G zdarski vestnik Letnik 56, številka 1 Ljubijana, junij 1998 KRKINA MOŠKA KOLEKCIJA Lian Rock je potomec leva, ki je oznacil Ron.hill, naj prepoznavne jšo dišavo moškega 80-tih. Vsakega izmed petih razlicnih vanjev odlikuje kot slodnosJ.sfolifflS/slomu fPiol> potJ-da ne ~lltl$/o.lsli gozdOv. To slovt11skl gozdl>lft spomiiV8IIlO v gozdarsll.ifl qobt1J1evtlnlh u•tanov~h Od uednje do fakv/te(ne in podiplom$ke &lcpn/11 Ze sHIIf, !>Of pa v prihodnosti, bo pOiflbf>O od/QffJ ln pndoelfllleiro shltbo, t1Vej3/Sko (poSlovno) O.)IIV1l0$1 ln lastnike gozdov. Neposr&dnO dep~vnost v QOZdu usm«Ja }avroa gozt»rskll #JIN, INI/a sam" 11ft 10 v ro/Qjh irvajJJJsklh podj.q in ve/ilre f'IIN>hct> la#nlki:N gordt:1v. Na o1C7oo1 mlzJ o poldldh v gozda/mv v Po&lojnl 8. 6. 1998 smo Sli&.li, da Ima le 17 " dela~C~~V v~~ pokJicho lzobm:tbo. PrliiUtf!ik/11 (IIJzdQv usposobqenost 1a delov gozdu oase.a v podaiJotl oii8Vfltallpade4./ v gozdtl, Id 10 1/.wn. ki moge mea liJ""' smt1ne SJcozl tol pD na61!111., oo~~· stroiGt Oo ielo cHjstN>se ld potn111t ~IDil se, da bi VIM dela&, za poilod1olt liiMrlskoiQI ~ u:sodontn~~ .. ~gozds{Xolnlbnc. ~~·••••~eaa iwbtalBwlja WHII!wgozdoe ln ksdroV&k8 m lskod g& motamo v ustM>OVah Irt Olfl'll!fZ1J(;/jah v gozdsrsfviJ, da bodo Vodilni v (jih Pt>sftr"* llobrattMJnje msd pornernb/le ~ TUdvAclskih ustiJIIfJvah']e treba~kati zaJYim, dlt so bodoprila~'ljlit novim potrebam talje · sli.riO zakfafl pa /110131710 polsbh 114 v vsakem posamsznll jele 6 let in je bila edina goZdarska !oto &~lovens~ ui!rok'> ,.,....., • todanji ,_....,. LOla 1831 Je v MatiboN p06el .. delova0 Nižj&gozdo".ka sola. Solo l<>ta 1947 ~mo Slovenci Oollifl ovOj go:Svojrtev ~. ~·mvroriQ go~datii(\IO ln Pll, >godov\~\~ , gotdalllo ll'iddlt ollho 18 11 cancury, ln 111&6, Sloven18't '"' lorHl ot110a1 wao-Ol SnoJM eas••· The .a.oot opor.....s lot oh )'UR. and WOUid '-~~*~1114 0t>1y -~ol o ,."_ oct1oo1 wo11>-oo 11>0 ~~ ollnWudutlod, n1 by 11149, c-..-lbltiO tludy lorellry a1 "_...., PI c• 111 schoolrc-nel lnlr<>Woed...,. 1966. The-cNongeo.~·• "*'1*-llllOI~oflof.-yas-.. lleiOiacl SY'""m ""'''""""ala"...,_ ...wdl ... llor .....,~ ln(e(oowy -""'-We need a-noa•ldftlo ol pm1o sslonl ln tns:ry. ond -uc»-..,_ ero~ lhe ~ol priva:. forooc-We"...... bt­ _.._,_IOE-. Key-~~ lliOiolv. """*" educatlorl ond ~1"'' re',.",. in bteso:y. UVOD 1 HHROOUC. T10N CC> tu-,u. t4J$1!<> ,e petaetettetr•CJO sloverts••g• sre<~n~ttga gozdar· SI< "''l" \olollla. 10 pr~· Ila w 14)0trtf'Omo n~l/t de,anJI<• fl ne le sll'llllolltne Iti~ Pomena ~ega ••oorala•8nfllln laKillogoalrnltcwnoga iol$11;a n.uololt za gozllar~slfQlr O, 11 JIO. ko rvh<~mo med not l~lg~lm oz·••r>tom ' ptetokl05l rn O!T.aicwai.evontem. poOcen,avan,oro te< ramon,em ap'1~0 d•nMnJolt razmer ollafiem pa mrbmo preo ObJCOiivnomr potrebami juwtn)eOJt dne 08 Je slover>ska gozdorsJlt\Jdnejja dela on zrtvovan1a po&amozolkOV, SVOkO.oe S~upnosU tO Zd•a· • P V dipl ...t go1~ Sr.O ""9<' na'odovega Je~ ra. ~~š~ dru2be. Brezlzobra!ev~nJt ln bre.t domatoh "'' 90Z.dlrska in fe5arska ~a S<; . b< bilo danes o 6lovensk• gcz~arskl $Iroki lo tet ko ~Ovott~ Se vec ~· i'oolOjllA, Tttal•• ;!S, PoolOjriB !;LO 195 Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem so casi, ko je prav srednja gozdarska šola v težkih, kar dramaticno nemo. gocih razmerah, predstavljala kadrovsko in strokovno kovacnica sloven­skega gozdarstva. ln ti napori so rodili uspehe, ki bi jih, brez srednje go:z. darske šole in njenih absolventov· gozdarskih tehnikov, ne bilo ali bi vsaj bili mnogo skromnejši, kot so. Od casov ustanovitve prvih dveh gozdarskih tehnikumov pred 50 leti pa do danes se je marsikaj spremenilo. Vendar se spet soocamo z dilemami o tem ali potrebujemo srednje gozdarsko šolstvo in kakšno naj bo, kakšni naj bodo v prihodnje poklici v gozdarstvu, kako naj za potrebe teh poklicev izobražujemo in usposabljamo, kje in kako se bodo mladi ljudje zaposlovali, kakšno je dejansko gozdarsko znanje lastnikov gozdov itd. Toda, kakor za slovensko gozdarsko izobraževanje in šolstvo velja, da se ni rodilo cez noc, marvec je zraslo in se je razvijalo iz globokih korenin naše slovenske narodne in strokovne gozdarske preteklosti, velja tudi za prihodnost. Slednje bodisi ne bo ali pa sama sebe ne bo vredna, ce ne bomo znali ceniti preteklosti1 ce ne bomo znali graditi na izkušnjah, ce bomo mižali pred današnjo stvarnostjo in ne bomo vedeli, kaj hocemo in potrebujemo jutri. Potemtakem jutri ne bo slovenskega gozdarstva in slovenske gozdarske stroke, ce ne bo ustreznih kadrov vseh potrebnih profilov. Da jih bomo imeli ju td, moramo zanje poskrbeti danes. ce si hocemo kadre zagotoviti, moramo poskrbeti za ustrezno gozdarsko šolstvo, za ustrezno kadrovanje, zapo­slovanje. izobraževanje in usposabljanje vseh, ki bodo v naših gozdovih delali in z njimi gospodarili. Tudi ne kaže spregledati dejstva, da najširši javni interesi dalec presegajo lastniške in pridobitniške interese za gozdove in se bo javna vloga gozdov morala še krepiti. Za dobro gospodarjenje z gozdovi, za zagotavljanje trajnosti vseh funkcij, ki jih opravljajo, za skladno gospodarjenje z naravno dedišcino in gozdnato krajino nasploh so potrebni ustrezno ozavešceni in izobraženi ljudje vseh gozdarskih poklicev in profilov. V zgodovini slovenskega gozdarstva, z njo pa gozdarskega izobraže­vanja, je ena sama stalnica: nenehno spreminjanje razmer, nenehna rast znanja in potreb po njem, vse vecje :zahteve po izobraženih in usposobljenih kadrih. Ni le zakon vztrajnosti tisti, ki nas upraviceno postavlja pred spoz­nanje, da tudi v bodoce ne bo in ne more biti drugace. Da bomo logiko te resnice boije razumeli, je prav, da se z našim spominom sprehodimo skozi navidez kratko, v resnici pa dolgo, uspešno, pestro in bogato pot sloven­skega gozdarskega izobraževanja in šolstva. Srednje gozdarsko šolstvo je v tem mozaiku le en izmed trdnih kamenckov. 2 GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE NA SLOVENSKEM DO LETA 1918 2 FORESTRY EDUCATION lN SLOVENIA BEFORE 1918 Za evropske države in narode je bila druga polovica 19. stol. prelomnica zgodovinskega pomena. Razvojne in zgodovinsko-socialne razmere so bile takrat še posebej pomembne za slovenski narod. V tem okviru moremo razumeti in obravnavati tudi takratna dogajanja v gozdarstvu pri nas ter prva prizadevanja za ustrezno gozdarsko izobraževanje in slovensko gozdarsko šolstvo. Razvoj obojega je namrec potekal v razmerah narodnega preporoda in boja za ohranitev in utrditev slovenske samobitnosti. Slovenski narod je bil, kljub dolocenim pozitivnim spremembam po revolucionarnem letu 1848, podvržen hudim nacionalisticnim pritiskom sosedov, predvsem germani­zaciji. Takratna Avstrija je bila v mnogocem izredno centralizirana država, Gozd V 56 ( 1 998) 4 Vrtovec. P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem kljub doloceni avtonomiji, ki so jo pridobile posamezne dežele po državni reformi leta 1861 . Posledice centralizacije in germanizacijskih pritiskov so se mocno odra­žale tudi v takratnem gozdarstvu pri nas. Centraliziran je bil tudi šolski sistem, ki je slovenšcino v šolah mocno omejeval, slovenskemu šolstvu, zlasti še gimnazijam in poklicnim šolam, pa je bil izrazito nenaklonjen. Zgodovina slovenske gozdarske stroke je bila prav zaradi pomanjkanja lastnih gozdarskih strokovnjakov do leta 1918 v marsicem identicna z zgodovino avstrijskega gozdarstva. Vendar, kakor je v boju za slovenstvo potekal boj za lastno slovensko šolstvo, se je v okvirih prizadevanj za oblikovanje lastne gozdarske stroke porod il in je potekal tudi dolgotrajen in neenak boj za slovensko gozdarsko poklicno in strokovno šolstvo. Naj navedem le nekaj najznacilnejših problemov tedanjega casa v goz­ darstvu: _ že sredi 19. stoletja se je v slovenski in v širši avstrijski javnosti vse bolj cutila potreba po vsestranski revitalizaciji in ogozditvi takrat povsem ogo­lelega Krasa: _ogromna vecina gozdne veleposesti na Slovenskem je bila v rokah nem­ške gosposke in v teh gozdovih so bili zaposleni pretežno nemško govoreci gozdarski strokovnjaki; _v takratne slovenske dežele je vse bolj prodiral nemški kapital; -kmetje (nad 80% prebivalstva) povecini niso bili vešci naprednega kme­tovanja negospodarjenja z gozdovi, kar je poglabljalo njihovo gospodarsko in socialno krizo in vse bolj pospeševalo izseljevanje; -ko so kmetje (po zemljiški odvezi) postali lastniki nad 2/3 gozdov na Slovenskem, so, borec se za preživetje, iskali rešitve tudi z obsei:nimi secnjami in drugimi preobremenitvami rabe gozdov, kar je ponekod vodilo v njihovo že kar stihijsko siromašenje. Iz arhiva Trgovske zbornice v Ljubljani za leto 1882 je zanimiv podatek o dejanskem obsegu secenj na Kranjskem, ki je bil za cetrtino vecji od predvidenega eta ta. Lal so se takšne razmere nadaljevale tudi po 1. in vse do 2. svetovne vojne.) Od kod in kako dalec segajo korenine ozavešcanje slovenskega kmeta in slovenske javnosti v odnosu do gospodarjenja z zemljo, okoljem in goz­dovi. je danes gotovo težko na kratko predstaviti. Mnogi pomembni slovenski preporoditelji so delovali tudi pri razsvetljevanju slovenskega kmeckega življa in tako ali drugace vplivali na pospeševanje kmetijstva in gozdarstva. V drugi polovici 19. stoletja so pravzaprav orali ledino in storili ogromno prav na podrocju izobraževanja in ozavešcanja slovenskega kmeta in ta­kratne javnosti (npr.: dr. Janez Bleiweis, Matija Vrtovec, dr. Josip Orel. Rihard Dolenc. Franc Povše, Ludvik Dimitz idr.). Osrednjo vlogo v tedanjem raz­svetljiteljskem delu med Slovenci sta opravljali Kranjska kmetijska družba v strokovnem in slovensko taborsko gibanje v politicnem o zi ru. Mnogi tuji in nekateri domaci gozdarski strokovnjaki, ki so tedaj delali v naših gozdovih, imajo pomembne zasluge za razvoj in napredek gozdarske stroke. Svoje ime in uveljavitev so neizbrisne povezali z našimi gozdovi in gozdarsko stroko. Slednjo lahko iz vec razlogov upraviceno razglašamo tudi za slovensko, cetudi je tedaj bila obenem tudi avstrijska. Med pomemb­nejšimi gozdarskimi strokovnjaki tedanjega casa naj omenimo le nekatere: Josip Ressel, Josip Koller, Herman in Adolf Guttemberg, Venceslav Goli, Josip Pucich, Franc Padar {prvi pisec gozdarske strokovne literature v slovenšcini), Konrad Rubbia, Leopold Hufnagel, H. Schollmayer, idr. GozdV 56 (199B) 4 _______ V_rt_o_v_e_c._P_.:_O_b_ petdeselletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem - Pomembno vlogo pri uveljavljanju gozdarske stroke so imela v tem casu tudi strokovna društva: Gozdarsko društvo za avstrijske alpske dežele (ust. leta 1852), Avstrijsko vsedržavno gozdarsko društvo (ust. leta 1852) in Kranjsko-Primorsko gozdarsko društvo (ust. leta 1875). Prizadevanja za razvoj gozdarske stroke so gotovo bistveno prispevala tudi k oblikovanju in utrjevanju znanj, tradicije, kulture in etike Slovencev v njih odnosu do narave in gozda, vse do danes. Pozitivnih sadov razlicnih drugih oblik prebujanja in izobraževanja ta­kratne slovenske javnosti, posebej na podrocju kmetijstva in gozdarstva, ne bo nikoli mogoce oceniti in. ovrednotiti dovolj celostno in vsestransko. Dejansko so to bili temeljni poskusi, saj takratna germanizacijsko usmerjena politika državnih oblasti vzgoji in izobraževanju na slovenskih narodnostnih osnovah ni bila naklonjena. Prvi šolani gozdarji so prihajali k nam s prve avstrijske gozdarske višje šole, ki je bila ustanovljena leta 1813 v Mariabrunnu. Za Slovence, posebej pa za slovensko strokovno in poklicno solstvo, je bilo nedvomno odlocilnega pomena leto 1867, ko so si na volltvah v kranjski deželni zbor izborili po­slansko vecino. Takrat je slovenšcina, vsaj na Kranjskem, prvic postala ena­kopraven deželni jezik v državnih uradih, v sodstvu in šolstvu. Kranjski de­želni zbor je skušal posvetiti vec skrbi tudi poklicnemu in strokovnemu šolst­vu s slovenskim ucnim jezikom. Narocil je deželnemu šolskemu odboru, naj preuci možnosti za ustanovitev slovenske gozdarske šole. Odbor je aprila 1867 objavil razpis za pokroviteljstvo nad takšno šolo. Izmed dveh ponudb je odboru najbolj ustrezala ponudba Jurija Schonburg-Walden­burga, nemškega kneza in lastnika gradu Snežnik ter tamkajšnjih prostranih gozdov. Veleposestnik je ponudil: uporabo hiše s petimi sobami in kuhinjo, primerno za bivanje 8 -1 O oseb, ves hišni inventar ter drva za kurjavo, placilo za dva ucitelja in uporabo 810 ha gozda za terenski pouk. Deželni odbor je ve!ikodušno ponudbo sprejel in prevzel nase ostale stroške. Istega leta je izšla prva knjiga v slovenšcini, namenjena pospeševanju gospodarjenja z gozdovi v ma!l kmecki posesti; to je bil Navad, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom, avtorja Mavricija Scheyerja. Prva slovenska gozdarska šola na gradu Snežnik je bila ustanovljena leta 1868 in je bila dvoletna. 1 menovala se je Dežel na nižja gozdarska šola. Ucni jezik je bil slovensk\. Šola je bila namenjena manj premožnim kmeckim sinovom z opravljeno ljudsko šolo ali nižjo realko. Deželni zbor je za vse sprejete ucence namenil štipendije, ki so omogocale kritje stroškov šolanja. Prvi ravnatelj šole je bil grašcinski nadlogar Vincenc Bodenstein. Pripravil je tudi prvi ucni nacrt po vzoru gozdarske šole v Hinterbruhlu. Po rodu je bil Ceh, že vec let zaposlen na snežniškem posestvu. Šola je delovala le šest let, za tri generacije ucencev. Imela je znaten osip in fluktuacija ucencev, uspešno pa je šolanje koncalo 26 dijakov. Po koncanem šolanju so se vsi absolventi zaposlili in delovali kot gozdni cuvaji ali gozdni oskrbniki. Torej so bili uspešni in so se pri svojem delu dobro uveljavili. Šola pa vendarle ni dosegla svojega temeljnega namena, namrec: strokovno usposabljati kmecke sinove za dobro gospodarjenje z njihovimi gozdov\. Ravnateljstvo šole je sprico takšnega stanja ugotavlja/o, da so absolventi šole sicer nadpovprecno usposobljeni za potrebe gospoda~enja v lastnem kmeckem gozdu ali za delo gozdnih cuvajev, premalo pa so izobraženi za delo gozdnih upraviteljev. Za zahtevnejše poklicno izobraže­vanje pa šola ni bila ustanovljena niti ni bila prostorsko, ne materialno, ne kadrovsko primerno preskrbljena. Ker šola in namen štipendiranja nista Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem - dosegla svojega prvo.tn_~ga n~mena, se j_e deželni zbo.r.?d~ocil š~tipe_ndije, . s tem !udi šolo, uk1n1t1. Spnco skromnih sredstev, k1 Jih Je dezeln1 zbor !namenjal šoli, zatem ni niti razmišljal o ustreznejši obliki poklicne ali stra- n ~ 1 kovne gozdarske so e. KranJSki deželni zbor je leta 1873 ustanovil tudi Deželno sadjerejsko in vinoreJsko šolo, ki je delovala na Slapu pri Vipavi, vodil pa jo je že omenjeni Rihard Dolenc. Ukinitev snežniške gozdarske šole je deželni zbor utemeljil tudi s pojasnilom, da namerava deželno kmetijsko šolo preseliti na Grm pri Novem mestu in tedaj v ucni program vkljuciti tudi gozdarstvo za potrebe kmeckih gospodarstev. To se je res zgodilo, vendar šele leta 1886. Pozneje se je šola preimenovala v Kmetijsko šolo Grm in v njen ucni nacrt je bilo vkljuceno tudi gozdarstvo za male gozdne posestnike. Pouk gozdarstva je bil pozneje vkljucen tudi v ucne programe kmetijskih šol v Šentjurju pri Celju in v Mariboru. Navedene šole so se obdržale in uspešno opravljale svoje poslanstvo vse do danes. vendar pa globlji razlogi za ukinitev snežniške šole niso bili zgolj tisti, na katere se je skliceval deželni zbor. Nemški liberalno-germanizac1jski pritisk je dejansko botroval ukinitvi šole, ker je bila v celoti slovenska. Pod tem pritiskom so bile takrat povsem ponemcene tudi druge slovenske in dvojezicne šole v deželi. V takem vzdušju je seveda morala ostati brez pozitivnega odziva tudi tedanja pobuda za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Germanizacijsko naravnanost oblasti dokazuje tudi dejstvo, da je bila šestnajst let po ukinitvi snežniške šole leta 1892 ustanovljena gozdarska šola v Idriji. Šola je bila le enoletna, sprva namenjena vzgoji gozdnih cuvajev, po letu 1898 pa je delovala kot logarska šola. Ves pouk na šoli je potekal samo v nemšcini. Šola je dala 121 absolventov, ki so se v glavnem zapo­sloval! kot gozdni cuvaji v državnih gozdovih. V zadnjih letih delovanja je šola vpisovala izkljucno ucence z dobrim znanjem nemšcine, zato so med vpisanimi prevladali ucenci iz nemško govorecih avstrijskih dežel. Ocitno tudi to ni bilo dovolj za obrambo pred vse bolj uveljavljajocim se sloven­stvom. zato so oblasti leta 1909 ukinile tudi to šolo. Leta 1905 je bila podobna šola ustanovljena v Celovcu. Tudi na tej šoli je bil pouk le v nemšcini. Drugih gozdarskih šol na slovenskem narodnem ozemlju vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije ni bilo. Tako, z izjemo kmetijskih šol, slovenski lastniki gozdov v domacem okolju in v slovenskem jeziku niso imeli možnosti pridobiti temeljitejšega strokovnega znanja o gospodarjenju z gozdovi, lastnega strokovnega gozdarskega šolstva pa si Slovenci v tistih casih niti v sanjah niso mogli privošciti. Svoj. sicer majhen delež v naporih za izboljšanje razmer v tedanjem slovenskem gozdarstvu je tiste case prispevalo tudi Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko. Leta 1903 založilo Navad za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem, ki gaje spisal Avgust Guzelj, gozdarski komisar v Novem mestu in obenem ucitelj gozdarstva v kmetijski šoli na Grmu. 3 GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSTVO MED SVETOVNIMA VOJ NAMA 3 FORESTRY EDUCATION IN SCHOOLS IN THE PERIOD BETWEEN THE T'vVO WORLD WARS Konec 1. svetovne vojne in združitev v kraljevino SHS sta Slovencem sicer odlocllno pomagala v procesu narodnega osamosvajanja, prinesla Go:r.dV 56 (1998) 4 _ _ _____ V_rto_v_e_c_, P_._: Ob petdesetletnici sredn}eg~ gozdar.skega ~olstva ~a Slov~nskem ______ _ pa sla tudi vrsto razocaranj. Vec kot tretjina slovenskega narodnostnega ozemlja in naroda sta ostali zunaj nove države. Prejšnji avstrijski monarh/cni centrallzem je zamenjal jugoslovanski, dejansko srbski, v marsicem še bolj tog in konzervativnejši. Vidnejših pozitivnih premikov tako nista bila deležna ne gozdarska stroka, ne izobraževanje, ne šolstvo. Slovenska gozdarska stroka je ostala po 1. svetovni vojni v marsicem prepušcena sama sebi. v okvirih skromnih možnosti maloštevilnih gaz~ darskih strokovnjakov, ki so na Slovenskem ostali še iz casov Avstrije. Edini vidnejši pozitivni premik v prizadevanju po lastni strokovni organizaciji je bila, takoj po 1. svetovni vojni, ustanovitev Gozdarskega društva Slovenije ( 1919). To je v svojih programskih nalogah vkljucevalo tudi dolocene oblike strokovnega izobraževanja, prizadevalo si je za ustanovitev slovenskega gozdarskega šolstva in je vcla njevalo tudi gozdne posestn ike. Leta 1922 je društvo postalo zgolj Podružnica Jugoslovenskega šumarskega udruženja, šele leta 1940 so se slovenski gozdarji ponovno organizirali v lastnem Slovenskem gozdarskem društvu, ki je delovalo do konca 2. svetovne vojne, ko je bilo ukinjeno. Z delovanjem društva je bila tesno povezana tudi izo­braževalna vloga strokovne gozdarske revije Gozdarski vestnik, ki je pricela redno izhajati leta 1938. Njegov ustanovitelj in prvi urednik je bil ini. S. Sotošek. Vestnik med 2. svetovno vojno ni izhajal. Šibka gozdarska strokovna razgledanost vecine lastnikov gozdov na Slovenskem, pomanjkanje strokovnih gozdarskih kadrov, neustrezna goz­dnogospodarska politika države, krizne razmere v gospodarstvu nasploh in slabšanje socialnih razmer kmeckega prebivalstva seveda niso z nicimer prispevali k boljši kakovosti gospodarjenja z gozdovi. Dogajalo se je, pred­vsem nasprotno, zato se je zlasti v vecini male kmecke gozdne posesti stanje slabšalo vse do pricetka 2. svetovne vojne. Na Koroškem, ki je po nesrecnem plebiscitu ostala v mejah Republike Avstrije, se je domace gozdarstvo v celoti 'integriralo v okvire takratnega avstrijskega gozdarskega sistema. Nekoliko drugace je bilo na Primorskem, na slovenskem ozemlju, ki je bilo prikljuceno Italiji_ Gozdarskega osebja je po vojni tudi tam ocitno zelo prjmanjkovalo. V gozdarski operativi je sicer ostalo še precej osebja slo­venskega in avstrijskega porekla, pa tudi strokovno delo v gozdovih je še nadalje temelj ilo na nekdanji avstrijski doktrini (npr. nadaljevanje akcije za pogozdovanje Krasa, strokovnost gospoda~enja na gozdnih veleposestvih in v državnih gozdovih). Ker je primanjkovalo predvsem nižjega strokovnega kadra, je italljanska oblast že leta 1920 v Idriji ustanovila Pospešeni goz­darski tecaj (Corso accelerato Forestale di Id ria). Redni enoletni šolski pro­gram so udeleženci absolvirali v dveh mesecih. Šola je delovala le dve leti, obiskovale so jo tri generacije, koncalo pa 62 slušateljev. Vsi udeleženci šole so bili Slovenci, ucni jezik pa je bil italijanski. Vsi absolventi so po koncanem šolanju opravljali strokovni izpit na prefekturi za Julijsko krajino v Trstu. Glede na nadaljni politicni razvoj v Italiji ter izrazito protislovensko politiko fašisticnih oblasti, seveda ni bilo nikakršnega interesa, da bi na slovenskem nacionalnem ozemlju delovala kakršnakoli poklicna šola, ki bi združevala slovensko mladino. zato tudi v gozdarskem šolstvu ni moglo biti drugace . So pa v vrste gozdarskih služb tudi pozneje, vse do 2. svetovne vojne. vstopali številni Slovend, ki so se šolali na italijanskih šolah, in so delovali bodisi v domacem okolju bodis·l drugod po Italiji. Italija namenskega izobraže­vanja kmetov za gospodarjenje z gozdovi ni poznala. V Jugoslaviji je bila leta 1931 koncno ustanovljena Nižja gozdarska šola v Mariboru. Sprva je delovala kot enoletna, pozneje kot dvoletna strokovna Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem šola. namenjena pa je bila tudi izobraževanju kmeckih sinov. Njen ravnatelj ·n vsestranska strokovna gonilna sila je bil inž. S. Sotošek. Šola je delovala ~o leta~ 941, ko so jo nemške okupacijske oblasti ukinile. Šolanje sta dotlej opravila 202 ucenca. Poleg kmetijskih šol, ki so bile ustanovljene še pred 1. svet. vojno, in mariborske gozdarske šole, je bilo v obdobju med obema vojnama za stro, kovno izobraževanje malih lastnikov gozdov storjenega bolj malo. Leta 1933 je izšlo delo Kmetsko gozdarstvo Jožeta Miklavžica. Državna Gozdarska nadzorna služba je bila edina javna služba, ki je skrbela za strokovne stike s kmeckimi lastniki gozdov, vendar je bila kadrovsko in strokovno presibka. Zlasti po svetovni gospodarski krizi (med leti 1929 w 1933) so se socialne razmere v Sloveniji tako poslabšale. da so bili lastniki gozdov primorani prekomerno sekati. Nadzorna gozdarska služba je ob tem pomagala last­nikom, kolikor je mogla, s predavanji, tecaji in organizacijo pogozdovanj. Lela 1941 se je v reševanje problematike kmeckih gozdov vkljucila tudi KmetiJska zbomica, ki je organizirala "Posvetovanje o lesnogospodarskih problemih Slovenije". Programska izhodišca, ki jih je pripravilo to posveto­vanje. so se lahko uresnicila šele v letih po 2. svetovni vojni. 4 NIŽJE IN SREDNJE GOZDARSKO ŠOLSTVO PO 2. SVETOVNI VOJNI 4 ELEMENTARY AND SECONDARY FORESTRY EDUCATION AFTER WORLD WAR TWO 4.1 Zacetki 4.1 Beginnings Brez pretiravanja ari politicnega navijaštva je mogoce trdili, da so bili celostni temelji slovenskega gozdarskega šolstva postavljeni šele po 2. svetovni vojni, v takratnih razmerah povojne obnove in revolucionarne komunisticne doktrine. Lastnih gozdarskih kadrov je bilo tedaj v Sloveniji premalo, številni tujci so med vojno in po njej odšli, številni domaci strokov­njaki so med vojno padli. Pomanjkanje strokovnih kadrov se je poznalo toliko bolj, ker je bila država zaradi povojne obnove primorana poseci po edinih naravnih virih, ki so bili kolikor toliko dostopni-po gozdovih. Ukrepi naci- Slika 1: Uciteljski zbor Srednje gozdarske šole v Ljubljani v šol­skem letu 1951/52 pred "barakar­sko" šolo v Šiški, z leve: Rihard Erker, Stane Logar, Šime Lelinic, Drago Kanc. Dinko Cerjak-rav­natelj, Vera Remic, Janez Jerman, Anica Benkovic, Janez Srpar. Aleksander Bleiweis. GozdV 56 (1998) 4 Vrtovec. P.: Ob petdesetle'tnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem onalizacije in obvezne oddaje lesa so tedaj preobremenili slovenske gaz. dove. Gozdarstvo je bilo v celoti podrejeno politiki. Lastno stanovsko organizacijo so gozdarji lahko spet obudili šele leta 1951, ko je bilo ustanovljeno Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Reorganizirani v obmocna društva, so vse do današnjih dni skrbeli za dodatno izobraževanje gozdarskega strokovnega osebja, prizadevali so si za ustanavljanje in raz.voj gozdarskega šolstva, delali so z javnostjo, niso pa se posebej ukvarjali z izobraževanjem lastnikov go2dov. Novi pogledi na tovrstne potrebe so oživeli šele po reorganizaciji v zacetku devetdesetih let, ko je bila osnovana Zveza gozdarskih društev Slovenije. L.e leta 1946 je ponovno pricel izhajati Gozdarski vestnik, edina strokovna stanovska revija. Vestnik je v povojnih letih nekajkrat menjal ustanovitelje in izdajatelje, vendar je postal spet po ustanovitvi stanovskega društva njegovo glasilo in je ostal glasilo Zveze gozdarskih društev vse do danes. Leta 1946 sta bili v Ljubljani in v Mariboru ustanovljeni Nižji gozdarski šoli. Kriticne povojne razmere so te~ale hitro usposabljanje kadrov, zato sta šoli delovali v obliki trimesecnih tecajev. Šoli sta delovali le do leta 1948, ko so ljubljansko preimenovali v Nižjo lesno šolo, mariborsko pa ukinili. V Ljubljani in v Mari boru sta jeseni 1948 pricela redni pouk gozdarska teh­ni kuma. To leto imamo lahko tudi dejansko za leto ustanovitve slovenskega srednjega gozdarskega šolstva. Tehniku ma sta delovala pod pokroviteljstvom Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo LR Slovenije_ Pogoj za sprejem ucencev je bila dokoncana nižja gimnazija. Šolanje je sprva trajalo tri leta. Gozdarsko strokovno šolstvo je bilo zlasti v prvih letih po 2. svetovni vojni tudi orodje takratnih oblasti in politicnih inleresov, kar najbolj zgovorno potrjuje usoda Nižje gozdarske šole. Namesto ukinjenih dveh šol je bila namrec istega leta ustanovljena Nižja gozdarska šola v Postojni, a že po dveh mesecih pouka se je morala seliti v grad Kromberg pri Gorici. Leta 1951 se je šola ponovno selila v Novo Gorico. naslednje leto pa v Idrijo. Tam je delovala osem let, vse do ukinitve. Tako se je Id ri ja že tretjic zapored vpisala v zgodovino gozdarskega šolstva na Slovenskem, a šele v tretje s slovensko šolo. Pouk na Nižji gozdarski šoli je scasoma postajal zahtevnejši in strokovnejši. Leta 1949 je bil pouk podaljšan na pet mesecev, \eta 1950 na šest, od leta 1952 je trajal pouk sedem mesecev. 1953. pa celo deset. Obvezna je bila tudi petmesecna praksa. Tako je šola pos~la dvoletna. Sprva zelo nestanovitna je bila tudi usoda obeh tehnikumov. Mariborski tehniku m je zacel delovati v stavbi. kjer je bila že pred vojno Nižja gozdarska šola. V šolskem letu 1949/50 se je selil v prostore takratne mariborske kmetijske šole. Že naslednje leto so se morali mariborski ucenci pridružiti svojim vrstnikom na Ljubljanskem tehnikumu v nacionaliziranih prostorih na Krekovem trgu. Pozneje so bili ti prostori namenjeni novoustanovljeni Agronomski fakulteti_ Leta 1950 so priceli graditi poslopje za novo stavbo gozdarske s red nje šole na Vicu, ucen ci pa so s pou kom gos tovali v prostorih VIŠke osnovne šole in gimnazije. Februarja 1950 je pogorel dijaški dom na V1cu, kjer so ucenci bivali. Z novo šolsko stavbo ni bilo nic in spet se je bilo treba seliti, tokrat v lesene in dotrajane barake v ~iški. Tam sta šola in dijaški dom ostala do konca šolskega leta 1958/59. Kljub težavam, pomanjkanju materialnih sredstev in pogojev za pouk, so imeli ustanovitelji šole in takratni ucitelji visoke zahtev~. kar je ucencem omogocalo pridobiti solidno strokovno znanje. Sola je postala s šolskim letom 1950/51 petletna, ucenci pa so med pocitnicami opravljali obvezno skupno prakso. Leta 1952 se je gozdarski tehnikum preimenoval v Srednjo gozdarsko šolo. Ob šoli je leta 1953 pricel delovati tudi dveletni tecaj za Go.ldV 56 (1998) 4 --------------------~------------~-=----~--------------------------­ Vrtovec. P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem ozdarske tehnike. Tecaj je bil sprva namenjen nekdanjim politicnim akti­ ~;stom in je gozd arjem z. nižjo izobrazbo, ki so izpolnjevali takratne družbeno­ politicne in strokovne pogoje, omogocal pridobiti izobrazbo gozdarskega tehnika. Prav bi bilo, da bi se ob spominih na zacetke gozdarskega srednjega in poklicnega šolstva _in ob pregled~ nj_ego_~ega ra~voja spomn_ili ~t~vilni~ gozdarskih strokovnjakov, ravnateljev 1n uc1tel]ev, k1 so pomagali pn nJegovr rasli in uspešnem delu vse do danes . .Lal vseh v enem samem clanku ni mogoce predstaviti, zato bi se morali ob priložnosti s posebnim clankom spomniti tudi teh zaslužnih posameznikov. 4.2 Gozdarski šolski center v Postojni 4.2 Forestry School Centre in Postojna Gozdarska tehnicna šola Leta 1956 je bilo sklenjeno, da se Gozdarska srednja šola preseli v Postojno. Za potrebe doma ucencev so preuredili nekdanji Windischgraet­ zov dvorec (nekdanji Grand hotel), zraven pa je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje. Dela so se zavlekla do decembra 1959, tako da se je pouk pricel 4. decembra. Tega leta je bila ukinjena Nižja gozdarska šola v Idriji. Nadaljni korak v zgodovini gozdarskega srednjega šolstva je bil storjen leta 1959. Tedaj so v takratni LR Sloveniji izdelali nacrt potreb po gozdarskih strokovnih kadrih, ki je že temeljil na novi gozdarski zakonodaji. Ta je predvidevala poenotenje gospodarjenja z gozdovi, neglede na lastništvo. Osnova za izracun potreb po gozdarskih kadrih je bilo predvidevanje, da potrebuje Slovenija po enega gozdarskega inženirja na 1.900 ha, goz­ darskega tehnika na 1.600 ha in logarja na 860 ha gozda. Takrat je bilo v gozdarstvu zaposlenih 433 gozdarskih tehnikov, v naslednjih letih pa naj bi jih potrebovali 1.073. Možnost prekvalifikacije z dodatnim izobraževanjem je bila zato dana tudi logarjem in sicer v okviru dvoletnega tecaja, ki se je, skupaj s šolo, prav tako preselil v Postojno. Šola se je preimenovala v Gozdarski šolski center v Postojni (GŠC). V okviru GŠC naj bi, poleg redne tehnicne šole in dvoletnega tecaja za prido­ bitev izobrazbe gozdarskega tehnika, pricela delovati še šola za gozdne delavce.V šolskem letu 1959/1960 ie pouk zakljucila zadnja generacija Slika 2: Pred šolsko stavbo v Postojni v š~skem letu 1963/64. z leve: Jože Jencek, Grozdana Mislej, Božo Lenassi, Jože Draš­ ler, Asta Sifa, Stanko Mazi-rav­ natelj, Marjan Trtnik, Ernest Kucan, Aleksander Bizjak, Silva Hirsch, Minka Habe, Miro Komovc, Stanko Tumpej, Viljem Garmuš. GozdV 56 (1998) 4 Vrtovec. P.: Ob peldesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem Slika 3: Prakticni pouk spravila na šolskem poligonu. tehnikov s petletnim programom. Odtlej je bil program gozdarske tehniške šole štirileten. Šolske prakse niso bile vec skupinske, temvec so ucenci opravljali obvezno prakso pri gozdnogospodarskih organizacijah, povecini pri tistih, ki so ucencem dajale tudi štipendije. Te je imela vecina ucencev. V naslednjih letih, nekako do leta 1990, je šola doživljala mirnejše case. Bilo je sicer vec šolskih reform in sprememb ucnega nacrta , pac v skladu s spremembami v šolskem sistemu. Posebej naj omenim uvedbo znanega usmerjenega izobraževanja. ki je svoj koncni fiasko doživelo skladno z družbenopoliticnimi spremembami leta 1990. Vecina gozdarskih tehnikov, absolventov GŠC, vse do konca osemde. setih let z zaposlitvijo ni imela težav. Ko je bil v sedemdesetih letih ukinjen poklic logarja, so potrebe po gozdarskih tehnikih celo narasle. Vpis na tehniški šoli se je takrat z enega prvega razreda povecal na dva. Do šolskega leta 1996/97 so šolo za gozdarske tehnike koncali 2.103 ucenci. Vecina jih je bila rednih, vkljucno s tistimi iz dvo/elnih programov, pozneje pa je šolo koncalo tudi nekaj ucencev, ki so se šo/ali izredno. Ker je imela vecina ucencev štipendije, so se povecini uspešno zaposlovali in se delovno uveljavljali na maticnih gozdnih gospodarstvih. Le malo je bilo takih, ki se iz razlicnih razlogov pri strokovnem ali proizvodnem delu niso uveljavili in so bili zato primorani poiskati delo drugje. Mnogi absolventi tehnicne šole so se odlocili za nadaljevanje študija na višji ali na visoki stopnji Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Precej se jih je vpisalo na druge višje šole in fakultete in so študij povecini tudi uspešno koncali. številni nekdanji gozdarski tehniki so s postdiplomskim študijem dosegli naziv magistra ali doktorja gozdarskih (aJi drugih) znanosti. Šola za gozdne delavce Z ustanovitvenim aktom GSC je bila ustanovljena v Postojni tudi Šola za gozdne delavce. Dejansko je pricela delovati šele leta 1966. ko je pre­nehal dvoletni tecaj za gozdarske tehnike in so se sprostite dolocene zmo­gljivosti. Dotlej je bilo usposabljanje gozdnih delavcev v Sloveniji vezano izkljucno na neformalne, priložnostne tecaje . Prva generacija odraslih slu­šateljev se je vpisala aprila 1966. V šolskem letu 1967/68 se je vpisala v šolo prva generacija ucencev z rednim statusom ucencev za poklic goz­dnega delavca. Od leta 1971 je šola delovala kot Šola za gozdarje. Z leti je bilo z ucnimi programi predvidenih vec razlicnih kvalifikacij za gozdne delavce: za sekace. za gojitelje, za semenarje in drevesnicarje . Po uvedbi sistema usme~enega izobraževanja je šolanje gozdnih delavcev potekalo po enotnem dvoletnem programu za poklic gozdar. Zanimivo je, da se do ustanovitve Gšc v Sloveniji ni pokazala resnejša volja in pripravljenost po šoli za gozdne delavce. V zagovor takšnega stanja bi bilo seveda mogoce našteti vrsto tehtnih razlogov, zdi pa se, da je bilo šele množicno uvajanje rocne verižne motorne žage tisti tehtni razlog , ki je koncno preprical odgovorne o nujosti take šole. Omenjene podcenjevalne razmere so imele dolgorocne negativne posledice za izobrazbeno struktu­ro zaposlenih v neposredni gozdni proizvodnji in v miselnosti tistih, ki so odlocali o zaposlitvi in kadrovanju gozdarskih proizvodnih delavcev. Šola za gozdne delavce je sprva delovala na GŠC v Postojni, pozneje pa, pod njegovim okriljem, tudi v dislociranih izobraževalnih centrih pri tedanjih Gozdnih gospodarstvih: Slovenj Gradec, Maribor, Novo mesto, Nazarje, Bled. Tolmin, Celje in Brežice. Kljub tako široko zasnovani mreži za usposabljanje gozdnih delavcev, se je vseskozi dogajalo, da so gozdna gospodarstva pri zaposlovanju dajala prednost priucenim delavcem, po- GozdV 56 (1998) 4 Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem osto sezoncem iz drugih jugoslovanskih republik. Zato je pojema lo nacrtno ;aposlovanje domace, za. zahtevno _gozda~s~o delo ustr~zno izobraže~e ·n usposobljene delovne SJie. Posled1ce taksn1h kad rovan) po posamezn1h 1 ozdnih gospodarstvih so v marsicem vidne vse do danes. 9 sprva je moral za vpis na šolo za gozd arja kandidat predložiti zdravniško spricevalo medicine dela o psihofizicnih sposobnostih za delo v gozdarstvu, ucno pogodbo z Gozdnim gospodarstvom in imeti uspešno koncanih vsaj 61et osnovne šole. Ucni nacrt je bil dvoleten in se je z leti spreminjal skladno s potrebami in novimi tehnologijami v gozdni proizvodnji. Pouk je v prvih letih najprej stekel v tecajni obliki, v katero so se vkljucevali odrasli, že zaposleni delavci. Tako je pouk leta 1978 npr. obsegal po dva tecaja po pet mesecev v Postojni, ostali cas pa so ucenci prebili pri prakticnem delu v dislociranih izobraževalnih centrih. Po koncanem šolanju so ucenci opravljali zakljucni izpit in z njim pridobili ustrezno potrdilo. Vpis v redni program šole za gozdarje nikoli ni bil posebno visok. v osemdesetih letih so se vsi programi GŠC integrirali v programe usmerjenega izobraževanja, za vpis pa je bila odtlej potrebna koncana osnovna šola. Dislocirani centri so povsem prenehali delovati že sredi osemdesetih let. Po spremembah leta 1990 je postal program za gozda rje trileten. Interes za šolanje je poslej, verjetno v skladu z interesi in politiko takratnih GG, izrazito upadel. Skupaj sta šolo za gozdarje do konca šolskega leta 1996/97 uspešno koncala 602 gozdarja, od tega je bilo rednih ucencev bilo približno 2/3, tretjina pa je odraslih tecajnikov. V številu je vkljucenih tudi 6 kmetov­gozdarjev. ki so šolanje koncali v devetdesetih letih. Dejstvo. da je bilo po letu 1963 gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji po­enotena ne glede na lastništvo, je takrat pripomoglo k stanju, da za ustrezno formalno usposabljanje in izobraževanje lastnikov gozdov ni nihce posebej skrbel. Res pa je, da so takratna gozdna gospodarstva postopoma pricela sama skrbeti za prirejanje razlicnih tecajev za lastnike gozdov. Ohranilo se je tudi informativno gozdarsko izobraževanje na nekaterih kmetijskih šolah. GŠC se je v skladu s potrebami pricel ukvarjati tudi z usposabljanjem in doizobraževanjem gozdnih in drugih delavcev za razlicna zahtevnejša in specializirana dela v gozdarstvu. Po letu 1976 so bile uvedene razlicne izobraževalni tecaji: za varno delo z motorno žago, za gozdne traktoriste, Slika 4: Ucenci pri spoznavanju drevesnih vrst. Vrtovec. P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem Slika s· Nekdanji dijaški dom, "Grand hotel" z bogato in pestro pretekloStJO, porušen leta 1979. gozdne žicnicarje in za dela s hidravlicnimi nakladalniki. leta 1983 pa tudi temelJni tecaj za varno delo s traktorji in traktorskimi prikljucki, vkljucno z možnostjo opravljanja vozniškega izpita za F kategorijo. Teh tecajev seveda niso obiskovali le gozdni delavci, temvec tudi drugi interesenti in tudi lastniki gozdov. Tako je postala tecajna dejavnost ena od stalnih oblik izobraževal~ nega dela na GŠC. Od leta 1976 pa do konca šolskega leta 1996/97 se je vseh tecajev udeležil oziroma uspešno opravil skupno 6.101 tecajnik. Dejansko se je šele v osemdesetih letih tecajna dejavnost za poklicno usposabljanje pricela odpirati tudi za kmete-lastnike gozdov, vsaj za tiste, ki so s takratnimi gozdnimi gospodarstvi sklenili kooperantske pogodbe za dela v gozdarstvu. Kooperanti so se morali za delo usposobiti na ustreznih tecajih. Nekaj (po)misli o GŠC Velik problem šolskega centra in njegovih izobraževalnih programov so ucbeniki za strokovne predmete. Kljub težavam je šola poskrbela tudi za nekaj tovrstne literature, problem pa v celoti vse do danes ni rešen. GŠC je postopoma pridobil Jasten strojni park in park za prevoze ucencev. V letu 1980 je bil zgrajen nov dom za ucence. Na mestu nekdanjega dijaškega doma (hotela -dvorca). ki so ga porušili, je bil namrec zgrajen sodoben dom ucencev. Ta naj bi pokrival še tako velike potrebe po bivalnem prostoru za ucence programov GŠC, pa tudi za dijake drugih postojnskih šol iz oddaljenih krajev. Sledili sta še telovadnica in strojna postaja. Vse to je nastalo z veliko strokovno in denarno pomocjo Gozdnih gospo~ darstev in Posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo. Tudi ucni pro­grami in njihova realizacija so bili vecidel sad sodelovanja gozdarske ope­rative in PI S. Pac pa GŠC ni imel lastnega gozdnega šolskega posestva i11 ga ne takrat ne pozneje ni uspel pridobiti. Prakticni pouk se je odvijal na objektih gozdnih gospodarstev, prav tako tudi obvezna praksa ucencev. Ko je bila s programom usmerjenega izobraževanja praksa ukinjena, se je povecal obseg prakticnega pouka v šoli, vse do danes je potekal in še poteka v bližnjih državnih gozdovih. Za razmeroma dolgo tridesetletno obdobje GŠC v Postojni je znacilnod da je v tem casu center v mnogocem znatno in vsestransko napredoval. Uspešno je reševal svoje kadrovske, programske in materialne težave, razmeroma dobro se je opremil in širil svojo obšolsko izobraževalno dejav­nost z najrazlicnejšimi tecaji usposabljanja odraslih za najrazlicnejša spe­cializirana dela v gozdarstvu in za potrebe drugih dejavnosti. 4.3 Gozdarska šola v Postojni po letu 1990 4.3 Forestry school in Postojna after 1990 Družbenopoliticne spremembe po letu 1990 in z njimi spremembe v gospodarstvu in gozdarstvu so bile vzrok, da je prišlo v gozdarstvu do znanih kriznih razmer. Do sprememb je prišlo tudi v šolstvu. GŠC v Postojni je izgubil znacaj šolskega centra in je postal Gozdarska srednja šola, zgolj ena od državnih srednjih strokovnih šol, podrejena Ministrstvu za šolstvo in šport. Programi strokovnih srednjih šol so se mocno približali gimnazij· skim, gimnazije pa so postale vse bolj šole prestižnega pomena. Na delovanje šole poslej gozdarska stroka ni imela nikakršnega nepo­srednega vpliva vec. Zaradi lastnih težav je v gozdarski operativi tudi sicer ponehalo zanimanje za delovanje šole, sesul se je kadrovski koncept gozd­nih gospodarstev, število štipendij je drasticno upadlo. Spremenila se je Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem zdarska zakonodaja in z njo so se spremenili tudi zaposlitveni pogoji v g~zdarstvu. Poslej lahko zasedajo delovna mesta revimih gozdarjev Je še ~ozdarski inženirji. Denacionalizacija je znatno povecala delež zasebnih ozdov v Sloveniji, lastniki so pridobili pravico in odgovornost za gospo­ ~arjenje s svojimi gozdovi. Zaposlitvene možnosti za gozd arje in gozdarske tehnike so se mocno skrcile. Ponovno postaja aktualno izobraževanje last­ nikov gozdov. Spremenila se je in se še spreminja tudi šolska zakonodaja. vse te spremembe so pripeljale do razmer, zaradi katerih se je po letu 1ggo vp1S v oba programa Gozdarske srednje šole v Postojni izredno znižal. Slišati je bilo celo glasove, da v spremenjenih razmerah gozdarske srednje šole sploh ne potrebujemo vec, zato bi jo bilo najbolje kar ukiniti. O tem, kakšne bi bile posledice za poklicno izobraževanje gozdnih delavcev, kakš­na bi bila usoda edinega gozdarskega izobraževalnega zavoda v Postojni, kako reševati problematiko izobraževanja lastnikov gozdov in kakšne bi utegnile biti posledice za stroko kot celoto, se zagovorniki ukinitve šole ocilno niso spraševali . Pravzaprav si je težko zamisliti, kakšna naj bo prihodnost stroke, ki se v nacionalnem okviru odreka pomembnemu delu lastnega izobraževalnega sistema in instituciji, ki naj za tovrstno izobraže­vanje skrbi. Bilo je vec poskusov in predlogov, da bi na šoli uvedli nove programe, ki bi povecali zanimanje za vpis. Ti poskusi, žal, niso uspeli. Ena od predla­ganih rešitev je bil ekološko naravnani gimnazijski program, ki bi ustrezal današnjemu pojmovanju tehnicne gimnazije. Na strokovnem svetu je bil sprejet in odobren, oblast pa ni privolila v razpis in v poskusno izvajanje na Gozdarski srednji šoli v Postojni. Je pa na šoli prišlo do dveh pomembnejših sprememb: leta 1992 je bil v okviru programa gozdar uveden nov, triletni šolski program za poklic kmet-gozdar. namenjen bodocim gospodarjem mešan.lh, predvsem živinorejsko-gozdarskih kmetij (ponovno po 117 letih!). Zal se tak program tudi danes, sto in vec let po prvem podobnem poskusu, ni uveljavil, saj za vpis vanj ni bilo posebnega zanimanja; druga sprememba je bila uvedena leta 1994, ko se je z dotedanje Gozdarsko srednjo šolo združila postojnska Srednja lesarska šola. Poslej deluje šola pod nazivom Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna. Tako so bile vsaj do neke mere rešene težave glede zadostnosti vpisa ucencev na šolo in nekatere kadrovske in materialne težave. Ocitno pa na vpis in delo šole še vedno vplivajo krizne razmere in pricakovati je, da se bodo te pricele urejati šele z ustalitvijo razmer v gozdarstvu, s pricakovano novo nomenklaturo poklicev in s prenovo šolskih programov. Vprašanje nomenklature poklicev je, v skladu z novo šolsko zakonodajo, prvi pogoj, ki ga bo treba rešiti. Omogocil bo programsko prenovo šole in predmetnikov za potrebe naslednjih desetletij skladno z izobraževalnimi modeli v evropskih državah. Z novo šolsko zakonodajo prehaja SGLŠ v strokovno domena Centra za poklicno izobraževanje Slovenije. Ta bo, upajmo, zbližal interese gozdarske panoge, gozdarske šole in izobraže­valnih potreb v slovenskem gozdarstvu nasploh. Nihce še ni dokoncno odgovoril glede institucionaliziranja gozdarskega izobraževanja za potrebe lastnikov gozdov in vseh tistih, ki se nepoklicno ukvarjajo z gozdnogospo­darskimi deli v zasebnih gozdovih. V spremenjenih razmerah se šola še vedno srecuje z dvema resnima težavama: -njene materialne in financne potrebe niso ustrezno rešene, saj je po svoji naravi izobraževanja in usposabljanja gozdarstvo med dražjimi strokovnimi in poklicnimi šolami; GozdV 56 (1998) 4 Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem Slika 6: Šola se že vrsto let predstavlja na tematskih sejmih: predstavitev na Kmetijskem sejmu v Gomji radgoni jeseni 1997. -problem šolskega ucnega revi~a. ki ga v spremenjenih razmerah šola brez dvoma potrebuje, ni rešen. 5 VIŠJE IN VISOKO GOZDARSKO ŠOLSTVO TER ZNANSTVE. NO-RAZISKOVALNO DELO 5 FORESTRY EDUCATION AT COLLEGE AND UNIVERSITY-SCIEN­TIFIC RESEARCH Podoba slovenskega gozdarskega izobraževanja in poklicnega šolstva seveda ne bi bila popolna, ce vsaj na kratko ne omenimo gozdarskega univerzitetnega študija in znanstveno-raziskovalnega dela. Nadgradnjo stroki so še iz casov Avstro-Ogrske predstavljali gozdarski inženirji, ki pa jih je bilo malo in so se tedaj izbraževali predvsem v nemško govorecem okolju. V stari Jugoslaviji je število slovenskih gozdarskih strokovnjakov le pocasi narašcalo. Tedaj in pozneje so se slovenski študentje gozdarstva izobraževali na gozdarskih fakultetah v Zagrebu ali Beogradu, oziroma v tujini, zlasti na Dunaju in v Pragi. Prva slovenska univerza je bila ustanovljena šele leta 1919, vendar pogojev in razumevanja za uvedbo študija gozdarstva v letih med obema vojnama še ni bilo. Potrebo po ustanovitvi ustrezne znanstveno-raziskovalne gozdarske inštitucije so slovenski gozdarji predlagali že v tridesetih letih. Inž. S. Sotošek je leta 1938 predlagal ustanovitev poskusne gozdarske postaje pri takratni gozdarski šoli v Mariboru. V zacetku leta 1941 je dozorela pobuda za ustanovitev gozdarskega inštituta v Ljubljani, a vojna je preprecila njeno uresnicitev. Po 2. svetovni vojni je bil z odlocbo predsednika vlade LRS 21. 4. 1947 ustanovljen Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, prva in doslej tudi edina izkljucno znanstveno-raziskovalna gozdarska inštitucija v Sloveniji. Inštitut je bil in ostal tesno povezan z Gozdarskim oddelkom Agronomske fakultete Univerze v Ljubljani, ustanovljenim leta 1949. Z ustanovitvijo Gozdarskega oddelka smo Slovenci koncno prišli do možnosti visokošolskega študija gozdarstva doma. Leta 1961 se je Agro­nomska fakulteta reorganizirala v Biotehniška fakulteto Univerze v Ljubljani. Gozdarski oddelek je od samega zacetka uvedel univerzitetni študij. Leta 1961 je bil uveden dvostopenjski študij. študij prve stopnje gozdarstva je bil po nekaj letih ukinjen, v osemdesetih letih pa je pricela delovati v okviru oddelka dvoletna Višja gozdarska šola. Z reformami šolskega sistema in Univerze je bila leta 1996 Višja šola ukinjena. istega leta pa je Gozdarski oddelek uvedel, poleg univerzitetnega, še triletni visokošolski študij goz­darstva. Gozdarski oddelek je že kmalu po ustanovitvi uvedel tudi ustrezne oblike podiplomskega študija, že v sedemdesetih letih redni študij za ma­gisterij, v osedemdesetih letih tudi študij specializacije, vseskozi so bile na oddelku možnosti za opravljanje doktorata. Oddelek je ves cas svojega delovanja uspešno skrbel za najrazlicnejše oblike neformalnega podiplom­skega izobraževanja s predavanji, seminarji in študijskimi dnevi. Gozdarski oddelek se je leta 1996 preimenoval v Oddelek za gozdarstvo in obnovljive naravne vire. Sedanji univerzitetni študij je namenjen matu­rantom. študij traja osem semestrov, v cetrtem letniku so študentom dana na izbiro tri strokovna podrocja: gospodarjenje s prosto~ivecimi i:ivalmi, gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri ali urbano gozdarstvo. Triletni visokošolski strokovni študij na oddelku omogoca vpis vsem tistim intere­sentom, ki so koncali katerokoli srednjo šolo z zakljucnim izpitom. Zadnji Goz.dV 56 ( 1998) 4 p -Vrtovec. P.: ~b petdese:tetnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem mester je namenJen IZkiJucno prakt1cnemu usposablJanJU. Poudarki so s: teoreticnih in operativnih znanjih. n Zakaj na tem mestu sploh omenjam fakultetni in visokošolski študij ter znanstveno~raziskovalno dejavnost v gozdarstvu, saj oboje nima na videz nic skupnega s srednjim in poklicnim gozdarskim izobraževanjem? Pa n1 tako! Objektivno sliko dosedanjega izobraževalnega dela v stroki in za stroko je mogoce celovito predstaviti le. ce vanjo vkljucimo tudi gozdarsko izobra­ževanje na Univerzi in znanstveno~raziskovalno delo. V okviru stroke gre namret za temeljno izobraževalno in poklicno vertikala, v kateri ima vsaka stopnja izobraževanja in poklicnega udejstvovanja svoje mesto in vlogo. O celoti govorimo tudi zato, ker je po logiki stvari same vsaka višja stopnja naravna posledica in nadaljevanje nižje stopnje ali naj bi tako vsaj bilo. študij na Gozdarskem oddelku velja omeniti tudi zato. ker je pred leti velik del populacije študentov prihajal iz srednje gozdarske šole. Poslej bo fakultetni študij na Oddelku za gozdarstvo od te svoje naravne podlage povsem odrezan. V preteklosti sicer (pre)skromni delovni stiki med Gozdarskim oddelkom in Srednjo gozdarsko šolo se bodo poslej utegnili povsem pretrgati. Takšna prihodnost ne bi bila ne naravna ne logicna. Vrata, zlasti potrebe po sodelovanju, bodo poslej ostala vsaj priprta na vertikali visokošolskega študija. To do neke mere rešuje absurdnost nepredvidene povezanosti v bodocih iz.obraževalnih programih in medsebojnih odnosih med SGLŠ in Oddelkom za gozdarstvo in obnov lj ive vire v prihodnje. Želimo si seveda trdnejšega in vsebinsko bogatejšega sodelovanja. Podobno velja tudi za odnose med SGLŠ in Gozdarskim inštitutom Slovenije. V preteklosti se je pokazalo, da je bilo mogoce tudi sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem podrocju, kar je bilo v korist obeh partnerjev pa tudi širše stroke. Na šoli smo prepricani, da bi to sodelovanje veljalo obnoviti in okrepiti. 6 ZAKLJUCEK 6 CONCLUSION Pogled v preteklost naj nas spomni naših korenin, tako tistih skupnih, narodnih, kot tistih gozdarskih, ki so vsekakor del skupnih korenin na dre­vesu slovenskega naroda. Iz teh korenin smo zrastli, rastemo in bomo rastli, ce si jih le ne bomo sami spodsekali ali jih kako drugace unicili. Pred slovenskim gozdarstvom, gozdarskim izobraževanjem in g02darskim šolst~ vam so novi izzivi, nove potrebe in nove naloge. Morali jih bomo znati rešiti v skupnem interesu in v dobro slovenskih gozdov, njihovih lastnikov, stroke, naroda in države. Poleg trenutne negotovosti glede nomenklature poklicev v gozdarstvu in bodoce usode slovenskega srednjega gozdarskega šolstva ostaja velika vrzel tudi v temeljnih znanjih lr:~stnikov gozdov in tistih, ki v njihovih gozdovih obcasno in neprofesionalne delajo. Davek v zdravju in življenjih, ki ga zadnja leta placujemo Slovenci, je previsok za nas same pa tudi v primerjavi z evropskimi razmerami. Kakor vsi gozdovi v Evropi in svetu so tudi naši gozdovi vse bolj obre­menjeni z vsemi mogocimi negativnimi vplivi. Od gozdov vse vec zahtevamo in pricakujemo. pa obenem vemo, da jim relativno vse manj vracamo, vse manj vanje vlagamo kljub visokodonecemu programu razvoja slovenskih gozdov. Koliko bomo dejansko zmogli storiti, z znanjem in z vlaganji, da bodo naši gozdovi lahko trajno in ucinkovito opravljali svoje vecnamenske Goz.dV 56 (1998) 4 Vrtovec, P.: Ob petdesetletnici srednjega gozdarskega šolstva na Slovenskem funkcije? Problemi naših gozdov so le del obširnejše problematike naše gozdnate in kulturne krajine ter njenega ekološkega ravnotežja. ce se zavedamo, da postaja struktura naših poklicnih gozdarskih kadrov vse bolj podobna obrnjeni piramidi, torej zgolj konici brez cvrstih temeljev, in ravnotežja, bomo koncno morali spoznati, tako v stroki kot na državni ravni, da brez jasne gozdarske izobraževalne, šolske, poklicne in zaposlo, valne politike v prihodnje ne bo šlo. Tudi brez potrebnega denarja zanje ne. Združiti bo torej treba moci, možnosti, interese, znanje in jih optimalno uskladiti z dejanskimi potrebami. Pa ne le zato, da bi naši zanamci lahko proslavljali nekakšno 75. ali 1 OO. obletnico gozdarskega srednjega šolstva temvec zaradi potreb po zdravi in varni prihodnosti naših potomcev, naših gozdov in naše Slovenije, ki naj bi postala celo vrt Evrope. VIRl/ REFERENCES ClVI DINI, R. 1 WRABER, M., 1950. Gozdarski institut Slovenije v tetih 1947-1949, Ljubljana. FUNKL, L.! GAŠPERŠIC, F. 1 MLINŠEK, D. /WINKLER,\., 1989. Gozdarstvo. Enciklopedija Slovenije.-3. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga. GIS (Gozdarski institut Slovenije) 1997.-Ljubljana. GŠC (Gozdarski šolski center), 197B. 30 let gozdarske srednje šole, 10 let poklicne gozdarske šole.-Postojna. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), brez letnice. informacijska publikacija.-Ljubljana. JURHAR. F., 1940. Ali imamo dovolj gozdarskih strokovnjakov?-GozdV, s. 25. KLEMENCIC, 1., 1962. Koncno smo tudi gozdarji dobili svojo fakultetno stavbo.-GozdV, s. 150. SEVNIK. F., 1948. Gozdarski inštitut Slovenije v prvem letu obstoja. Gozdarski vestnik, s. 137. SEVNIK, F., 1950. Ustanovitev in razvoj slovenske gozdarske fakultete. GozdV, s. 251. SEVNIK. F.. 1963. Slovenija.-Nastava, šumarska enciklopedija, 2. zv., Zagreb. Jugoslovenski leksikografski zavod, s. 438. SEVNIK. F., 1963. Slovenija. -Nauka. Šumarska enciklopedija, 2. zv., Zagreb, Jugoslovenski leksikografski zavod, s. 439. SGLŠ (Srednja gozdarska in lesarska šola) Postojna.-Arhivska dokumentacija. PAVLIC, S., 1992. Kratek opis razvoja gozdarskega šolstva na Slovenskem.-Zbomik: Stoletnica idrijske gozdarske šole, Idrija, Gozdarstvo Idrija, s. 11. PAVLIC, S., 1992. Ustanovitev in delovanje gozdarske šole v Idriji v letih 1892,1909.-Zbornik: Stoleinica idrijske gozdarske šole, Idrija, Gozdarstvo Idrija, s. 14. VILMAN, V. 1 SERŠE, A .. 1989. Prva slovenska gozdarska šola na Snežniku. Postojna. Gozdarski šolski center. VRTOVEC. P., 1997. O srednji gozdarski šoli v Postojni. Gozdarski vestnik, s. 478. Ljubljana. VRTOVEC, P. /VADNU, M., 1998. Tecajna dejavnost na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni.-GozdV, s. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehniška fakulteta.-VTOZD za gozdarstvo, 1986. Gozdarstvo.-Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996. študij gozdarstva.-Ljubljana. žAGAR, 8., 1963. Slovenija.-Instituti. Šumarska enciklopedija,-2. zv., Zagreb, Jugoslovenski leksikografski zavod, s. 439. Razprave GOJ< iJ14 902 . (~97 12 Pwka) Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske obcine Slavina Analysis of Structural Ctlanges ol Cul1urallandscape at the Example of lhe Slavina Cadaslral Community Janko BOST JANCIC', Jane1 7.AFRAN­ !re.nlnli raznwal!)l v ktajit>l. Z anali><> 1<>1:J krajir~e '" pretekloati, išce spremembe in vzroke teh sprememb. K'utturne.Rajina v PMd se je narrrec vrem stotet;J 1\QfD"'iO spremenila, 0el!grarizaqa je pamoeila te iko o!JvladljiYO zarastanje icmatijsfjasniti, kako nekateri naravm •r• družoeni aojavniki vplivajo na razporeditev rate prostora v krajrnirn na: sp;em:nJanje deleža in razporP.ditve po..o:;ame7nih • J . B., (hpl. 1n2 gntd. Go.t<1· mb no go:spoderstvo Pos:oj.na d d , 6230 Postojna, Vojkov• 9, SLO .. J. Z., d•pt Int gozd . rm~:ls Zammaio nas je tudi, kaj prinaSajo sprememhe kulturne kr;~jinP. 1 vidika gozcarstva Prostor, ki je b•l nekoe s~oraj brez gozda. je namrec postal koval~c. Biote~niška falcul!eLa, ~ozc'nat, kar postavtja gozflar$rvo v povsem drugacno •Jiogo in prM druge Odde'ek 2a go26arst--c, 1000 naloge. ljub'iMA, Vet M POl 83, SlO 2 11 Boštjancic, J., Zafran, J.: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske obcine Slavina 2 PIVŠKA KOTLI NA 2 THE PIVKA BASIN Pivka je zaokrožena in v marsicem svojstvena pokrajina. Dno kotli ne je iz fliša, okrog pa jo obdaja hribovje iz apnenca: na severu Nanos in Hrušica na vzhodu in jugovzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu Slavinski ravnik. ki se proti jugozahodu spusti v Košansko dolino, na jugu pa se potegne~ Taborski greben. Pivška kotlina ne pripada enemu samemu porecju niti ne enemu samemu povodju. Del voda pripada porecju Ljubljanice (crnomorsko povodje}. del porecju Reke, del pa porecju Vipave Uadransko povodje} (KRANJC 1985). Pivka se deli na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Pivko. K Zgornji Pivki štejemo del kotline južno od naselja Pivka, k srednji Pivki obmocje med Pivko in Prestrankom in k Spodnji Pivki najširši del kotline severno od Prestranka. Srednja Pivka predstavlja v geoloških, re\iefnih in klimatskih znacilnostih nc:kak prehod med Zgornjo in Spodnjo Pivko. Katastrska obcina Slavina leži na Srednji Pivki in obsega vasi Slavino in Koce ter vecji del naselja Prestranek. Velika je 1.449 ha in se razteza od reke Pivke na vzhodu po dnu Pivške kotline do njenega obrobje iz fliša in apnenca na zahodu. 3 ZGODOVINA RABE PROSTORA V PIVŠKI KOTLI NI 3 THE HISTORY OF FOREST USE IN THE PIVKA BASIN Clovek je s svojo prisotnostjo zaznamoval to krajino že v obdobju pale­olitika. Intenzivna raba prostora za kmetijske namene in s tem preobliko­vanje naravne krajine pa se pri ene z obdobjem železne dobe, ko so Pivško kotlino naseljeval\ ilirski JapodL Številna odkrita gradišca pricajo o gosti pose litvi te ko tilne. Prav gradišce v bližini vasi Slavina je eno vecjih in dobro utrjenih. Stoji v osrcju gradišc širše okolice in mu je morala tudi v življenju takratnih prebivalcev pripadati vodilna vloga (URLEB 1975}. Kmetijstvo je bilo dolga stoletja osnovna gospodarska dejavnost Pivca~ nov in glavni oblikovalec kulturne krajine. Zaradi specificnih geografsko re­liefnih in klimatskih pogojev sta se tukaj vedno dopolnjevala poljedelstvo in živinoreja. Vse od casov slovenske naselitve naprej je imela velik pomen ovcereja. Šele v drugi polovici 19. stoletja je na Pivki ovcereja kot najpo­membnejša živinorejska panoga celotnih kmeckih skupnosti nazadovala. Vzroke lahko išcemo v pospeševanju govedoreje in razvojem mlekarstva, delitvi gmajn in pogozdovanju golicav, pomemben vzrok pa je tudi uvoz avstralske in južnoameriške volne, saj je domaca ovcja volna v takratni Avstriji izgubila 60% svoje vrednosti (SMERDEL 1989). Poljedelstvo je bilo razvito zlasti v dnu kotline oziroma povsod tam, kjer sta relief in tla to dopušcala. Velik pomen je imel tudi gozd, kjer so se Pivcani oskrbovali z drvmi, ogljem, gradbenim lesom, steljo, gozdnimi sadeži, smolo. Z vsem tem so zadovoljevali svoje potrebe in oskrbovali Trst in druga primorska mesta. Pomemben dodatek gozdni proizvodnji je bil vedno tudi les z negozdnih zemljišc (ŽUMER 1976). Ko govorimo o gozdu na Pivki ne moremo mimo akcij pogozdovanja krasa. Glavni pobudnik prvih akcij na Pivki je bila cesarsko-kraljeva žreb­cama lipiške kobilarne v Prestranku. Po prizadevanjih grofa Grunneja so tu zaceli pogozdovati že leta 1858. lntenzivnejša pogozdovanja pa se pricnejo po letu 1885, ko stopi v veljavo Zakon o pogozdovanju Krasa v vojvodini Kranjski (RUBBIA 1912}. GozdV 56 (1998) 4 pi eo~&n ~··~ r a.z>tm Tnt<~ 110 """" mleku. h ·tno.lesu, oqlju. sa~• tvu pr&slranSIdU .a po <1n>g1 """""""'..",.141An~a po t..>me­so pose-slndt.om iz KOC pobrali a21v ~ roma Jih gns•"• ~ p•rOAI Na severu k.o .. med Koeam. "' Prestra~c.m. JC! lako I\ISIAI sun,en poljsko kompleks, ko ga ohaeluJe Km&bJska z.idrug3 P ~ ~~~!Ue poSnetl<.e oklcrega a"'""'""""'"' Stovt!niJft 12 leta 1994 (CAS 91J f •inQJa!JSktlocav~kra,onah Sa"''l tzrr..,.~bolau t.a•ramc razmere oVe~• slutbe on Z~eBIV& (RIBN•~ 19821 Z..f..:Jo mroone oooe· oe111 v ~ kalas~Sklh ,......, pa pt~s~ lud!'"' za pteuUvatllfl sprememb v r•D· P upor &!Jr progtarn>~o.egapakl!t.l RoolsPro 2 ~ (CORSON 1992! [)ogt~tr.oll r.mo It LN,.~ ~mozn•MI rabami OIOllhH8 ;n ne vs.eh pa.'ce4 l'l'!.r;lr>l* ica 1 ~ "WC O·tofolograr.,e za ot>motte k o ~,.,. 10 o•ed•lavtJ;IIe POdlago za 73 ~ fCJt CI'QIUlt'A rzlo(>rnje danain,e rabe pettlske oosnetJallllm ule oad~ltl vr1oY f SETTLEMEN fS G.-oupc of buriG.ngs wrlh ~ mlfNI.ftJr.IW' Dfld D g,_M lOM of Yf19ftll>/4 1nd frull/1lltHN o/lbllndOII*t>d tNiiiUI COda""" uonPj. ..._. .. "" ~ ...e ~cc~ 20 'ili _..no 3. COAl.ESCENJ: ARE.AS 1 T>oe ""'M ltfolch camcl.be ~lo llgllr:riJ(iKIIlaod Wlllooor eddJIIctu>l",..._ r-riOII 1ram tiHI lllld WMJ foragrb;I!J.nl~ tofoteal. ff!ll.mll ".. ~--""" $lviAbo. ,_~$'*'nel- . """" lhe .",._ E PO\IRSINEll Gr"""'!e pOkm.., vec kol 20 'ili ~o, ~ne_ <-COALESCENT AREAS U S!orub.t cover moro than 20" olll!r> Mont lortUII'ropf8enl 2G-60" o( the anoa &.GOZDOVI Goz.doo dre~ pok~va vec kot 50% pGV16ine .> FORESTS 1 ~ ()OI!or (flOte 11>"'1 50 'l4 Dliii• ~"'8 _B~IC. J •• Zifflltn. J. Analjza all'\lklurnth aoremc.onb ~ullume kr!fnt~e flS_ pr!neru kalBsh·s.k& oOOne SQW\a Poi\1tid~Ul ~~ra •<.O SIM\1 {-.&ka lYn Sbi. C« r. ... S".."' << _>g>a>I_CI_ c..-riP-IofifiE-.., ~ ~_! .• l,lkan .. AlvlltZA ,..-,~" .. .......,., \ullurne u.,... n11 :w..-.n.~lw\.ln1ke obbN SI~• 'r.e-)01 rA'21 OtloloeoOr•""' lmti•Z~ • pOIIIaoo ...... IJ!.eat~>teo-~ [)lo!S ~ .• ;{ne·-pr-. (Dl~ " ,...0 .qP ,,.,.,"..~"..,..,..~~..,."_".~,..bo r-l)fOOIOia • ~ 3 t'I9A s:TIO ucor* w ~o Uit>. -.no""""""' • ln 1<.1 > ""9IDOV ,_." ~ r,IT'() pe0~ ~-t.4ali'S~)Y~I)billl ~to/~ ~ · uC>edO''VPn.aN.ooo~Od.Huu~e~ v rte~lnrC'. 50Pie'l~..;e<"o ~1> ~po ~...,~dl 1PKE)•r> c:>e00 ~"' !'SE) enotah pr,_.,,,.., o ~­P11 i.QOioo'",.. >CM-">-_. pO~ IC>h '*.....,ZI!» ".qe~l "'""~~r/11\e ...... poe 2~ p.l5 '-' $7 J ' liS< 200 :1'11 18.0 • . 11~5 111 160 2• 1156., 11)4& "1111 IH U u. 1162. 1160 J1l ll • 2$. 1--"i: )1.3 . 111'>3, Jec) !GI •ure Karto Vlltn5kth oaso• 1n "-'l!II>Ov '""' ,..,.,u v co•og•amu IORI$1 (Eas""" , 19i5)oz dltli"~' diQLok.al zorrlidkO.I· .... 1>+4 ~ :-:"1 \lltiM, "lfgollll!ll ".,_. 1.22 15.41 -. ~.--, ••• ft li 1 MlliC1I: ""'ftM,S 223.48 1218 0.114 122.10 56 70 ~-•1"-­ 1H1 113 22 ~· .. -,_ ~ 145,90 10,011 ~ --.,.....,.u., __ 0.88 0.07 ~lco l~pocoo. ~--v ..... eoo. .._.~.,~ ................... .,.')pa Pr~41 ~zerr.'b ...... li ... il'~\~0~ pn fnw~ 'r$lnel 80 pevr&trro, kooulu;&51Jlli. te pr~~ ped robno ujema lLd z r-azrroq"""' """' r"'• •e.golama (GAMS 1 lRFST • zARASt 11 / COALESCJ • .!AHASC 11 CQ.~LE':;C Kt.jf.T. POll. ' . ICCO Pr6Ql!<'1Nca 6 PovrAtf\tl kAIEtgtJr'lj rtlt· prc!.IOf';s v k. o Sl ~vina leta 19'.).1 ia!lf& 6 ${lfJICe tl.$8 Cttl~11y a!&6LJ ll'f j)e SUIW'Ia .:. c. tli f 994 SU:a :C RaM prM~~Y~ v ~ n _" .... ,994 ..... 1~-., ... ­ c ," .~ ~~anclt. J .. Z~. J ,_...,. s~....." ~b IW"umo hr."'l'.!"" P1111111N ..__. IJblao>o $o,.._ - Ptegioc!nooa 1 ., .. ~ ""'"" delo! .... -Z!ojUI ' ~ oo«~<>-... ~ .........." ~~o ~.lo' .... t'lef r.-1· Fteq.AI"tey..at ~ r:1 ".,.,._.,_ .. -."" ~-....., ~ r;l ... -c.c. r.1m luot trl!kvantruo paral-upll!t v obeli Obmoqro OC)n3ZIIf1J P raba {uavn.kt ln njive). Po letu 182:l so se povat.&!,. le z~pl atll naseb1 rr.edlem ~o ot.\aja uoz stArem l1t1 novo naselfe. SlaVtna pa ODia)B v m~ 51""'93 relat•vno slmten~a nas~ Nase'a so se s•rla predvsem lili ~I'NihJSIehJSiu rabi Vebro '09'1 PH•dstavltaJO danet vavn.kl kot mant "'IMDVrUI rBba pr~ora. 9.,. ne~dan~h "1'' je POZ•Qanlh ~'ti. pa .. ura~ ouoma Je ood gozdofol Danu". 61 'rlo nelOv" veor>o v kmetrJSiU rabi. t 1% so jih oobrlla M~. 10.,. se Jih zartita 18 'Ito pa 1h 10 le ood gozdom 1>~ liC bili v P"" J)OIO';IQ j)fe~ $1Cl1ef111\bj0bse tnr.)M tateg<>t,a ,_ ~ Slo je za prosil""" Yallra pajnlul •• so ph s pa!o oove,e home" drotlo"roo!! urejale tele •aJI slo~ PogoZdovanJe kra~ki h 9obc.v Oh ltonc.u 19 stodell3 Jf! pnpeJ)3lo do""""'*"""' površrne pašnikov. V k o Sla-mul 10 v 11Sler'tl obdobjU pogo2<1ill ~kaj najbolr zakrasehh vrhov rn ~rtMnov Danes p•~nlkn\' prakiltno ne no)demo vec Skllpne vaške pa~­nlka omarne-so PO vofno nacoonalzll'ah tn prepusuli zar ašcanJU . Danes je 10 te 4 -.. Mk~Anji h p~šniknv v kmetij !Ilu r.tbl 11 %se p zarašea. kar 85 ~ pa trhteie pod QOZdom Zace lnr stadljt :tarMUnli (zara!eato'..e se povli!na 11 '" pojevljaj<) poeletno (69 '4~ na neM!ant~n pa4nolt!h, tarMlante pa t• zatelo Judo 25% na~dan~n travMov., 5 ~ nok0a11i"' ~rv lala~ se povot.>ne 11 .. lud! ve6noma (~ ,_, J>Oia'A~JC) Ila nokOa"'rll paindt\n 9 'lo pov•ton& Pf jO ""~da~ ~ravnokoY '" "1"' p B~l"t>CIC. J .• Zil"""· J Al>h ~pteremb •.-ema ktlljii\E na'""""' k.>t.;s!rsJll\3 Goza• JI! -dane.• vi<. o. Slavina sko:aj šesl ~rat~~ec ~Ol P•e le 17% ~anJ~ pcMš•ne gozd~ Kar 77 % sedanph gozdov v k o Sla•r>a pred· stavtj~jo z,yash p~t. ,. % r-a zaraSIJiravnlkl •3.1 Vpliv posameznih krajinskoekoloških dejavnikov na spremembe tlale ža gozda 5,3.1 oM in ftuen~e of mcMdual laocscape·"col0got:31 taclo.·s on ll>e cMnges ,.,gard ng fOtest s-•are oelet gozda 1e na najboljŠih kmR!~skoh tleh, kamor bllithko !.IP.h la ine lipe 1, 3 '" 4 majt>en. Lela 1823 1u gv:da splol\ no bilo on lvdl dar>e$ ne preseže 6% ar..-..,)1\ 1 Soo•• """"" ".,.._ ~vk o ~110-IPII Gn;Jh 1 FOif>SI ...,. cllangcs ., ll>o Sto .... cL by li!< "P'h 2, 5 '" 6. Pro lop;h 21n 6grc J.A ua na apnencu, kJt'r so bill v preteklost• pa~nlko, t~ln11lp 5 pa zaJema d" lncna rjava tla '" ranke~e . k• Jin 1e ~ev l)(&leklosu deloma pokrova! gozd, Ta Ilo. l-_..,. gozd"' • k: Sllw1iporam>:lh ~lef(W"-i Gnrpi 1 Ftn.SI .... ~.a ,if1 h ~ ( c O)' ''"'IA!fl 'liw1e - 1'01/.rat.,.../ $t)ot ciM.s -trN Pn,ecanJ• d~leh oozda v Obravnavanem ra?f!abtu 1e lna(Jno za vse razrede nagiba. Dele! gozd& je naJmanJŠI na nagibi!\ f)Od s•. V6noar ,e tUdi lul0 po~azale 'P'er~onjanje rabe proslora v poveuov• 6 kfatillSkšktmt dejavnokt Povod za spremembe naslcpl v kompleksv oružtle­nogosoodarskrh deJavnikov. nadalje pa r.anJe vpl1vejo Mi 111ni he. nacf. morsKa višina tn naklon terena ProU popoln• zara.$lo&b z galdom se Lako pomi~ojc IliJe giavni tipi tal · plitve rendzine na aonencu 1iMI poiC)InOma 78r~sl • lud! Vs.P. povrSJne nacl 550 m nadmorske Yl!iM., ISe povr~'"" z nag•boro nad S'. Kompleks d~ilih ~OVJE! .tal)lelen. '/endar bl lahike zdrujj, r« Totk• trJitenJskl pogOJ' so povvoCal•lozsell,..,a",. Ptvanov !e " drugo polovico pJo in bi jih kazalo prepustiti nadaljni sukcesiji oziroma pri tem sodelovati z direktnimi ukrepi nege gozdov. Procesi deagrarizacije spreminjajo danes kulturno krajino v smeri pra­krajine. Ekološko gledano so te spremembe pozitivne. Iz mnogih drugih vidikov pa je nekontrolirano zarašcanje kmetijskih površin predvsem ne­gativno. GozdV 55 (1998) 4 ANALYSIS OF STRUG TU RAL CltA'NGcS OF CULTURAL LA~PSCAP~ ATTHE EXAMPLE OF THE SLAVINA CADASTR:AL COMMUNITY Summary The SlaVJ~a cadastraJ com~Uillly(1.44 !J,85 ha} ln 11\e Pi~ bliiln 11ii gone IIM'ough riidlcal tilaogez hi the lastcen11lry, The Pf,ovatOIII ~P!!C&'Use tiM bepn cqnplP.Ialy e!Wiged, Omo agrarian falldscape ~­tumed lnlo a forest oni lo 17() years. ln Ule Snalysls of londscape strucliJral Clllinges lil the Slnvfna c.c, region only two perlods were I.!J~e" lnlo ecnsidl!fation. Tile data on $P&ee ulie at lhe beginnlng ol the previous centu.:y were 1aken from tho F{o~s eadaslfa (1'823) end 11'4 prosen! apaceuse slructure from oydic aanal pbtMreSI(It or sooo-ecoromtc factor~ (deagtariza tio~) . the proce$5 ll&alf being elso llnked to land· t~Ca~oglcal Jaclor!;c The area~ of rondvnas on 1 mestone, l•m Uur M.>n.,.l · S~lmoo Deasor1 lmoQO>.In<. 153> EASTI\'\AN J ~, 1 'i95. 1DRISI tor Wtndow.J, U4e!'s GUide Ve:s.Jon t O W<>tteit~(. tORISI PuJOuetton · Clark. U~vflrJA v. 372 $ FOR"-oti\N, R r 1 1 99~ Lilnd Mosaics • the "'-'"Oioy'>' ot land~t.epC$ l'ld II!Y1CYI$.-(;&rni'Jfi"QC CtmmrlldQU 1./f'IV'Jrstly ...... 6J1• GI.MS.I • IQ...OW!I( C. f OROZEI<. A. t.l, 1995 N.nvoogiiOil'•'•'-'09'1" S-n ... • 1<1.,....,, loK>ik<>" Slo••n1o lf,ll~. Ol S. 1 24 ~S KLENENttc V. tD87 Sn,em.-,a. ... ,. nacJnl poul~·e ," str\lkt.n pr e~ :.V.tf'Ml.• ra NoW"aflJIJt.wn " udrjllc:fve"'i jeK'h~ , lS6~ -1 ~81 ) -Notr• •'J&I.a 2borv-~ 14 tborQ\'11"1J' 1111('1",.,nSklh g«19r•· "Z w-e za geogt0,1$$of\ ~..4aev Slov~"' a t +.. KRAN.JC, A , tqftS Poplavn• !i'l&l na P'lvk1 • Ljur.i,e \n tra,li oo Pwkl2 Pot.tOJN Kultu1'1'1a skupi\C&l PostoJ!"'a. s 155· tn H.I8NIKAR 0• lti8~ .ZemiJi~ki katasler kot w t a zgoco· .. •flo.· ZQt)i.JO"'''~"~tJII • tasoo;5.. 36. ro. 322' RUBSlA, 1( 1~ 11 Pt llndvajs.er 1~1 pogQZdOVJn_tn Kfas.a na Y.:a.nl.skem · l~Uhljt.lna. 8fi S ~-WE L 1995 DoLidoP Mopp:NJ S·jStem (OM s·, · •>w·s Guide AlhoN. R ·Wo SMEROEL 1 lee!~ O..U..i'Jona P...._. · ~r L(». 157 • UltlEB. M 1975. Gtadilti v-kDOnr ·l.jiJCIO 11 k7of oo~ """""'"'· tWIOIQMIIM"""""' li",..._ SAZu. s •n .... al ZU .... ER, 1 ~~7 fl Of! lot QOZOOV v ~b'.te ',"'e"' p• ~' ~Cifu • ~~0~4t ~ l i~S.Ivena Jei.l 50 lJVI)tAI'\I, IMtnvt 13.Q01cinoll'l losno gospodor;tvo, l5& s. p Razprave c;DI( gOl • ) 1 rntrinsicna vrednost in vrednotenje gozda lntriStic Value and Valuanon of Forest t.11an Ml-<0 · tzWW<~ s 111. INtfndna lltld-' "'...,noe_ oozsotne "ad-W nat ave, kol 0"90"'>J• ~~ • 1,.,.11coY Ntantr~nbltno ~ vrednosn. ProdstQvijen je po;.m ln~Moiene .rodno•ll in "((IY<>ri oroll "" so.Wwll eko-kle!IJ"'""'"-a \K8dtloslobs11>)a kot tuna0)1 ~inl""sltne -· Elry ol valiM lnlll.eneed N on>OrQt1100 of rna fltol) ol llllti'IIC ·-d ntkilt The [OIIOfl' .mri""'mentaliSI$' to$pon•o ln An fOI1opoe.no1c; ~Dl Veluo ln ll>t,.... 1>1'1 ol"' -· ... cor-.c.eoo ol lnuiil ,_o& lnuoduead, whllo tho •ooond poti P...,. noCe volve as •• et 1"""" valuo vi ""*'1 CQml>nios a '""""''" ptobl6m. Kty words: onwDmlOOl voluatron, l'oresl tic>S~ okolra se ""'-a'l" z ...goea"'l4,.,..... ~al us 1va1• vredna5lln konsli ter kako JO mefib Vrednosl,e ~a ~ k a1r9or~a. ~' i• of8 v ltva,661em $101etioS~a.te pa je OSI'OYO• "" vredr>OSll N<....Uod~. ~ •!"bio llQIIOšenovorolzvOOf'IJ•P'~ <*st funlcCIJgozdO\I J'll~rlo na met· lfl'1~ ~ drlolbero ~-(pr:mane) knl.:rn• ­ •""1• PrOoiVOOI"" ~lOm'"' o.>j bo bli IO ;liCliZW>dfljO Snoalosbcru okonomsb podce01jUJeln P'O«o$ n>enJokom ".,..., .. h 11-le-za proi%\lodnjo, da 51 pnsva~o elemente c .Jbetlego dohOd !ut Ol d.l uoiYNJiirO SiotettniSoU~ fakuttera OrddeiM: u •toklaSICNI teor.,a) obta'IT\ifVar'lte nednosU, kJ je pravLayrav men~rna go2t:1 au~:Vu10ooalUI8JO oocrotn•ke. tomed menja·..,proizvooov ... ue, Vetna P<"1 P ... 1. ~ul)l ana 4dlor~U~ot na llgu -.la,os•q1ultl~eln ;>osrednC> (aena'noi\Te. M lrunnsoenn """"""' 1n ·~• gozd:::• ___ _ UGOVORI PROTI INTRINSICNI VREDNOSTI NARAVE 3 OSJE( p(>NS AGAINST NATI:JRE'S INTRISTIC VALUE 3 Ule-n'IC~ov&n.Je •nlnnsicn,evrMnostl Je naletelo mt vohko koucne ?OZor· "..s~ (PfPPER 1996). Omenjena tre~a opredelotev •ntrlnsicn o voednosli. kot vre-::k"-'~11. kJ n• odvisna od CIOvekovega vrednot~ml l\, post edno nakazu}e f<)leno$t r loveka od nara~e . kar pa je ., nasprOljV 1 konceptOm olo61. praVICe on p()dOOM . CIOV&~k• pris!Q;; odnosov do narave Res JI' lo9leopold ~ Irca. da,., neka) prav 1eenlfo{ntrebe 't>oll oobe~ ka• pa J& tudf tClltna upo1abna vrednost tntnns16no vrednost pnpt!r.UjB !Ili utemel,ena raaonatno) oarav• ClOve < na podlago Subjai OCOOJOY>Iic.L Pri!SOJil alije lo~ 9.l8jnl antropocentnzem. pa ,e od'J!sn;~ od posameznqa"'a v sodobno dCOO tudi vpr&,..a, 81• """10 vol Wt narave res enako >ffednost Je .ntn."'c.i'.na vre:O lil ~~rova r.o zaradi ~o11s~ ljud<. no ~ urad• IZr&OIBY1JO &krajnOS~ Za ne:cal•.ce aknnomt<>'leUve liiU(li\'V ~oomsko """" P'lm('na. medrem kO ne~<;~ten SPrejmejo okOijsJn ekoncmsko anaflzi opusti!: m ~om vpra~11fem. ali dr.,.JO ko pade v gozdu, ;xw2roco zvok, ce ni nikogar, Šinko. M : lntrinsicna vrednost in vrednotenje gozda ki bi ga slišal (PETERSON 1 BROWN 1 996). Ce opredelimo zvok kot ener. gijski tok zraka, potem drevo povzroci zvok, ce pa ga opredelimo kot za­vestno interpretacijo energijskega toka na podlagi clovekovih izkusenj potem zvoka ni. Ekonomisti opredeljujejo vrednost kot subjektivno clovekov~ izkušnjo, saj jo le tako lahko vkljucijo v realen svet. Obstoj objektivne in absolutne vrednosfl prepušcajo filozofskim in teološkim razpravam' (PETERSON 1 BROWN 1996). Celotna vrednost narave je vsota vseh oblik uporabne vrednosti ("user value~ ali tudi "instrumental value"), ki nastane zaradi neposredne rabe na­ravnih virov in potencialne vrednosti ("option value"). V nasprotju z uporabno vrednostjo, ki se nanaša na trenutno rabo, temelji potencialna vrednost na pricakovanih koristi v prihodnosti. Koncept intrinsicne vrednosti poraja za ekonomsko vrednotenje vrsto težav, ki izhaja iz zmede tako pri opredelitvi kot merjenju (PRICE 1996). Opredelitev intrinsicne vrednosti kot vrednosti, ki ni povezana s clovekom, namrec hitro onemogoci nadaljno ekonomsko vrednotenje . Zato je za eko­nom iste v rabi opredelitev, da je intrinsicna vrednost vrednost naravnega vira, ki obstaja v necem, vendar je zajeta s pomocjo izbire ljudi za nJegovo 'ne uporabno' vrednost (PEARCE 1990). Ljudje se odlocijo, da nekaterih virov ne bl rabili, ker jim priznavajo pravico do obstoja, so jim simpaticni, jim priznavajo notranjo vrednost, jim priznavajo pravico do srece, blaginje ipd. Z izražanjem izbire te vrste, pravzaprav vrednotijo obstoj dolocene vrste in jim dolocijo vrednost obstoja ("existence value"). Vrednost obstoja je zaradi znacaja opredelitve nerazlocna, meglena opredelitev vrednosti (PEARCE 1990). vendar v vsoti vseh vrednosti naravnih virov ekonomistom predstavlja intrinsicno vrednost, ceprav nekateri med njimi opozarjajo (PRICE 1996), da bi se ne smeli varati s tem, da je to prava intrinsicna vrednost. Vrednost obstoja ni povezana z nobeno sedanjo ali potencialno rabo dobrin, niti z verjetnostjo, da bi do rabe lahlen Ol>)ekl vredroolo""' ~ :Oai>T• c~onon rsk ih vredno$11 gozda JE !reba ~tl.redno61 konll>. Ir so jtv1)8iO"" ugu.n 115llh. kr ae ne po)bVIjapna vgu. ve~~oar so .se pnslec!re :::'os !)(ltd·• •rtnf kon,tl gozoe so •mele credno6l pri piVIh Gl r& z)s).t"""· v.odar se Jo IZICialllo uponlllll ~au zadovo4jevanje potreb ljll()j Tudi vpiN rde)e lrajn0$1r, kr . pr~"' anlrllp(>C@ncricno ul.emelfen Do on emogocal ;asl'\0 dohlev r'Mrl ~"''co OOienc;ilrne vreonos1r fn vrednosb obsto1a gozda Vpliv na ~piO rmel" lud• vehkoslyozdov. traoler1a ROSpodarlenta z """,, s;>•'>St abslota gozaa 1• V!IOta 111ednosn posameznih ocenjev•tcov ~ter061 dolocanj a in merjenja vrednosti ObSIOJa naravnega vira lah~o opalliOO te p<1 povrlol ar>altzr problemov, ki bi nastali, u bl hoteli dotoe.u n izmerto ptednostno ~b•ro npt &troko·m)akcv g.,zda·s~e slroke. kol dela pot)UIJ!r~e. do vrodnosuobsloja golda alt kakega n;~ovega ~a P.edYio d8'1afN) 13~~ o d~ i6 locttev med uoor3bno '" oolenr....alno vr~p n.t Ml• stram 10 vrednoStJO ob$1.0~ nem09ota v trenutku. ko pnZI\afT10 otaa.&ol katere'I z "ihown rnlereSI PnzadBYllll) oiJUit rabe gozda 6 Z.I\KUUCK I ~ CONCLUSIOHS 11tnn50tna .redno5t narovetn posredno !udi gozda je pojem lo izl\;!ja •z okel eva•siVenega grbllllja predvsem v osemdesetih let.h, s ~.ate rim nolj bl .",val! 1\3 ravf13nl~ lJudi pri rabi na111vnth ·o~~rov El(ortomiSII jo posku~p o·,orodno~b kol del celolfle denar ne vltdnoSii n&rave, ki se pojav~ ~.ot lfM,ll\05\ Ol>SIQ!a. vend&r 731'l1dri)OmanJ1<1JOVt oprede\tve, v nekaterih on­"ffe<'oh pa !udi naspro tujOCega poJmovanra po,ma ""'dnoSIJ~.OIJo tazume,o ekl)l\()mrstl na $11• $1fal'ol "' skliljnt Qko4evln!\'011Jo na drugo """'* 1\3 .eltlllallzern) ln lo Cil)feolllfUIOIO )(Ol lllltiofe1Uet~""<ra .".....er.~ na kakSl ~t>ooa..sa,to Yl1!dnOSII se ka!e predYum v polo~kt rabo nara-,..., wov Zaraol ~l.lh&t ok()lle•arstve,.kov. la"lll ~ promoled 171 l;;olh capilills\ and rnandst lbeoryol vaiUo> This OOIICepl ... asdaimed 1o be lnadaqua1e lor rnaklt>g ded$100$ aboul ~llon or na~ura~-. lnlrinsoc: vaile is aeflned as an essenlial, Objectlve, lnl\erenl vafue, Independent from awareness, lnletest.a or jlldgrnent.a of conscaou, belngs. Graduany !he lnterprellltlon of 'intrlnslc vsklo' or bOotic and abiottc na Iure emergod, which Is obllga. tory for those who v.1sh to perfofl!l in accordance with environmenllllethtcs Tl\e concepl ollrolnnslC value aroused a great deal oforitical actenlion. espetlally11mong economists and pOhtleal sclenrJats Economlats conside< lhls conoept only, when they obser.te th& behevlour or people, who make eholefs -on which lh&y have based it>elr coneepl of the e>dstanee value O nt or lilo (88$00$ why welee ol tM recog!lltioeult. A direct lnli(llvelnet'll ln lhe loresJ managemont end llle knOwledge wl!lcn forest professiOnal& have, diminish to a greet exttnt tho poulbll~y ol es~mallon of IM oxlstonce value•wi&tie this social group. VIRI 1 REFERENCES oooosre .. E ~ 1991. E<~ •-< u.. .......,_ •-Jw ... ,. Prtr«:t "•" ~75 • JCNA&vle . v 11111• -· • >OU«M a'ld lhll """'""""""'·New Vorlr. Har-os"' w"~al thell~, 3111 • Pr:;PPER O egq(). Modlffl enw(ll'lnalnl3l•t.m. L.on.;;.,n, noultedQ• 376 c. PE:1EUSON. C L 1 8HOWN r V, 1996 Trc11ns at• I'JI'ftll',' oood bu1 1hty tsn'l Utlt:e you to A..ustr .. hM YtH -V l.b:::rnlk IIJFRO tlfY'·OOl•IA /'tlot" mAttel 6trl&flt1 of ForoatJ tPttk A 1 Rtipet, C. S edi ~. • [rftnbl.tQtl, r.rown PR.CE C tHe Cort~ v'aluat•on .1nd R~troorade tnforlr\AtJOn Bias · V Zbc·m.k I U~RO I.Mpo,t•j.a Noo IJ"'arket ~ .,,, ol F....,ta IPovrg~. c;...,..., TISOEll C. 1~1 E~olf.....,_C Iz domace in tuje prakse GDK: 853 (497.12) še enkrat: Z zamudo, pa vendar -novi slovenski standard za hlode Marjno LIPOGLAVŠEK>;< B on1t l3 itcnc je v 1 O. številki Gozdarskega vestni­ka iz teta 1997 objavil clanek s podobnim naslovom. S ed ni se JC vendarle koncno urcsn ici 1 a njegova želja na k~ncu clanka, da bi bil standard sprejet. Nil S' o jem sestanku 25. februarja \998 je tehnicni odbm L \1 "Les in lesni izdelki'' pri Uradu za standar­dizacijo in meroslovje RS dokoncno sprejel pred log S IST-1 O 14 "Gozdni lesni proizvodi -Hladi ig! avcev". St)'loda1 d doloca podrocje uporabe, drevesne vrste, mere, rnvršcanje, kakovost, izdelavo, dobavo, poime­novanje in oznacevanje hlodov vseh iglavcev. Standard je originalni standard, ki po nacinu dolocanja znacil­nosti !Jiodov sloni na nekdanjih jugoslovanskih stan­dardih (JUS) h !odo v za razlicno uporabo. Bralec bo l ~ a: LU ~~ ~ 0.. MINIM. DOLŽINA Smreka, Drugi jelka iglavci GRCE (ali venci) Zrasle Nezrasle § > a: ~ 1­§ >(_) ~ ~ ~ uJ ~<( f~ ~U) UJ ~ ~ ~cš '&o ~~ 1-­)--(/) ~~ >cC ~~ ~~~ g>a: mc:t§ O(t :>C d rcml l(m) l(m) stlm mm sl.!m mm %1 ~ %d %d % d del d %d .(_)~ %d A 35 3 ""' -6 2 s 20% 2,5 1/m -20 B 25 3 ""' -20 «> -6 3 4 10 10 ds:35:­ 10 20% 2,5 flm · 40 3/m -20 d>35: 1/4 c 20 3 2,5 O<> • 40 QoO -20 3 s 20 25 l/2 15 20 1/m > 40 3/m -40 o 20 2 oo -40 5 10 se 1/2 30 3/m > 40 -ni dovoljeno, 1 ni do loceno, .",neomejeno dovoljeno Do~ l. ine napredujejo pri smreki, jel ki po 25 cm, pri drugih iglavcih po 1 O cm. NaJ mera l -2 cm/m, najmanj 5 cm. najvec 20 cm (JUS D.B0.022: 1984). rrEN 1927-OKROGLI LES IGLAVCEV-RAZVRŠCANJE PO KAKOVOSTI-DOVOLJEr-;E NAPAKE § ~ :.c -< :.c LU ffi -:::;: w ~w ~i o Jelo.a Smre-l(a Bol 2r~e zdrave mm GAc~ ~-nase mrn Na-grile mm ~ ~ ~ ~ .. f.lrn ;2~ Q;~ - 35cm: · O> 3Scm do 1 / ~ d ' do 114 d ~~ --<5 5~ <( ~ ~ ;! c Macesen OugLuija Jel\::! Smrel:.a Bor Maus~n Du~ ja Jeb. Sfl\(eki! Bor -so . 50 ·50 • 50 . so . 30 . 30 . 40 . 30 .4{) . 70 . 70 . 70 -SO · 60 .:,o oo& do? do7 doS lrd. 001) do7 do8 15 1S 20 10 30 c :s 3Scm: ) d s 35an: ) d > 3Sc:m. C> 3SCIII: 1,5 d > 35an: 1.5 do 1/Ad !h 3Scm· d~3Scm I,S c-ol /4 d d > 35 cm· 2,5 d > JS t/11 : d ~ :35 ern: 2 (mal) do 1/.ld ~3S_r.m.:_ 2J.m~ -~~~u .. d:S:l5Ct11: 1.5 d> :lScm: d > 35cm do F2d oo 113 d vbe~v Macesen Ouga~a Jelka Smrek.! ' 70 . eo ·SO -60 3.5c:m: D Bor Macesen O~a d:<;;35cm· d > 3Scm: GozdV 56 (1998) 4 -ni dovoljeno. J ni doloceno. oo neomejeno dovoljeno Kakovost lahko ocenjujemo tudi po namišljenih. sekciJah kosov dolžine vsaj 3 rn. Iz dontac e in -.uje prakse PSIST-J0\5:1998-JJUKOV( HLODI z GRtE 1-w ;§~ w We:( §,g :>.::<:{ MIN. MIN. ~-u_ ~ § g ~8 ~'3 ~~ ZUi PREMER Da... L. Zdrave 0: fi: ::;o ~ ?J~ce !..:: ~ :;iU"J ~fu ~~ ~ ~~ ~ :z :z >U ~~ "" ci(cm) ',(m) šUm %1 ',i,d %d %d 'lod o/od % kCISOV 0...::5 ~ !;Um;%d %cl A 40 "" -to 10 IS to 11m· 20 T ben_ 11 B 30 ~ -20 ""' . 20 10 20 50 30 10 lim-20% lim· "" i bon. c 25 .,., . 40 oo-20 20 30 70 50 1 d 20 21m· 3/fio 2/m­.., Ttcm. T 'ro1. o 20 =·20 50 2d 20 d-·a l'm. "" T ban. Too.-.. p 30 2,5 oo·20 20 se 20cm 20 leži~< 40 gle. 1/211 "" 35 2 oc. • 20 "'" -20 20 30 70 50 1 -1 c. 2/rr · 40 gle. 2!3d <>O lf2d Napake srca· gniloba, lvezdasta neprava cmjAva, kolesivosl, d\"ojno srce, ekscentricnosr. Napake oboda: rane, zatesi. žlebarost, oi:Jodna gnJioba, VI as IJ >kOrJa. Doliine 1\a!-xcdujejo po lO cm, min1 ma\nn nadrr.cr~= 1 O cm, r~zcn pri A:-ni dovoljeno. 1 ni doloceno, ""nenmejeno dovoljeno. EN 1316-1 (1997) OKROGLI J_,ES BUKVE-RAZVRŠCANJE PO KAKOVOSTI-DOVOLJENE NAPAKE 1­~ :..:: ~ MIN. cm MIN. m GRCI: ~2 il:~ Zdr .ave Nagoile Glob. slep . .V) m ~revtlo. I:!)'emercvi3 m mm 1­~ 1­~ cmlm ~ w ~ ~ w %d ~ cr:: ~ %1 ~ _, g %d ~ <( ffi .t::J RAZPOKE Enoj. Zvez. ~ > ~ <> <:{ e5 ...J ~ %d z ~~ ; %d ~·~ 2 o/od .2 ~.5 ~o: ~fu 2 ffi g 1­ A 35 ~4 10 15 10 20 s~upaj 313m B 30 L pr er~ ero" do· 20 15 30 10 200 mm 40 mm c 2.5 3 r d$" 12D 25 ~o mm D GozdV 56 (1998) 4 -ui dovoljeno, 1 ni doloceno, "" neomejeno dovoljer.o A -D: 40% volumna mora bi ri uporabno; rdeca oblo vina: do J OO% zdrave neprave f.rr.jave. Iz d o rnac e in tuje prakse Škoda zaradi potresa 12. 4. 1998 v gozdovih na Bovšken1 potres. ki je 12. 4. 1998 hudo prizadel obmocje obcine Bovec, je povzrocil precej veliko škodo tudi na gozdovih in gozdnih cestah; ta sicer še zdalec ni tako katastrofalna kot škoda na slanovar\iskih in drugih objektih in na živ­lje1~e pn::biv<~lstv~ ne bo imela n~po~rednega vpliva, toda 7..e zarodi vzroka JO Je vredno op1sat1. Glavni potresni sunek je povzrocil številne skalne podor-c in u~ade, ki so popolnoma unicili (zasuli z ma­lerialom) 14,0 ha varovalnih in l ,5 ha gospodarskih goz­dov, poškodovali pa 2,0 ba varovalnih in 2,0 ha gospo­darskih go:Ldov. Skupaj so nsadi in podari unicili ali mocno poškodovan li J 9,5 ha gozdov s skupno 3.000 m) unicene lesne mase (1.800 m) iglavcev in 1.200 m3 listavcev). Najvccj i podor je v dolini Lepene v neposredni bližini epicenrr;1 potresa. Tik pod vrhom Lemeža (2.035 m) seje utrgalo od 1 00.000 do 150.000 mJ skalovja, ki je po­mešano z novozpadlim snegom zgnnelo v dolino dobrih UOO m globoko. Plaz je na pobocjih unicil 14,0 ha varo­vablih gozdov oziroma 1.600 m31esne mase ter popolnoma zasul izvir in korita reke Lepence. Zracni pritisk, ki gaje povzrocil na dnu doline-podobno kot pri snežnih plazovih suhcgo, nesprijetega snega-je podrl 2,5 ha smrekovega gozda (ca. 700m3 lesne mase). Razen pospravila po­škodovane smrekovine na dnu doline. sanacija posledic podor<-~ ni niti možna niti smiselna. Poškodbe oziroma škode na gozdnih cestah so prav tako posledica podorov in usadov, nastalih zaradi potresa. Gozdne ceste v bližini epicentra so zasute z materialom, marsikje z velikimi skalami, ki so se utrgale s pobocij. Na nestabilnih nasipnih brežinah so nastale razpoke, po­nekod se je celo cestišce posedlo za vec decimetrov. Z mate1ialom je zasutih okrog 3 km gozdnih cest, na vec mestih pa preti možnost nadaljnjih usadov in podorov. Ceste seda sicer relativno hitro in poceni ocistiti, posledice posedanja in usadov pa so lahko veliko bolj potuhnjene m nevarne. Na koncu naj omenimo še škodo na stavbi ZGS-KE Bovec. Podrli so se Ilije dimni ki, poškodovana je strešna kritina, podrti so požarni zidovi, cela stavba paje mocno razpokana in razmajana. Gotovo stroški popravila stavbe ne bodo majhni. Kako pa bo s sanacijo posledic potresa? Poškodovani les bo treba posekati in pospraviti, ce bo le tehnicno možno in ne bo predrago, gozdne ceste pa ocistiti in usposobiti za promet Na sreco so vsi poškodovani gozdovi in gozdne ceste v lasti obcine Bovec, tako da bo delo opravilo iz­vajalsko podje~e SGG Tolmin. Na kakršnokoli pomoc države, seveda ne gre racunati, saj je škoda v gozdovih v primerjavi z drugo škodo zanemarljiva. Vsekakor pa je zanimivo in za veclno gozdarjev neobicajno, da rudi po­tresi lahko povzrocijo v gozdovih precejšnjo škodo. Iztok Mlekuž Zracni pritisk-posledica podora izpod Lemeža-je popolnoma unicil smrekov gozd v bližini Doma dr. Klementa Juga v Lepeni (Foto: Iztok Mlekuž:) GozdV 56 (1998) 4 Gozdarstvo v casu in prostoru Obisk prof. dr. N. Magana v Sloveniji Gozdarski inštitut Sloven Ue je v dneh od 7_ do J L maja 1998 gostil prof. dr. Naresha Magana, vodja Od­delka za uporabno mikologijo Biotelulološkega centra Univerze Cranfield iz Velike Britanije_ Univerza Cranfield je najvecji Britanski in svetovni center za podiplomski študij (MSc., MPhil., PhD.) ter za izva­janje aplikativnih in razvojnih komercialnih raziskav, ki jih financira industrija. Ima vec oddelkov, kot so: Education, Consultancy and Continuing Professional Development, Characterising the Soil Resource, Sus­tainable S oil use and Management, Water Resource and Quality, Waste Management, Remote Sensing, Agri­cultural and Environmental Engineering, Agriculture, Food & Environment, Crop, Tree & Ani mal, Post Har­vest Technology itd. Univerza zaposluje 660 predava­teljev in raziskovalcev, sodeluje na nacionalnem in intemacionalnem nivoju letno v vec kot 1.500 projek­tih, s katerimi skušajo podpreti ekonomski razvoj in doseci boljše okolje. Spomladi leta 1996 je bil med Gozdarskim. illštitu­tom S loven ije, Oddelkom za gozdno biologijo in eko­logijo in Cranfield Biotechnology Centre, University ofCranfield, Bedford podpisan AUS link LJU/984./2­28 (Academic Travel Grants for visits between Brit ain and Slovenia) za tri leta. AUS link program pred. videva enotedenske izmenjave delovnih obiskov slo­venskega in angleškega partnerja, lecne predstavirvc rezultatov skupnega dela in skupno objavo rezultatov. Tema skupnega projekta je: Study ofEndophytic Fun­gal Populations in the Needtes of Norway Sprucc (Picea abies) with Special Reference to Species a~ lndicators of Atmospheric Pollutants. Cilj projekta je ugotavljanje, katere speciftcne en do fi tne gliv ne vrste iz iglic smreke lahko uporabimo za bioindikacijo po­lucijskega stresa (predvsem SO,) v smrekovih gozdo­vih v Sloveniji. Raziskava pote-ka na dveh lokacijah: na trajni raziskovalni ploskvi na Pokljuki -lokacija Šijec (relativno cista rastišca smreke) in okolici TE Šoštanj -lokacija Prednji vrh (relativno onesnažena. rastišca). Preliminami rezultati naše raziskave kažejo, da je število razlicnih glivnih vrst in tudi številcnost osebkov iste vrste veliko vecje na Pokljuki kot na Za­vodnju. Meritve rasti izbranih gliv "in vitra" kažejo na (statisticno znacilno) prilagojenost nekaterih gliv iz iglic, nabranih na lokaciji Zavodnje, na vecjo vsebnost so2 v hranilni podlagi. Program obiska prof. dr. N. Ma gana je obsegal obisk Gozdarskega inštituta Slovenije, spoznavanje razisko­valno-strokovnega dela Oddelka za biologijo in eko­logijo, ogled raziskovalne opreme, mikoteke in herba­rija GlS ter seznanjanje z vzgojno-izobraževalnim pro­cesom na inštitutu. Obiskali smo tudi raziskovalno ploskev Prednji vrh, na kateri že drugo leto vzorci mo iglice smreke. Dne 7. 5. je naš gost za širši krog poslušalcev v okviru podiplomskega študija Oddelka za agronomijo ter sodelavcev gozdarstva in biologije v organizaciji GIS in Katedre za varstvo rastlin in fitomedicino pred­stavil svoje delo na nekaterih EU projektih s preda­vanjem 11 Ecophysiological approaches for improving biocontrol of pests and diseases". Britanskemu svetu iz Ljubljane, Ministrstvu za zna­nost in tehnologUo ter Gozdarskemu inštitutu Slovenije se zahvaljujemo za sofinansiranje obiska angleškega partnerja. Doc. dr. Maja Jurc Ogled raziskovalne ploskve Prednji vrh v okolici TE Šoštanj (Foto: Dusan Jurc) Gozdarskemu vestniku "s krava to' ~ Najprej malo kesanja 1 Ceprav sem narocnik Vestnika š·e iz caSO\ študija-kmalu bo 40 let od tega, rni še nikoli ni prišlo na misel~ da bi. ga m~rda kdaj odpovedaL . Res i~. da tudt men 1 vsebma posamezne številke m vedno~, celoti zanimiva, aktualna in je vcasih prevec strokovno napisana. Vcasih preberem clanek ali dva, mnogokrat nobenega; ker si ne vzamem casa, ker se rni ne ljubi, ali pa ga kar pozabim. Toda vse številke imam ]cpo spravljene in marsikdaj preberem kakšen clanek. ki je bil objavljen pred vec imi leti. Ob branju rezultatov ankete narocnikov Vestnika je tudi m.ene malo zapekla vest, tudi jaz je nisem iz­polnil in odposlal. Izmed vsega pa mi je padel v oci podatek, da je kar 20 anketirancev (ali 35 % od 56 prispelih) predlagalo gozdarskemu praktiku bolj pri­jazen vestnik. Kdo so ti gozdarski praktiki? To je danes armada (verjetno nekaj sto) re vi mih gozdarjev na ZGS in še nekaj (verjetno blizu sto) gozdarjev v gozdarskih pocljetjih. Nic kolikokrat smo se na gozdnem obratu pogoqujali o vsebini Vestnika in pripombe, daje vse­bina I'Cckrat na previsokem nivoju in da je premalo (skoraj nic) clankov iz vsakdanje prakse na terenu, so bile pogoste. Nikoli v preteklosti (v okviru gozdarskih dmštev ali naše Zveze inženirjev in tehnikov ali na bivših ve­likih GG-jih) se nismo znali dogovoriti in dolociti osebe, ki ji pisanje lepo tece, da bi imel Vestnik na terenu stalne dopisnike. Toda to pomanjkljivost lahko še vedno popravimo. Stališca in odmevi in "po prepihu" na pot Prebral sem tudi anketo, koliko študentov je (ni!) narocenih na Gozdarski Vestnik. Kar scopecdeset štu­dentov gozdarstva ni narocenih nanj, sto bodocih goz­darjev pa revija sploh ne zanima. Alije to sploh mogoce in res? Veste, kako smo se moji kolegi in jaz naroci li na Vestnik? Tako je bilo. Pokojni profesor Zdravko Turk, kije v tistih casih predaval predmet "Izkorišcanje gozdov",je na svoje predavanje prinesel nekaj izvodov Vestnika, nam študentom povedal, da je to edina slo­venska gozdarska revija in da je prav, da se na to revij o narocimo. Študentje smo ga poslušali ter se nanj na­roci li. Dostikrat smo morali za izpit prebrati v Goz­darskem vestniku kakšen strokovni clanek. Kako pa je danes s tem na gozdarski fakulteti, ne vem. Bralce bi morda tudi zanimalo, kakšna je danes naklada Vestnika. V letošnji prvi številki, na strani 51, je kolega Perko zapisal, da je biia naklada v letih l972/ 73 samo l.OOO izvodov. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo so še danes narocniki (pa ne poimensko) in kakšna je struktura narocnikov. In cisto na koncu: menim, da je "prepih" Vestnika uspel. Zanimiva je tudi Vestnikova nova obleka "s kravato" v letošnjem letu; prava mala revolucija v gozdarskem tisku. Morda bo uredništvo Vestnika prisluhnila mojim pripombam in kaj od predlaganega upoštevalo. In še vprašanje: bi bil velik greh, ce bi v eni izmed prihodnjih številk objavil vse veljavne gozdarske predpise (brez Zakona o gozdovih) od naše osamosvojitve sem? Branko Štampar Uspešnost novega sistetna gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji -odmev na odmev Presenetil me je nacin odgovora mag. Šinka v prej­šnji številki Gozdarskega vestnika (1998/3) v rubriki ··stališca in odmevi", naslovljen enako kot moj izvirni clanek v 2. številki (GozdV J 998/2), ki je predmet kritike. V smislu odmevov na svoj clanek sem namrec pricakoval vse kaj drugega (npr. vsebinsko razpravo s konkretnimi (proti)argumenti oziroma stališci) kot pa tovrstno, bolj ali manj "larpurlartisticno" strokovno kritiko, na katero ne bi kazalo niti odgovarjati, ce se­veda ne bi temeljila tudi na "vrednostnih" ocenah in sodbah-na podlagi "argumentov", ki so po svoji naravi dalec od strokovnosti in objektivnosti. Zato sem kot strokovnjak z bogatimi izkušnjami (kot sooblikovalec) na podrocju sistema v gozdarstvu pa tudi kot clovek z izoblikovanim '·sistemom" strokovnih vrednot (mimo­grede: podobnega imajo številni kolegi "Mlinškove šole sonaravnega gospodarjenja z gozdovi") prisi~en k temu odgovoru. GozdV 56 (1998) 4 Stališca in odrnevi Ali j<1 Smkova klihka res ObJektivna'! PogleJmO nckatcrt nacine kntike, ki j1h je ptsec upo· rabtl. npr: 1 "Ce upušre~·amo vrt napQl•~di pred obiavo clanka (Opomba 3\torja. Kdo je kaJ predhodno napovedoval o.:trmna kakšen vplrv naj bt to imelo oa kakovost clan­ka'!). naj bi pomembno prispeval k analizi dogajanj pn nas, wmJnr Jl' n;rgova uporabnost u lo omejena. " Opomba :l~tO!]a: Z.'ltak~no globalno oct:nn {dtskvali· fikacijo clanka) bt pricakovalzt!lo podrobne strokovne a~umente. Ocena pa je tzjemno pavsalna, tzrecena kaJ na :;am cm zacct.l.."U c.la nka . in jo je mogoce uvrstiti iz.· 1-.ljucno v klltegonJO subjektivmh ocen. Se posebej. ker so prav tO\'!'Stnc ocene številnih drugih go7darjev precej dmgacoe. Sicer pa je možno o tem narediti celo (Javno) anketo mcd slovcnskimt g07darji. 2 "Že na p11•i.w·am pnspevka /ahlw opa;imo, da je nekaj narobe: oSJIOvmml pojm1 ... l ' Opomba avtotja: Ali je takšno rrdtrcv res mogoce po­sp lo~itl Ic: na podlagi napakt v angleškem prevoclu poJma ··uspešnosti" v naslovu c l anka, in nekaj podobnih je-11kovnt!l nedoslednosti v c l anku samem? Sicer pa cin nek vsebinsko locuje pojma "uspešnost" rcr "ucin· kovtto~t" · tudtna ekonomskem podrocju (npr. uspeš· nostgospodatJCt1Ja 7.clržavnunt gMdovt m ucinkovitos L (stro~ ki) gospodatjenja (podJC!ij) v Stnislu izvajanja tlel). J. "Uspeš11osti ne moremo oce mf/ brez opredel:rve cii; et• (Opomba avtorja Se kako se strinjum, na njth temelji celotna na~ gozdarska tradiciJa tn šola). To zelo po· membno kompon('HfO uspt·.'tnnsti n11tor 1.011emnrjn ". Opomba avtotja· Trditev aZJCmno preseneca, ~j ~lotna anahza (ocena) uspe.šnostt temelJI prnv na (zakonsko, 'programsko' ali t nacni) npredeiJCIIih ciljih oziroma nalogah. Ocena LemelJl na ctlJtlO mtegt ira ni presoji kazalnikov 01.1roma na a zh o dtšcu , da so ciljt (vs~j mem osebno, ka sem jih sooblikoval) sami po sebi umevnt, m jih zato (pa tuda tar:tdt prostorske racaooalizacijc obsežnega clanka) ni btlo potrebno ( mogoce) posebej navajati 4 ..... ZJ.J prT!IOJO uc'inkol•itosli nam ut ponudi obeh po· rrebnilr parametro1~ stroškov in ulmkm: 1\'nt'l'de sicn pcraho proracun.~kih srr:dsr~, niti l besCJlico pa nt omeni rezultatot (uiinlcov) spodbud .. " Opomba :wtO!']a: Z drugn tezo pisec sam seht prihaja v nasprOtJe Prav stro~ k i ~podbud so v c lanku (poleg stroškov gospodal)enja) posebej kvanritallvno anah· ziram. S~'UpaJ 2 nJihovimi nepo~rcdnunt utmkt (npr. izvedenrma go7rinogojitverumi in drugimi delt, ''Ph"om materilllnth spodbud na ckonomako gospodarjenja). kvalttauvno pil so ocenJeni tudi posredtlt uttnloa (npr. 2J6 na z.dravsrveno stanje in negovnnosr gol'.dov, usroso. bij~ ost ter ~~pra viJ enost lastnikov gozdov 711 sode!l>­vanJe t(d.). Cctnkovttos1 gospodBI)tor. l'el!darje ttpornblja1 oba pnjlluJ nedo.,/edlln ' l Opomba avtorja: Trditev o nedosledno:.ti uporabt: kri· tenje\ in rndil::a.to~ev je "argumentirana" na prim.:ru, ki sem ga v tlanku Ic omenil koc možnega. vendar ni btl uporabljen (ker z njt01 še ne razpolagamo). O locnici med "kriteriji m indikatotjt (posebej kvalitauvmmt} pa na tem mesut ne velja izgub lj au besed Mogoce Je. vsaj Lllta pnme.r-najbolje cporabtti kar vsebine že izo. bli kovanih kriterijev in indikatoljev trajnos111.ega gospo­darjenja z gozdovi (npr. I telsinki. Monlreal, Afrika, !Id.). Glede na aktivno sodelovanje oziroma soobli­kovanje pr.• ih (Helsmškth) smo st neka ten prav n~ tem podrocju pndobili v preteklih let.ih razmeroma bogate t7lcušnJe. 7. "A11torjeve osebne l'red!lole namrec dolocajo njtgo­va i:hodiUa za izbiro, uporaho in oceno podnrko~> (Opomba a\·tol)a: Ta rrditev bt tel)ala ?elo a~mcnti­rane. konkretne dokaze, vendar m podpna niti z enim ~'tTOk 0\1\lm argumentom ?ato spada v kategorijo ci!alh vtednosmih sodb oziroma domnev) . ... Se.·edu pd se tukaj ne moremo, pa fP prav ti še tako fe/imo, izogniti preJ ekle liogt ii1 poluiaja a1•torja samega (Opomba o ll t>Q 111J• konu GO l~9X ob ll 1,\mpOO odkUI'IItllola ~.000 SIT bruk>. Kaj nudi internet ~: u zdnrj e m ,~,.._ l"&l(iAC'IU\! \ l,tt.IJ.C1'' pt•spc'·~~~ nan1t'1t,.am pr td"'' Jtl. lc11~ 0 dr:l•"' onlffll<'l •h omrdJ< Otflr~1•J Vse bolJ ;h m~nJ .:...~c4V" r-t ,,,ronnac•Jt so n.1 V\'\ IJO v ob-sthH lU(tartm. \ 1 '< lC' \ tadnJCITI cas u ~"'JIWl~n nn nl'!c:m t rl:J!c tl, R ad~ b1 r....,,, rd<'l\·a l~ Ic nek41J pnme.nh:tclt'h V\tO\' inlc-rma,;o•J ~ f"••!mc;t" S1Wd3r~tv~ k1 10 lrC.tiUIIIO dCl!itOpru VlCm -M llrtcm na mlcrnctu" 1 nfnc:naciJC roSe lohi:a bol1 po"'n::n1Nlc n lnte, ki )o( L an1crnctom kle:spolN~~JO 10 lot IU>O \ti< O ISlumJ• po""""""""' l]lktu (\\'\\'\\ · "''••Id Wide Wcbt Spre~J••I< po splcru OJOOt!UO:•to p. ~~rarm ki "b li'rt~nuJ(JP b"lalmk1 (':Howsc. 1!1"0 1nfarmacr 1 ~ o itlJcn• luct'llllfl kr te na "nl:tn v !(:(• kn,i2nu:~ h v Slo\·e•ut•. \ted ntuni je audi GotdM· Sk1'1 kr1J•>•••ct. ~.ute rt tl'pthVi.t ru I\10mBtttttin• $ W• • ~ P .,., .. , tal'd r .. .w..-..,lft'U ..... ~ .... -.,r. ,~, .... w ~ 000 l vblfMW SLO Zan.Un lvos ti 1trt.t0m COBI<;S oiJIS~ oh urno podn> dn •mtmct -ud1b 'iltbmo nuodotc ob­ ~IJC'f"i \"li, ki$(' -,UJUnJtTn·• pe. JIHCmctu Ul\\.'11· !'JU k clal1 to>;a, P•lllhko 1% ontenoetnaslova rubcrera Zanimiv osti še marsikaj. Vsak naslov je sestavljen tudi iz domen in poddomen, ki predstavljajo niz znakov, locenih s piko. Vsaki državi je dodeljena dvocrkovna koda. Za Slovenijo je koda S1. V mednarodni uporabi so tudi naslednje vrhnje domene: COM za komercialne organizacije EDU za izobraževalne organizacije GOV za vladne organizacije MIL za vojaške organanizacije NET za omrežne organizacije INT za mednarodne organizacije ORG za druge (npr. neprofitne) organizacije Poleg predstavljenega iskalnika so na internetu na voljo še številni drugj. Koncno pa nas vsi pripeljeJO do podobnih informacij. Vecina strokovnih in znanstvenih revij, rudi s po­drocja gozdarstva, se predstavlja na internetu. Internet naslov posamezne revije je prav1loma napisan kje na prvi ali zadnji strani revije. Ce pa revije nimate pri roki, si lahko zopet pomagate z enim od iskalnikov. Za vse tis1e, ki se že sprehajate ali se nameravate po internetu sprehajati v bližnji prihodnosti, podajam nekaj naslovov, ki si jih lahko spravite tudi v osebni imenik. Tak imenik se v brskalniku ~etscape Naviga­tor imenuje Bookmark. V njem shranjeni n::~slovi so vedno pri roki, pri cemer nam ni potrebno skrbeti, ali bomo naslov napisali prav1lno. Mogoce bi bi lo tu po­trebno opozontt, da morajo biti internet naslovi vedno napisani brez najmanjše napake. Pozabljena pika ali narobe napisana koncnica pomeni za iskalnik nekaj cisto drugega. Pomembnejši naslovi za SlovenUo: l. Vse o Sloveniji ltlt p://www.iJs.si/slo/re >ources/ 2. Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo ht!p:llwww.h r.uni-!j.si/cgi-binJslo/go htm 3. Gozdarski inštitut Slovenije liu p://www2.ames.silgucstllj iglgii ndex.html Drugi pomembnejši naslovi: 4. World forest Institute http://www.vpm.conlh•fi/ 5. International Union offorestry Research Organi­ sations (IUFRO) hup:/liufro.boku .ac.atl 6. European Forest lnstilute h!lp://www.cfLjoensuu fil 7. WWW Virtual library: Forestry htl p://www. ntctla.ti/infoivlib/forcstry 8. Swedish collection of forest related infonnat[ons http://www-fore.,t.slu.se/eng/ 9. \1ETLA. Finnish Forest Research lnslitute http://www. metla. li/ lO. Evropska unija h !tp ://cu ropa .eu_ int/ V si ti naslovi omogocajo nada lj nji prehod k t. i. sorodnim povezavam (related links), ki vas vodijo k novim infonnacijam po svetu. Poudari la bi rada, da je to le izbor nekaterih naslO­vov. Na inremetu se predstavljajo skoraj vse gozdarsk:e fakultete, raziskovalne ustanove, interesna združenja in številna podjetja, ki del ujejo na podrocju gozdarstva. Na in teme tu se predstav ljaj o tudi proizvaja lei stro­jev in opreme za delo v gozdu. Na primer: http: //www2. h usq va rn n .com/husqvarna Na voljo so rudi katalogi za nakup razlicne opreme za delo v gozdu. Enega izmed katalogov lahko narocite na naslovu: h11 p ://www. ben meadows. com Internet omogoca tudi poslovanje, kar pomeni, da lahko npr. na zgoraj omenjenem naslovu narocite in tudi placa[e posamezno opremo. Vendar je potrebno opozoriti, da je varnost poslovanja preko interneta še vedno negotova. Naj dodam šc kratko opozori lo za vse, ki bosce vire, dobljene na internetu, navajali v prispevkill. Navaja­mo jih tako, da najprej navedemo avtorja, nato leto izdaje in naslov dela, nato pa sledi celoten in tocen internet nnslov. Tak nacin navajanja virov omo­goca bralcem, da si sami poišcejo omenjeni vir preko interneta. Primer navajanja literature: ScluMhusen, F., 1997. Comparative Analysis of LegJsl<~­tion in Europe.-(JRL: hup://www.rereth.ethz.ch/waho/selb. schmithuesen/schm ithuesen/pj. 1 O.html. Pri delu na internetu je najvaž_nejše, da veste, kaj želite in kaj išcete. V nasprotnem 'primeru boste izgu­bili ure in ure v tavanju po morju predvsem komerci­alnih informacij. Nasvet: Ne pustite se zapeljati skušnjavi brezcilj­nega "surfanj a po internetu''. Tanin Sevnica d. d. Tanin sevnica d.d. je tovarna s 75-Jetno ~radicijo. d. '"eJ·e bi to ustanov lj eno leta [ 923 kor druzba Jugo- l)o ~e~J . wo.io d.d. ~ sedežem ~ ~agrebu, pro1~odna enota pa . b"l ves cns v Sevmet. Leta 1993 se Je tovarna pre- Je 1 a · . . _ . ova\a v Tanin p.o. 1n leta 1997 ob zakljucku last- unen . . J·Cnj·a v T8Dil1 Sevmca d.d. run . To vama uporablja kot osnovno surov mo les pra vega kostanja. Osnova za proizvodnjo so bili veliki kostan­·evi gozdovi v okolici Sevnice, dobre prometne pove­' ~we, lega nb železniški progi, dovolj vode za obrato­va11je ter tehnološko in energetsko zaokrožen proces. v prvi stopnji teb no loškega procesa pridobivamo z ekstrakci.io kostanjevega lesa tanin. Lesne sekance po koncani ekstrakciji uporabimo v naslednji stopnji, kjer pri hidrolizi nastaja kot ~rodukt furfural._ Vecino (90 %) kostanjevega lesa kup1mo v Slove­niji, le manjši del ga uvozimo. V Sloveniji sodelujemo s priblizno 50 pravnimi osebami in z okrog 2.000 last­niki kostanJevih gozdov. Pri organizaciji odkupa nam je dobrod()šla vsaka pomoc. Sodelujemo z Zavodom z.a gozdove Slovenije in tudi z Gozdarskim inštitutom iz Ljubtj~ne. Lastnikom pomagamo pri ohranjanju kostanjevih gozdov skupaj s l 5 secnimi ekipami. Kostanj napadata bolezni rnk in crnilova, zato je posek bolnih dreves nujen. V zadnjih letih se je stanje v gozdovih že bi­stverw ILboljšalo zaradi pojava hipovirulence. bolezni glive, i11 tudi zaradi vecjega poseka bolnih kostanjev. Prvo ma proizvodnja tani na za usnjarsko industrijo se je rnzši ri la na vec specialnih proizvodov. Osnovna usmeritev je zeleni program, ki obsega proizvode za veterine, za zašcito lesa ter proizvode za keramiko. PROIZVODNI PROGRAM: -Proizvodi za usnjarne Tanin je nara v ni ekstrakt iz kostanj evega lesa in je rastlinsko strojilo. Uporabljamo ga za strojenje usnja, posebno podplatnega. Lahko uporabljamo samega ali pa ga mešamo z drugimi ekstrakti. Primeren je tudi za dostrojenje s kromom strojenih kož. Mocno ftksiranje tanina omogoca doseganje viso­kega izkoristka pri teži, vezanje tanina s kožno sub­stanco daje trpežno usnje, ki ne prepušca vode, ohranja obliko in je odporno proti mehanski obrabi. B2rva usnja je obstojna na svetlobi. Predstavljajo se -Program za veterino Farmatan je naravni taninski izvlecek iz lesa pra­vega kostanja. Na videz je fin, amorfen prah rjave barve, grenkega okusa in kiselkastega vonja ter popol­noma topen v vodi. Deluje ad.stringentoo na površini, veže beljakovine in v dotiku s sluznice crevesja tvori tanek sloj netopn1h beljakovin, ki šciti sluznice, umirja peristaltiko in pre­precuje resorpcijo škodljivih snovi. Uporablja se kot dodatek krmi za preprecevanje drisk pri prašicih, teletih, govedu, perutnini, kuncih in drugih domacih živalih. Kapsule Fannatan se uporabljajo za preprecevanje drisk pri psih in mackah. -Enološki program Tanivin, rjav prah trpkega okusa je naravni ekstrakt, ki ga pridobivamo iz posameznih delov skrbno izbra­nega kostanjevega lesa. Uporablja se za cišcenje beljakovin in ostalih mot­nih delcev v vinu. Ponavadi se uporablja v kombina­ciji, najveckrat z želatino. -Program za keramiko Keratan je sestavljen iz soli visokomolekulamih organskih elektrolitov v kombinaciji z organskimi si­likati. Uporabljamo ga kot sredstvo za detlokulacijo razlicnih vrst keramicnih mas: za keramicne plošcice, elektroporcelan, okrasno keramiko, sanitarno kera­miko, ognjeodpome mase. -Program kemije Furfural je organsko topilo z visokim vrelišcem. Veliko se uporablja v naftni industriji kot selektivno topilo za rafinacijo mazivnih olj in kot dodatek gorL­vom. Uporaba je široka, predvsem zaradi njegove iz­redne selektivnosti. ~ Program zašcite lesa Skladno s sloganom Iz narave za les se je Tanin pridružil skrbi za ucinkovito zašcito \esa s paleto iz­delkov: Biotan-za.šcitni premaz za les, Biotan-akrilatna lak lazura, Protektan-temeljna zašcita za les, Larvin­sredstvo za zatiranje lesnih insektov. Premazi 2a les Biotan so okolju prijazni in zdravju neškodljivi. Izdelani so iz kakovostnih akrilnih smol, obstojnih na svetlobi in transparentnih pigmentov v GozdV 56 (1998) 4 Predstavljajo se vodnem mediju. Akri ina lak lt\zura Biotan vsebuje voske, ki povecajo vodoodbojnost lazure in dajejo svi­len sijaj. Znacilnosti in prednosti premazov za les Biotan: -s premazi Biotao les zašcitimo in tudi dekorativno obarvam o; -primerni so za uporabo v stanovanjskih prostorih in na prostem; -premazi za les Biotan so izdelani na vodni osnovi; -ne vsebujejo vnetljivih, organskih topil i.n tako pri delu ne škodujejo zdravju; -poudarjajo naravno strukturo lesa; -so prijetnega vonja; -se hitro SUŠIJO; -uporaba in cišcenje orodja je enostavno, orodje takoj po uporabi ocistimo z vodo, kateri smo dodali deter­gent Tanin izdeluje premaze Biotan in akril ne lak lazure v 15 barvnih tonih, ki jih lahko med seboj poljubno mešamo in s tem še povecamo osnovno barvno lestvico. Kako ravnamo pri zašciti novih lesenih elementov'! Les. ki ga želimo zašcititi, mora biti primerno suh, cist, fino obrušen in ocišcen prahu. More bi 1ne ostanke smole je potrebno pred premazovanjem z Biotanom odstraniti in pocakati, da se sanirana mesto posuši. Premaz pred uporabo dobro premešamo. Nato ga nanašam o nerazredcenega na les s copi cem, valjckom, brizgalrw pištolo ali s potapljanjem. Za potapljanje je potrebno prem2z redciti z vodo. Dodamo 10-15 % vode. Posamezni nanosi Biotana naj si sledijo po treh ali vec urah. Pred drugim nanosom premaza je potrebno površino rahlo obrusiti in obrisati prah, ker voda dvigne lesna vlakna. Le-ta pa lahko povzrocijo, da se les do­datno navlaži. Izogibati se moramo barvanju na moc­nem soncu ali v megli. Biotan se hitro suši, zato moramo biti pozorni, da pri istem nanosu ne pride do prekrivanja barve. Naši prema zi so zdravstveno neoporecni. Pri me mi so zo barvanje otroških igrac in cebeljih panjev. Za zašcito norranjih površin priporocamo 1 do 3 nanose zašcitnega premaza Biotan ali akrilatne lak lazure, odvisno od želenega barvnega tona, videza. V vlažnih prostorih, kleteh, kopalnicah, za ostreš' priporocamo predh~dno zašcito s Protek~:nom (1 d;; nanosa, z vseh s tram). To Je sodobno kem1cno srcdstv . . . ~ namenJeno za preventivno zašc1to lesa pred napada bioloških škodljivcev, kot so glive, plesni in inse~~ Deluje tako na glive, ki povzrocajo trohnenje lesa, kot tudi na g!ive, ki les obarvajo. Sestavljen je iz sodobnih biocidov s širokim spektrom delovanja, ki so emulgj. rani v vodi. Les, obdelan s Protektanom, ohrani narav;o barvo in videz, aktivna komponenta se ke1nicno veže v les in se ne izpira. Za zunanje lesene površine priporocamo predhodno zašcito s Protektanom, 1 do 2 nanosa z vseh strani, pn~ i nanos z zašcitnim premazom Biotan v izbranem barv. nem tonu, drugi in tretji nanos 2 akrilatno lak lazuro. Brezbarvnega premaza 2a zašcito lesa zunaj ne pripo­rocamo. Vec vrst dejavnikov vpliva na 1ra j nost premaza in pogostnost obnavljanja: vrsta lesa in nacin obdel-ave, število nanosov, predvsem pa izpostavljenost vremen­skim vplivom. Kaj pa obna"'ljanje starih premazov? Ce je bil les že premazan z lazumim premazom, ga z Biotanom enostavno obnavljamo. Stare Jazuroe premaze (na organski ali vodni osno- vi) pred nanosom obnovitvenega premaza obrusimo in odstranimo s površine neoprijete delce. Obrišemo prah in nanesemo premaz Biotan na zgo­raj opisani nacin v 1 ali 2 slojih. Stare premaze na osnovi oljnih barv je potrebno popolnoma odstraniti s površine lesa na mehanski ali kemicni nacin. Nato ravnamo enako kot pri novem lesu. Po opisani preventivni zašciti lesa naj na kratko spregovorimo še o kurativi. Larvinje sodobno kemicno sredstvo, namenjeno za zatiranje insektov v lesenih predmetih, pohištvu in gradbenem lesu. Uporabljamo ga za sanacijo lesa, ki je napaden lokalno in v manjšem obsegu. Kakovost, povezana s tradicijo, je naše vodilo za prihodnost, ki jo pri nas gledamo skozi živopisaoo paleto barvnih odtenkov-tako je videli lepša! Jasmina Marolt Trg gozdnih lesnih proizvodov cene neJttunent.o\' l•tumi\"C ~p~M $\"' :t l 1 it~.l1C t ('gal a '>mlka rud1 ~~Jo IJ~Dl! f'l' l!oO vd 1kukml MVJJr do~ovor11 mc:d ln tnikom m odkupcwl)C.;:m, tllh' :.t l'tdkctc f'O)&"IJI)'J ,. un.1rub-:.eruluh l>: i :~dk ul'" ' cenikt vsebujejo luCt "Ih lušt od~• l~'·• lct 1'11 <>dUJ Otcbow ·-rll!tl:e (pt'Oottr •0<1 U cm etno s~ gtbl,e med IS (;(JO 1n 10 000 SIT.'m ') 1n \'C)<: 'premer n.~~d 25 an cm~ loc ~lbltt dt:tog l ~ 000 "'IT' m"'• \ -l''I!UStu "1>oru prntn·odtw .. odh)A rtJ dopust.,_ scptembf!l: pa bomo po.rot.ah n n.al1 ~ r3t@.OW~ nh ' dntglntl Ut.:dntki ..... I INil--k --~~111<1 -Y ~Ft"""P""' u.-·--­ ,... cr.------DiliM~.-­ J>'Ol,.. ,....,..,_,,... .. w•• PaJo rn ... -~. 111011· _ ,_,... Clr ~ S...r. ~ ll;on-ll'QI, Qr llto!( Wblld011 841dorn~ $\oorillll! Ttl\1\fdnl u .. dn\k 111N:Irnicolf~ ...... rn~~~ Slovto;a '" 76, Uli ~•/lr.ti. tol: 0611~! 860; C~tlt' ~ul nt f9q 90 A~o>fl'r.Sd.o.o_ S!fnoill7a.OOOOII , ~'I/IZ37816 1-SCANIA