitetami na žaru Domača postrv — Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah — Izdaja nje ribolovnic od 14 dn 31. 10. 103. Prevedel: Severin Šali Jerant] tnSo, da je Dalmacija nji- JtSov/C- Veste pretSeS t>° Dalmaciji živijo ueključ- Z TmejmoTvaši veliki zavezniki ]atelji Italijani vzeti vam Dalmacijo? Vt ste torej svo-ne delate vse tako. kakor zahtevajo Nemci, kot to zasužnjeni narodi v Evropi? Ali to lahko imenu-v°bodo? JiIMOVtc- Oprostite, prevzvlšeni, toda glede tega ne 1 Oglašati z vami. Hrvatska ima svojp meje, svojega ,e0a poglavarja svojo vlado, svojo vojsko, svoja dtplo-* zastopstva. Mi urejamo naš dom tako, kakor ustreza koristim hrvatskega naroda. SsERANT • Vaša svoboda je podobna svobodi jranco-Vršala Petaina Tudi Petain je svoboden, toda Nemcem nVati so«/, VSeh živilskih potrebščin, francosko ljudstva nifa od lakote To niso bajke, jaz to prav dobro vem. RUS1MOVIC: Hrvatska je enodušno pristopila k Nemčiji in ji pomagala zrušiti Jugoslavijo... USSERANT: Jaz vem, da je hrvatski narod hrepenel po svobodi in da je bil upravičen. Te pravice mu nihče ni mogel oporekati. Razumem, da je hrvatski narod v najugodnejšem trenutku vstal proti Srbom. Toda, dragi gospod, vaši prijatelji fašislt se posmehujejo vaši samostojnosti in svobodi in eksistenci hrvatske države. To slišim od njihovih političnih glav. Kar o vas govorijo italijanski oficirji, ki so m obrežnem pasu, je naravnost grozno. Kot pravijo, na Hrvatskem še nikoli ni btlo toliko zverinstva, kot ga je danes, ko so v teh krajih na dnevnem redu poboji, požigi, razbojništva, ropi in krvavi obračuni. RUŠIMOVlč: Vse, kar se v Italiji govori o Hrvatski, smrdi po obrekovanju. Nekdo bi nas rad prikazal kot čredo barbarov in ljudožercev. TISSERANT: Zaman se branite, gospod. Ze med tridesetletno vojno so bili Hrvati znani kot divjaki, in so tudi v mojem rodnem kraju, v Loraini, požgali nekaj mest in tam so jih splošno imeli za hudobne ljudi. RUSIMOVIC: Toda prevzvišent- TISSERANT: Sveta stolica je prejela osem tisoč fotografij o zločinih nad pravoslavnimi prebivalci. Pozitivno vem, gospoa, da so celo frančiškani, kot na primer pater Simič v Kninu, pomagali napadati srbski živelj in rušiti pravoslavne cerkve. Pater Simič je z orožjem v roki vodil skupino ljudi, ki je porušila pravoslavno cerkev v Kninu. Prav tako ste porušili pravoslavno cerkev v Banjaluki. Zanesljivo vem, da so se frančiškani v Bosni in Hercegovini na splošno grdo obnašali. To me boli. Takih stvari ne more počenjati vzgojen, kulturen in civiliziran človek, najmanj pa duhovnik. RUSIMOVIC: To prvič slišim... TISSERANT: Ustaši so poklali večino pravoslavnih duhovnikov Po kapitulaciji Jugoslavije je na Hrvatskem izginilo 350.000 Srbov. Ali ni to žalostno? RUSIMOVIC: Bojim se, prevzvišent, da so informacije, ki jih imate... TISSERANT: Kdaj pride k vam kralj, spoletski vojvoda7 RUSIMOVIC: Kmalu. TISSERANT: Vaš kralj nikoli ne bo prišel na Hrvatsko. Rekel mi je, da ste ga postavili za kralja v deželi, ki ni kraljevina, ker je odvisna od Nemčije tn Italije. Ko sem ga vprašal, če bo odpotoval v Zagreb, je odgovoril: ««Kako morem misliti na kaj takega, ko italijanska vlada s svojim ravnanjem in neprestanimi napakami kvari prijateljske odnose s Hrvatsko? Kako naj bi stopil pred Hrvate?» Spoletski vojvoda, gospod, noče iti k vam. RUSIMOVIC: Kolikor jaz vem, je spoletski vojvoda a veseljem sprejel naslov hrvatskega kralja. TISSERANT: Prisostvoval sem tej ceremoniji. Bilo je to 10. maja lani, v navzočnosti italijanskega kralja Emanuela III., Mussolinija, Paveliča, spoletskega vojvode (ki se je po bratovi smrti preimenoval v vojvodo Aoste). Vaša krona je bila najprej ponudena kralju Viktorju Emanuelu III., toda ta ima že dovolj efememih kron in je to krono prevrgel na svojega bratranca spoletskega vojvodo, katerega je dan prej, kot je bil imenovan za hrvatskega kralja, sprejel tudi sveti oče. RUSIMOVIC: Prevzvišent, Hrvati so že od nekdaj predstavljali predzidje krščanstva... TISSERANT: Vzdevek antemurale cristianitatis so dobili Hrvati zato, ker so bili katoličani, čeprav so tudi Srbi. ki sicer pripadajo pravoslavni veri. dali Zahodu in katoličanstvu prav toliko kot Hrvati, ko so se bojevali v krščanskih vojskah... RUSIMOVIC: (skuša najti besedo) TISSERANT: Kaj mislite, gospod, kako se bo končala ta vojna? RUSIMOVIC: Jušno da z zmago sil Osi. TISSERANT: Mislite, da bo tudi Neodvisna država Hrvat- ska še naprej eksistirala? RUSIMOVIC: Seveda... TISSERANT: Jaz pa mislim, gospod, da bosta Nemčija In Italija vojno izgubili. Poraz sil Osi je sedaj že zaključena stvar... Po tem porazu, moram vam reči, bo izginila tudi Neodvisna država Hrvatska in 'Jugoslavija bo znova vzpostavljena... Lastnoročna pripomba Mladena Lorkoviča, našega zunanjega 'ministra. SOVRAŽNIK! PREVIDNOST! VOL! Moja pripomba: Kardinal Tisserant je bil v prvi svetovni vojni na Solunski fronti kot pripadnik francoske vojske. Zato ima tako rad Srbe. (Iz Dnevnika polkovnika Franjčeviča) Na sever, proti Savi, so se pomikale kolone, ob katerih so tekali zeleni vojaki. Med zajetimi je bilo največ žensk: šle so z otroki v naročju ali z zibelko na rami. Moške so izločili že na obronkih; nekatere so pobili takoj tam, v žitu in logih, vpričo sorodnikov in sosedov, druge so odgnali v Dubico in Gradiško in jih pobili z maclji. Na nekaterih so našli rane in jih postavili posebej, da jih bodo mučili, ker so domnevali, da pripadajo odredu in da so rane dobili v borbah. Začali so pobijati tudi starce, onemogle od pešačenja, žeje in lakote. Pobijali so celo mladeniče, sposobne za vojsko, dokler ni prišel ukaz generala von Lbhra, da se izločijo in pošljejo v Nemčijo na prisilno delo. Tako so ostali živi tudi nekateri nesrečniki, ki jim Je nad glavo že mahala krvava sekira.. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRSI Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. Montecchi o/ll telefon 95 823 Ul sv Frančiška 20 telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2./00 ur polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15500 lir SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za snu «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22j Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2Tj Stran 8 18. oktobra 1970 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski'■ finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Mali oglasi* W Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri UP Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitš ltali*| izdaia m tiska ZTT'* ____________________- beseda Odgovorni urednik Stanislav Renko PO UVELJAVITVI ZAKONA 0 « VOJNIH UKREPIH'» Kanadski sindikati obsojajo izredne ukrepe zvezne vlade Bol/ pereča od terorizma vprašanja socialnih reform QUBBEC, 17. — Glavni odbori treh sindikalnih organizacij v Que-becu so danes v svojem sporočilu obtožili deželno vlado predsednika Bourasse, da je prešla s stališča traznega presojanja političnega stanja v quebeški pokrajini na stališča, ki so ji bila takorekoč vsiljena od zvezne kanadske vlade. Sindikalne organizacije, ki so zavzele odklonilno stališče do ukrepov zvezne vlade so naslednje: Zveza vsedržavnih sindikatov, Združenje quebeških šolnikov in Zveza quebešklh delavcev. Te tri organizacije so se sestale včeraj ponoči ter so objavile sporočilo v katerem obsojajo nasilni režim, ki ga je predsednik Trudeau vsilil quebeški pokrajini soglasno z deželno vlado predsednika Bourasse. Predstavniki treh sindikalnih organizacij obtožujejo oblasti, da skušajo uvesti v prizadeti kanadski deželi režim, ki je na las podoben režimu kake »bananske republike, kjer vojaške »juntes vladajo v deželi kot »kralji in gospodarjd». Voditelji treh sindikatov se sprašujejo, če pobude deželne in zvezne vlade ne kažejo morda na poskus, da se v Ouebecu onemogoči miren razvoj demokracije pod pretresa, da vladata v tej deželi anarhija In zmešnjava. Sporočilo treh sidikalnih organizacij poudarja na kraju, da odvzem civilnih svoboščin ogroža državo bolj kot terorizem in da je več socialnih krivic, ki bi jih bilo treba poravnati, kot pa anarhističnih pobud zatreti. V sporočilu se sicer obsoja metode «Quebeške fronte za neodvisnost«, toda istočasno se zahteva naj bi prišlo do 21. oktobra do srečanja vseh političnih strank in gibanj, na katerem bi razpravljali o bistvenih vprašanjih zagotovitve mirnega razvoja demokracije v Ouebecu. Sedanje stanje v Ouebecu, posebno v glavnem mestu Montrealu, je zelo napeto. Mesto je podobno obleganemu središču, kjer je oblast sicer atvitaa, toda izvajajo jo vojaške enote. Kot je bilo pričakovati, so vse vojaške enote, ki so začele nastopati v Montrealu in bližnjih que-beških mestih sestavljene z vojaki z angleškim pogovornim jezikom. Trudeau jeva vlada skuša prikazati sedanje stanje v vsej Kanadi kot zelo kritično. Od tu izhajajo tudi ukrepi glede posebnih varnostnih «vojnih ukrepov«. Vladno pobudo so kritizirali tudi nekateri parlamentarni krogi, toda do sedaj brez kakršnega koli rezultata. Spričo tega se lahko zaključi, da je Trudeaujeva vlada zelo osamljena in da v Kanadi, posebno v que-bešld »pokrajini)), vlada pravcato samovolje. Kanadska vlada skuša v tem trenutku prikazati vprašanje ugrabitve angleškega diplomata Jamesa Grossa in kanadskega ministra La-porteja kot dejanje »mednarodnega pomena« in ne le kot epizodo odnosov med francosko govorečimi Kanadčani in angleško večino. Kanadski zunanji minister Mitchell Sharp je danes izjavil, da sta ugrabitev diplomata in ministra za delo ljudi »ki bi hoteli uničiti demokratični sistem«. SEUL, 17. - Približno 90 kilometrov od Seula sta v nekem predoru trčila tovorni in potniški vlak, na katerem je bilo 600 študentov, ki so se vračali z izleta. Žrtev je najmanj 14, od katerih 11 študentov, ranjenih je približno 50 oseb, od katerih je 20 v smrtni nevarnosti. BONN, 17. — Po neuradnih vesteh so se končali manevri čet varšavskega pakta. Čete je odlikoval tajnik vzhodnonemške delavske partije Ulbricht. iimiiiiniiiittiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii um iiuii 11 milili mi iiiiiii iiiiiiiiii m n m n n m lun m, umni, TRŽAŠKI DNEVNIK V torek začetek pouka na strokovni šoli P0 DVEH DNEH PREDAVANJ IN RAZPRAV Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo sporoča, da se bo pouk v sekcijah s slovenskim učnim jezikom za orodne mehanike in šivilje, začel v torek, 20. t. m. ob 8. uri na sedežu zavoda v IB. Frau-ata. čopiči v Breg Absolventski' krožek KASTA organizira v nedeljo 25.10. za člane in nečlane ex tempore za amaterje v Bregu. Žigosanje platen bo od devetih do enajstih v društveni gostilni v Dolini. Minimalna velikost platen 210 za 300 mm, maksimalna pa 420 za 590 mm. Oddaja platen do 15. ure, nakar bo razstava, ocenjevanje komisije in nagrajevanje. Dodatne takse za potne tiste in «patentine» V kratkem (26. okt.) zapade rok za poravnavo dodatkov na potne liste in na vozniške patente. Dodatki se vplačujejo no pošti na posebnih oražnih obrazcih. Izračun dodatkov je naslednji: 1. Potni listi. Izračuna se, koliko mesecev manjka do zapadlosti, od 28. avgusta 1970 dalje. Del meseca velja za cel mesec. Tako izračunani meseci se pomnožijo z 250 lirami. Če nam račun prinese frakcijo 50 lir zaokrožimo na 100 lir navzgor. 2. Vozniški patenti. Vplačati je 700 lir. Na zadnji strani obrazcev moramo zaznamovati (trikrat) naslednje podatke: ime in prii mek, datum, številko in o-blast, ki je ozdala dokument in zaporedno številko dokumenta. Včeraj zaključek zasedanja o reformi družinskega prava Različna mnenja o vlogi države v odnosu do družin Včeraj se je končale dvodnevno zasedanje o reformi družinskega prava, ki ga je sklical deželni odsek centra za pravne in socialne študije. Predsednik ustavnega sodišča Giuseppe Branca je ob koncu povzel zaključke zasedanja ki poudaril, da so vsi govorniki bolj ali manj izrekli nezaupanje v učinkovitost državnih posegov v družino. Pri tam je omenil veliko razliko v pojmovanju o družini na severu in na jugu ter dejal, da država težko sprejema zakone na tem torišču, saj niti ne ve, kako bi vključila v družine otroke iz »nezakonskih ali pre-šuštvenih« razmerij. Poleg tega je prava utvara, če mislimo, da bo lahko država samo z zakoni spremenila socialno stvarnost. Če izvzamemo načelo enakopravnosti zakoncev in načelo zaščite nezakon sirih otrok, ne predpisuje ustava ničesar o tem. Predsednik deželnega centra za pravne in socialne študije Carmelo Palermo pa je omenil koristne rezultate razprav in se zahvalil predavateljema in diskutantom. Napovedal je, da bodo sklicali v Trstu zasedanje o razporoki. Drugi dan zasedanja je bdi posvečen razpravi o predavanjih sodnika Richterja in profesorja Jemola. Medtem ko smo včeraj objavili kratek povzetek iz Richterjevega predavanja, prinašamo danes povzetek iz predavanja prof. Jemola, ki poučuje cerkveno pravo na rimski univerzi. Rekel je, da vsakdo, ki proučuje razvoj družinske zakonodaje, ugotavlja, kako skrb za moralo vedno bolj peša. Zakonodajalec se zato bolj ukvarja z gmotno platjo družinskega prava, toda tudi lastnina zgublja na važnosti, ker država vedno teže nadzira prenos denarja -in vrednostnih papirjev ta- ko da lahko oče zapusti svojemu nezakonskemu sinu delnice, če ga ima bolj rad kakor svoje sinove iz zakona. Poleg tega pa ne reagira družba s tisto silo, kot nekdaj, na nezakonske ali celo prešuštvene zveze. Dogaja se celo, da prizadeti zakonec goji prisrčne odnose z novo dvojico, ker si je tudi sam ža preskrbel drugega tovariša. Živimo v družbi, kjer ni nezakonsko rojstvo več sramoten žig. To upošteva tudi državna zakonodaja, saj se mora prilagajati spremembam izvirnih zamisli in pojmov o družini. Zato skušajo zakoni samo zaščititi gospodarsko bolj šibke člane družine. Po mnenju Jemola bo polagoma držav-nodružinsko pravo izginilo, zato se bodo družine ravnale samo po običajih in cerkvenih predpisih. Država bo samo skrbela za družinske doklade, za alimente in za izdatke ter zanemarjala moralne plati družinskega življenja. Včeraj so številni udeleženci zasedanja razpravljali o predvčerajšnjih predavanjih in zavzeli do njih različna stališča. Tako je na primer svetnik kasacijskega sodišča prof. Tamburrino polemiziral z Je-molom, da je naloga države, da izvede reformo družinskega prava. Predsednik rimskega sodišča Jan nuzzi pa je rekel, da v glavnem sprejema Jemolove teze. Odvetnik Flora iz Trsta je dejal, da je treba še vedno poudarjati enakopravnost moža in žene. V imenu osrednjega vodstva centra je pozdravil udeležence njegov predsednik odv. Salvatore Messina, ki je med drugim poudaril, da na gli industrijski in s tem družbeni razvoj povzroča velike sp nembe v ustroju družin. Zato so seveda tudi potrebne reforme, Id morajo biti hkrati stvarne in humane. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiHHiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMaiuNimfiiinmiiiiHiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiui POROČILO ODBORNIKA STOPPERJA V CRES Lani na splošno ugoden razvoj gospodarstva v deželi Povečanje denarnih vlog v bankah in skrčenje števila izseljencev Poštr Abb. Na Švedskem demonstracija italijanskih izseljencev Emigranti zahtevajo obnovitev pogodbe o izseljenstvu med Italijo in Švedsko zlasti o socialnem zavarovanju STOCKHOLM, 17. - Popoldne so v Stockholmu demonstrirali italijanski izseljenci. Na demonstraciji, ki so jo organizirala italijanska delavska združenja na Švedskem, je bilo navzočih približno 1000 oseb. Nekaj e-migrantov je dospelo celo iz bolj oddaljenih centrov, kot so HalLsta-hammar, Eskiltuna, Torshalla, Va-steros in Gustavsbeg. Sprevod izseljencev je šel mimo svedske državne organizacije za izseljenstvo, ustavil pa se je pred italijanskim poslaništvom, kjer se je delegacija tudi pogovorila z italijanskim poslanikom Balcredijem. Emigranti zahtevajo, naj bi oblasti pregledale in obnovile s potrebnimi popravki pogodbo med Italijo in Švedsko v zvezi z emigracijo. Pogodbo sta namreč državi sklenili že leta 1955, stopila je v veljavo 1957, sedaj pa je seveda nekoliko zastarela. Najbolj pomanjkljive so konvencije v zvezi s socialnim zavarovanjem in prenosom švedskih »ljudskih« penzij, ki so dozorele žara di dela emigrantov v tej državi, v domovino. Posebno pogodbo v tej zvezi je Švedska sklenila z Jugoslavijo precej dolgo od tega. Poleg tega zahtevajo izseljenci, naj bi jim italijanske oblasti dovolile, da zadostijo svojim volilnim dolžnostim na Švedskem, če zaredi dela ne morejo ob času glasovanja domov. MARIETTA (Georgija), 17. — Naj več je letalo na svetu vrste «C 5 A Galaxy» je eksplodiralo in zgorelo. Letalo, katerega gradnja je stala okrog 20 milijonov dolarjev, je bilo ustavljeno na letališču zaradi , običajnega pregleda. Celotna posadka je bila še na letalu, ko je nastala vrsta eksplozij in je izbruhnil požar. O vzrokih eksplozije še ni vesti, pač pa je znano, da je izgubila življenje ena oseba. ANKARA, 17. - Epidemija skrivnostne bolezni, ki je razsajala v istanbulski četrti, kjer je povzročila 21 žrtev, se je razširila tudi na Ankaro. Osem primerov bolezni, katere karakteristike so podobne tistim kolere, so zabeležili tudi v Ankari. V zvezi s podatki iz Istanbula se vesti precej križajo. Nekateri trdijo, da je žrtev že 43, obolelih m kar 1.000, vendar teh pod&tko-do sedaj še nihče ni potrdil. HONG KONG, 17. - Kitajska je odobrila Albaniji posojilo za daljši rok in brez obresti. Agencija Nova Kitajska objavlja to vest in ne. omenja, za kakšno vrednost gre. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI S ŠVICO OtSOJKA Italija izenačila tik pred koncem Po avtogolu Facchettija je izenačil Mazzola BERN, 17. — Italija je v današnji mednarodni prijateljski nogometni tekmi s Švico, ki jo je odigrala ob 75-letnici ustanovitve švicarske nogometne zveze, v zadnjih minutah srečanja ušla nepričakovanemu porazu. Končni izid tekme je bil namreč ŠVICA — ITALIJA 1:1 (1:0) Postavi: ŠVICA: Prosperi (Grob); Chapui-sat, Boffi, Weibel, Perroud; Oder-matt, Kuhn, Blattler; Balmer (Se-andupeux), Kunzli, Wenger. ITALIJA: Albertosi (Zoff); Polet-ti, Facchetti; Juliano, Niccolai, Cera (Ferrante); Domenghini, Mazzola, Gori, De Sisti, Riva. KOTI: 7:6 za Italijo. Prvi gol je bil avtogol Facchettija po strelu Blaettlerja v 16. minuti p.p., izenačil pa je v 39. minuti d.p. Mazzola. Tekma kot taka je pokazala dokajšnje praznine v italijanski ekipi, ki je proti švicarskim pdprofesio-nalcem le z največjo težavo izbojevala neodločen izid. Tudi sistem, ki so ga pokazali »azzurri« ni delo- r~ ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ENEL Direzione generale - Rim, Via G. B. Martini 3 OBVEZNICE ENEL IZŽREBANJE OBVEZNIC S PRAVICO DO DENARNIH NAGRAD Dne 12. oktobra 1970, v skladu z ustreznimi zakonskimi predpiši ter na način, ki ga predvidevajo pravilniki posameznih posojil, so bile izžrebale spodaj navedene obveznice, da bi se jim dodelile pripadajoče nagrade za leto 1970: II 6»/, POSOJILO 1968—1988 V ZNESKU 130 MILIJARD LIR — 1. EMISIJA — za 390 nagrad po 1.000.000 lir, obveznice štev. 236446 — štev. 747063 — šterv. 954477 iz vseh 130 serij posojila. 6% POSOJILO 1969—1989 V ZNESKU 150 MILIJARD LIR — 1. EMISIJA — za 300 nagrad po 2.000.000 lir, obveznice štev. 452784 — štev. 743592 iz vseh 150 serij posojila. Nagrade se bodo mogle dvigniti začenši s 1. Januarjem 1970 in bodo morale biti dvignjene do 31. decembra 1980, kajti sicer bodo zaipadle. Nagrade se bodo dvignile tako, da se bo poslala vrednotnica, ki vsebuje številko izžrebane obveznice na ENEL — Ufflcio Titoll — Via G. B. Martini 3 - 00198 Rim, ta to neposredno ali preko banke. Deželni odbornik Stopper je na zadnjem sestanku deželnega sodal-ngospodarskega odbora poročal o gospodarskem položaju v letu 1969 In poudaril, da se je gospodarski ustroj izboljšal kljub neugodni konjunkturi. V svojem poročilu se Je dotaknil gibanja prebivalstva, delovne sile, proizvodnih naložb ta njihovih učinkov na Industrijskih področjih, proizvodnje ta prihrankov. Prebivalstvo se je povečalo za 3.000 enot, ker se je več ljudi priselilo kot odselilo. Kftr se tiče delovne sile, se je zmanjšala za 9.000 enot v kmetijstvu ta za 10.000 enot v terciarnih dejavnostih, medtem ko se Je povečalo število zaposlenih v industriji za 19.000. Pozitivno pri tem je, da se Je skrčilo število stalnih Izseljencev v tujino, kar ugodno vpliva na razpoložljivo spe-delovoo ado. Ugotovili so ,da so se naložbe v industrijo okrepile, kar zagotavlja modernizacijo proizvodnih, zlasti pa industrijskih struktur. To povečanje naložb je treba pripisati tudi posegom deželne uprave v Infrastrukture, ki so znašali skupno tri milijarde lir, k čemur Je treba prišteti še pet milijard, ki so že nakazane. Poleg tega Je treba tudi upoštevati deželne prispevke za spodbujanje industrijskega razvoja. Leto 1966 pa je Mio neugodno za kmetijstvo, saj se je pridelek mi- žal za 9 odstotkov. Na industrijsko proizvodnjo pa so vpiivade jesenske stavke ter prenehanje tako Imenovanega prehodnega urbanističnega zakona, zaredi česar se Je skrčila gradbena dejavnost. Porasel pa Je promet v tržaškem prisatnišču zla. sti na račun dobave surovega olja. Močno se je povečalo tudi število potnikov na ronAkem letališču, ta sicer kar za 65 odst. Denarne vloge v bankah ta posojilnicah so narasle za 12,3 odst., njih uporaba pa za 28,6 odst. zaradi večjega povpraševanje podjetij po kreditih. TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARJEMI0 TOVORNI PREVOZI 9 ote kraje, tud* v inozemstvo 7 % POSOJILO 1970—1985 V ZNESKU 125 MILIJARD LIR — za 250 nagrad po 2.500.000 lir, obveznice štev. 711515 — štev. 835341 iz vseh 125 serij posojila. Nagrade se bodo mogle dvigniti začenši s 1. januarjem 1971 ta bodo morale biti dvignjene do 31. decembra 1980, kajti sicer bodo zapadle. Nagrade se bodo dvignile ob izročitvi ustanovi ENEL — Ufficio Titoll — Via G. B. Martini 3 - 00198 Rim, ta sicer neposredno ali preko banke odrezka »A«, ki se odtrga od vrednotnice, ki vsebuje številko izžrebane obveznice. Nagrade, izžrebane v oktobru v letih 1966, 1967, 1968 in 1969 in ki že niso bile dvignjene Posojilo Znesek Leto Izžrebana obveznica štev. Vrednotnice, ki vsebujejo nagrade izžrehanja Izžrebane obveznice 19*5-1985 2.000.000 1966 86511 84216 93216 1' cmii 2400.000 1966 174957 100120 » 1.000.000 1967 208746 107188 110188 122188 • 125688 127188 132188 1.000.000 1967 781591 137957 174787 • 1.000.000 1967 943697 141929 147009 171139 • 175584 178759 1966-1984 Pamir 5.000.000 1966 929182 195730 • 2.000.000 1967 8258 4066 5266 23366 27466 • 1.000.000 1968 380094 173421 176141 186341 1968 214221 218301 219661 • 1.000.000 488699 165369 190529 1993*9 201409 212969 218409 219089 220449 • 1.000.000 1968 889181 157610 220170 175290 199770 1987-1987 5.000.000 1967 47198 44722 46322 32722 55922 62322 94322 96722 2.000.000 1968 27973 31730 69330 84530 87730 93330 94130 96530 102930 106930 2.000 000 1968 560526 162721 170201 174281 204201 219161 220521 1.000.000 1969 129826 111420 114120 117270 121320 122670 123120 123570 124020 125820 127170 131220 138870 142920 133270 143620 146970 1.000.000 1969 48550* 157886 170126 190526 196646 221126 204806 216366 • 1.000.000 1969 916107 181437 209997 182117 199797 1988-1988 Pamir s.oopooo 1968 880892 218381 238381 236581 254581 237781 2*7181 2.000.000 1969 101480 104458 105838 106208 106558 109008 110058 - 110408 110758 113558 115308 117058 119508 124758 125808 127558 138408 138758 146108 - 2.000.000 1969 519750 218821 '27820 235020 . * 236220 MH02II 251220 251820 253020 259020 267420 274020 1969-1989 P emir J.000 000 1969 862342 276163 301363 291163 30*763 293363 313963 k 315763 3233*3 336763 !!! . .uiiiiUiiB val ravno najbolje. Edina svetla točka tekme — za Italijane seveda — je bil gol Mazzole, ki je bil prava mala mojstrovina, saj ga je odlični igralec dosegel v borbi z več nasprotniki, med katerimi je iz precejšnje razdalje poslal žogo v kot vrat. S tem zadetkom je italijanska ekipa ušla neljubemu presenečenju, saj so bili svetovni prvaki v tej tekmi veliki favoriti. Na splošno lahko rečemo, da je v italijanski ekipi v glavnem zadovoljila le obramba. Tudi ta del moštva je sicer včasih popustil, zlasti, ko je odpovedala krilska vrsta, na splošno pa je opravil svoje delo v redu. Močno pa je razočaral napad. Riva nikakor ni blestel ir, brez njega je ves napad zaigral zelo medlo. Tudi Domenghini je bil slab. Pri Švicarjih je močno izstopil Blaettler, poleg njega pa tudi krilca Kuhn in Odematt. Omeniti pa moramo tudi Boffija, ki je bil «an gel varuh« Rive. Svojo nalogo je opravil odlično, saj je drugi najbolje plačani nogometaš na svetu cista] brez zadetka. V okviru pi^upi venstvenegM škega odbojkarskega turnirja^ v Trstu je sinoči Libertas neb nepričakovano premagala Ki* čistim izidom 3:0 (15:13, 15:9, b Kras je zaigral zadovoljivo ti, beno le v prvem nizu, v ostalihf pa je pokazal precej manj, P| pričakovali od njega njegovi * jači. I Včeraj je pri Boru gostovak Jesenice. Na sporedu sta bili košarkarski srečanji, in sicer mladinci ter člani obeh društ*1 I Mladinci JESENICE — BOR * oblas Postavi: *ruPli JESENICE: Muha, Remov»,|j« j Božič 17, Jeršin, Loža 8, Vuj»V*n«( in Franko 4. , ^P' BOR: Pertot 6, Štokeli. Zavadlal 1, šare 9, V. Kralj 18, S. Hrvatič 2. štoke2#;; Kraji, SODNIKA: Pregelio in C«*”1}'1 iz Trsta. g,u r; Prosti meti: Jesenice 18:ft vit." !8:8. Člani sivoi BOR — JESENICE t Postavi: Tf0,c BOR: Zavadlal 16, Sancin V* !ji jan 18, Rudes 6, Starc *8. JESENICE: šarič 28, Franko, Čampa 2, Božič 4, Bunderla 13. SODNIKA: Pregelio Trsta. Prosti meti: Bor 10:6, 20:7. niMiiHiiiiiiimuiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA MEMORIALU M. FILEJA V GORICI V odbojki zmage e Doma, Hrasta in Gorici pneti-Mj ;otov 3:1 V petek zvečer sta se v prijateljski tekmi spoprijeli ekipi Brega in Acegata. Breg .je nastopU v okrnjeni po stavi, saj sta v njegovih vrstah manjkala Prašeli in B. Lovriha, ki sta oba poškodovana. Ta tekma je v glavnem služila trenerju Škrinjar ju kot preizkušnja, tako posameznikov, kot ekipe. V tej tekmi je zopet prišla do izraza že kronična statičnost Brežanov, zlasti v prvih dveh setih. Pešala je predvsem obramba, ki ni krila tolkačev. Napad se ie odrezal boljše kot na zadnji tekmi, a na žalost le v zadnjih dveh setih. Manjkala je na splošno uigranost med igralo', poleg zelo pomanjkljivega prestrezanja prve žoge in nekaj naivnosti ob mreži. Vse to je izrabila izkušena ekipa Acegata, čeprav ne razpolaga z izrednim napadom. Pred Brežani je še mnogo dela. če bodo hoteli priti do tiste igre, ki jim bo dovoljevala uspešne nastope. V prvih dveh setih je igra potekala praktično enosmerno. Breža nom nikakor ni uspelo odgovarjati na Acegatove napade. V tretjem nizu so Brežani konč no menjali postavo in igra je stekla boljše, tudi zato, ker je nasprotnik nekoliko popustil. Napad ie bil mno go boljši in Breg si je zagotovil set. Bilo je treba odigrati še četrti set, ki je bil tudi najbolj borben. Dobro se je v tem nizu obnesel mladi Walter Žerjal, ki je prvič nastopil v prvi postavi. Breg si je zagotovil precejšnjo prednost. Iti pa je proti koncu začela kopneli je prišla na dan negotov«* obrambi, kar je povzročilo. *1 igralci Acegata ulovili Brez: 13 in uspešno zaključili set V 1 korist. Končni izid je bil ta: Acegat — Breg 3:1 (15:5, j 11:15, 15:13) Breg je nastopil z našle stavo: W., V., in B. V., V. Lovriha, Grgič, Sk_ 5' 1 NARASCAJNISKA Danes turnir Poleta Polet bo danes popoldne na odprtem igrišču Slomške ma košarkarski turnir za nad nike z naslednjim sporedom: ob 14.00 Italsider — Bor ob 15.30 Servolana — Polet ob 17.30 finale za 3. in 4. ob 19.00 finale za 1. in 2. - , V prvem srečanju Italsider-S^L favoriti naraščajniki Italsidr&l so se že v lanskem prvenst^fVto lično izkazali in tudi upajo nO Oj ko uvrstitev. »Plavi« bodo nat1? K z naslednjo postavo: Barazutf*< ren, Francia, Žetko, Kosmu* H kotič, Kalc, Nadlišek. če bodo poletovci zaigral' fL1 Servolani kot znajo, bi morPi?®' gnati svoje nasprotnike in ** 1 priboriti pravico do nastopa V naiu. Openci bodo igrali z njo postavo: Sosič, Daneu, Guštin, Košuta, Kraus, Gantj^^ Starc. NOGOMET dane® BUCJV 5. kolo BARI - CESENA Cali BRESCIA — PIŠA Stagmoli CASERTANA — PALERMO Porcelli CATANZARO - TARANTO Mascali LIVORNO - NOV ARA Trmchieri MANTOVA — ATALANTA Vacchini MASSESE — AREZZO Panzino MODENA - COMO Levrero MONZA — PERUGIA Trono TERNANA — REGGINA Campanini A SKUPINA CLiGt 6. kolo DERTHONA — PIACENZA Testuzza LECCO - VENEZIA Lupi Lap % le ket lUst fla tre, * a ht, *ta- hfji S; ter LEGNANO - ALESSANDRJ* II! Frasao MONFALCONE - TRIES' Bassi gnana PARMA - REGGIANA I.attamzd Vittorio ROVERETO - VERBANIA Alertini .T«* La 6r: oh nitaruiii . to SEREGNO - PRO PATRI* £ Levrero . SOTTOMARINA - PADOV* Clerico 2 TREV1SO - TRENTO Tabanelli * UDINESE - SOLBIATESB Baroneti ni