List 48. Tečaj dar brtnišk m narodn Iz haj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr polleta 1 gld. 80 kr.,za Četrtleta 90kr poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 29. novembra 1865. Gospodarske stvari. gleduje cesarske žebce, predno spomladi odidejo na de želo, je odbor za to imenoval gospoda Maliča in Zev- ,r . . . , ... . j v» ,, n, • nika; — na vprašanie c. kr. deželne vlade: ali ne bi Letni zbor kmetijske družbe V Ljubljani. bilo bolje, da bi se žebcarska štacija iz Razdrtega na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali bi 22. dne t. m. je bil navadni letni zbor kmetijske družbe v dvorani mestni 9 kteremu se je snidlo 38 društvenikov in med njimi mnogo prav veljavnih mož Ker so prišle v letošnjem zboru nektere važne reci v pretres, so bile razprave v nekterih zadevah prav žive to je škoda, da kadar ura dvanajst odbije, se začnó 5 zgubljati gospodj Gospod predsednik Fideli Terp četnem ogovoru pozdravil zbor; zahvalivši se podd nicam za njih koristno delovanje je omenil slabe je v za- letošnje letine in zlasti stiske gospodarj manjkanja klaje , ter pnporočal volj 9 vanj novai klaj gospode več zemlj naj 9 ki so jih po bi se pridelo Konečno je ime odprlo družbe kmetijske druzih avstrijskih dežel odločile za svoje namestnike Zdaj prične tajnikov adjunkt g.Andrej Brus naznanilo važniših opravil, ki jib je glavni odbor odposled-njega letnega zbora do danes dovršil. Med temi omeni pred vsem, da je odbor izpolnil naloge, ki mu jih je izročil poslednji zbor po nasvetu poddružnic; — zastran nove kmetij ske šole se je odgovorilo si. deželnemu odboru, da družba bode rada prepustila šoli, ako se toliko si ga prihrani ko da bi se ta na novo osnuje, svoj vrt, likor ga je za njene namene potreba ; kmetom po deželi, ki potrebujejo denarne pomoci, <,<» pomoč naklonila, je odbor deželni vladi na vprašanje njeno na drobno razodel poti, po kterih bi mogla naša hranilnica (šparkasa) po deželi osnovati pripravne pomocnice, da bi se kmetijskim malim gospodarjem po magalo škodo 9 hranilnica pa bi vendar pri tem ne prišla v > ta družbini nasvèt ima hranilnica že v jih rokah, vendar dozdaj, ker soseske in županije po de želi še niso po novi vredbi ustanovljene, se ta reč še ni môgla resiti ; upati pa je, da se resi kmetom na pomoc na vprašanje c. kr. deželne vlade ali naj ostane podkovstvo kónj prosto rokodelstvo ali naj se veže na dovoljenje gospóskino, je odgovorila družba, da ni misliti na zboljšanje podkovanja, dokler kovači, ki se niso temeljito učili podkovstva, kujejo živino po svoji nemarnosti in neumnosti; — ker je lansko jesen tako silno deževalo, da posestniki ljubljanskega mahu (morasta) niso mogli zemljišč požigati, se je družba obrnila do deželnega odbora, naj skusi dovoljenje dobiti, da se jim izjemno dovoli požiganje letošnjo spomlad do 15. maja, ker sicer mahárji strašno škodo trpé prosnj ta je bila uslišana, in posestniki so družbi hva- ko ležni za njeno pripomoć v tako važni zadevi je c. kr. deželna vlada povabila kmetijsko družbo naznani dva uda ; ki naj přestavila v Po s toj no, je odbor odgovoril 9 dá 9 na prošnjo odborovo je c. k. ministerstvo kupčijstva družbi funta pavolnega semena za poskušnjo 9 v za- poslalo ktero se je razdelilo po deželi, največ v Vipavo ; devah goveje kuge je c. k. deželna vlada zmiraj na-znanjala stan nesrečne te bolezni in svoje naprave zoper nje razŠirjenje; k sreči smo se ubránili tej pošasti saj za kakor700 več toliko, da deželi v vsem skupaj ni požrla goved; — za nakupovanje kokonov je odbor dobil trgovca, ki je funt umorjenih po 2 gold. 50 kr. plače- val ? na vprašanje c. kr. deželne vlade: ali naj bi se prepovedalo proso ponoči méti? je odgovoril odbor, naj se to prepové, ker nikomur ni ravno sila da ravno ponoči mane proso, in ker ponočnjaki uga-njajo marsikake nerodne burke in nespodobnosti, pa je tudi nevarnost ognja; — na prošnjo dunajskega gozdnar-skega društva: naj tudi kmetijska družba k shodu tega društva na Krasu pošlje svoje namestnike 9 je odbor naprosil za to poslanstvo gospoda dr. Orla v Ljubljani, gosp. pi. Gar car o Ili-a in dekana gosp. Hicingerja Postojni, da se kot izvedenci udeležijo zbora, kar so gospodje tudi z veseljem storili in v „Novicah" raz- v prave popisali; ker je po naznanilu c. kr. minister- stva kupčijstva 1866. leta velika kmetijska in obrt- nijska razstava na Dunaji, 1867. leta pa v Pa- rizu ) je odbor naznanil, da bo storil, kar je treba podúk, kako naj se obđelujejo soseskini gozdi in gozdi posameznih gospodarjev, ki ga je izdala c. kr. deželna Je vlada tirolska in ministerstvo naši družbi poslalo odbor dal natisniti v svojem nemškem koledarju za leto 1866 ski 9 pa ga bo natisniti dal tudi v „Novicah" sloven- popis letošnje letine je kakor vsako leto 01YJI y--JkJ KJ I^IO IU IVOUJ U A W V 1 U U JU Aciau 1 tudi letos poslal odbor c. k. deželni vladi in povedal ; da so pridelki jarega žita slabi bili in da posebno klaje manjka živini, ktero so gospodarji že po nič zdaj primorani prodajati, pa bode čez zimo še huje; žalostno bo za živinorejo vprihodnje! To so važnejše stvari, ktere smo povzeli iz odbo- rovega opravilnika. (Dal. prih.) přidala komisii, ktera pre- prevzeti ali nazaj poslati trgovnica za živež na Dunaji, tudi nam važna naprava MtJ Kaki - ô i 3 E " (Dalje.) Agoj* i . •• Kako se imajo opravniki ravnati? Opravniki morajo blago, brž ko pride, v kupčijskem in zdravniškem oziru s pomočjo dotičnih trgovničnih uradnikov pregledati in presoditi, uradno zvagati in y ako se ne moglo sprejeti. - a ■ Ppšlje se nazaj, pa le, če: á) ái blago toliko vredno, kolikor voznina znaša; b) če se pokvarjeno blago pošlje. Pri tej naključbi se v zapisnik zapiše, kakošno je bilo blago, ktero se pa le po dovoljenji trgovničinega oskrbništva na račun in nevarnost pošiljavca prodaja. Opravniki (faktorji) morajo poslano blago vsake vrste koj , ko v trgovnico dospè, ali oa saj drugi dan po dohodu, na prodaj postaviti. Na vsak način se mora tisto blago, ki je najhi-trejšemu spridenju podvrženo, tudi pred vsem drugim laajprej poprodati. Blago spraviti na špekulacijo je prepovedano. Kako se blagó po dražbi (licitaciï) prodaja ? Opravniki morajo dražbo (licitacijo), razun nedelj in praznikov, vsaki dan ob 5. uri zjutraj pričeti in neprenehoma do 10. ure dopoldne blago prodajati. izklicovavci opravniški morajo vsako bjago glasno in razločno oklicovati, in sicer naznaniti : 1. Stevilko licitacije, 2. sorto blagá, 3. od kod je prišlo, 4. težo, mero ali stevilko kosov, 5. ceno in 6. še kake druge opazke o blagu, če je treba. Opravnik mora vsako višo obljubo sprejeti. in iz-klicovavec odbije še le takrat, ko se je že najviša po-nudba trikrat glasno in razločno oklicala. Kako se blagó iz proste roke prodaja ? Prosta kupčija na drobno je za zdaj vsaki dan razun nedelj in praznikov od 11. ure dopoldne do 1. popoldne ; blago se ne sme niže prodajati, kakor je najniža cena za enako blago bila v poslednji licitacii, pa tudi ne više, kakor je bila najviša cena pri taki licitacii ; kupci morajo blago na drobno prodano, kakor po dražbi prodano, iz trgovnice hitro spraviti. Mestni pregledni uradniki zapisujejo zastran na-tanke kontrole pri dražbi kakor pri prosti kupčii na drobno ob enem z opravniškimi služabniki enakoglasne zapise; na podlagi teh dvojnih zapisnikov se pošiljav-cem denar pošlje , in se le za opravnike tista davščina odpiše, ki jim po postavi gré. Pa ta kontrola je za pošiljavca na vsako stran po-polno poroštvo ; on more vselej, če le popraša, pri tr-govničnem vodstvu izvedeti, po čim se je blago njegovo spečalo , tem bolj pa, ker je opravnikom zapovedano, da svoje kupčijske bukve morajo zmiraj v redu imeti) da jih trgovčno oskrbništvo vsaki čas lahko na spre-gled vzame. (Dal. prih.) Mladi vincar. — v Spisuje v podúk vinorejcem France Jančar na Stajarskem. (Dalje.) Od travnikov. Po travnikih nekteri iz jarko v skopano zemljo na obé strani nakupičijo v podobi jezov; potlej se pa ču- dijo, od kod da mokrota na travnik prihaja, in da kisla mrva raste namesti sladké. Na tak način voda v travnik prihaja, al odtekati v jarke in grabne ne more, ker jo jéz zadržuje. Zato naj marljivi in skrbni vincar take jeze pri grabnih, homce in zvišave na travnikih v nižave in mokrotne kraje razvozi in razgrne, da se voda lahko v jarke odceja. Ako je pa kak studenček kriv, da je travnik močiren, naj se po travniku brazda vreže ali skopá graben, njemu na dno naj se dene kamenja, kremena (kižleka) (tudi jelše so dobre tako položene, da ena poleg druge, tretja pa na njima v jarku leží), to naj se z vejami pokrije in z zemljo spet zadela in poravná : tako se voda odceja, vrh pa lepa trava raste. Na tako nasipani in poravnani travnik se spomladi seneni drob, travna semena ali detelja, poseje. Inak se pa kisla mrva s potrošenim pepélom brž v deteljo in sladko krmo spreobrne. Ako so travniki bolj suliotni, naj se jeseni z gnojem ali z gnojnico, kteri se dva delà vode přilije, po-gnojijo. Tudi s pepelom, sajami, apnom, mavcem, celó s krompirjevo natjo (zelenjado) se travniki gnojé. Voda naj se, kjer se dá, le spomladi na travnike spušča, in sicer, dokler ni trava že za dva palca dolga. Spomladi se mora s travnikov vse draČje pobrati, gnoj, v jeseni raztrošen, pograbiti in na kupe spraviti, potlej pa na gnojnišce ali s prstjo zmešan v vinograd, ali na njivo ž njim; tudi krtine razkoplji in grabne iztrebi, in vès ta trebež na gnojnišce zvozi. — Nobenega grma po travnikih ne trpi. Kedaj travnike kositi? Kosi naj se takrat, kadar je trava že večidel ocvela ; inak ni niti seno, niti slama, niti otava. Otava pa se kosi, kadar je toliko vzrastla, da ni upati veče. Ako je pa travnik tako močen in dober, da se dá trikrat kositi, je prav, prvikrat kositi zadnjega maja, ali ko začenja trava cvesti; drugič zadnjega julija, ali kadar otava dosti velika zřaste ; in tretjič zadnjega septembra, ali kadar vreme dopustí, in velikost trave kaže. Se vé, da se takemu travniku mora v pomoč priteci, bodisi z gnojem bodisi z zredceno gnojnico. Kar potem še zřaste, naj se pokosi ali o suhem vremenu popase. Od živine. Lepa živina je posestniku ponos. Lepo živino bo le tišti imel, ki jo ljubi. Pa tudi živina bo njega ljubila. Pregovor pravi : kakoršen je clovek do živine, takošen je do člověka. Živine naj vsak posestnik, toraj tudi vincar, le toliko redi, kolikor je lahko preredi. Boljše je manj pa dobro, kot veliko, pa slabo. — Ne rekaj : „Svinine ni treba zabeljavati!" saj veš, tudi trpinčiti ne, ker je zopei^ peto zapoved božjo. Živini se mora vsikdar zvesto in sicer v obrokih krme, klaje dajati; ne preveč na enkrat, da je pod se ne vleče, temuč večkrat, toda toliko, da se nasiti, po-slednjič se napoji ali v hlevu, ali se na vodo žene, tako se ob enem tudi sprehodi. Krmi se živina trikrat na dan: zjutraj od 5. do 7., opoldne od 11. do 1., zvečer od 5. do 7. ure. Na nekterih krajih le dvakrat na dan živini po-kladajo in jo krmijo, in sicer od 8. do 10. ure in po-poldan od 3. do 5. ure. Pa to ni priporočila vredno« Tudi mi se radi trikrat na dan nasitimo, in vrh tega še kakega namečka želimo; tem bolj pa živina, ki nam pomaga vse opravljati, in daje, kar ima. To umé vsaka vincarica, ki komaj caka molže, in to po trikrat na dan. Pasti živino je potrata in zguba velika; le v jeseni na dobri paši o lepem vremenu se smé pripustiti. Vsak večer naj se živini dobro nastelje , izkida pa vsak teden najmanj enkrat; iz konjskih hlevov pa vsaki dan, da konjem kopita ne gnjijejo. Hlevi naj so snažni in čedni brez pajčevin in zračni; ni dobro, da so poleti vedno zaprti. Gnojnica, scavnica se mora iz hlevov po položenih žlebih v gnoj-ničino jamo brez over odcejati, da zidovje škode ne trpi, in da živina na suhem stoji. Pri snagoljubnih ljudéh je v vsakem dobro vravnanem hlevu v kakem kotičku : krtača in česelj (štrigel), s ktero se živina snaži in čisti, kar ji sila dobro tekne. Živina se ne sme naglo prehladiti; vroči, pôteni živini se ne smé dajati niti jesti niti piti, dokler se ne 389 ohladi nika Ako zboli, pokliči učenega in skušenega zdrav- cenjena, ali ako se je njena vrednost po zidanji po nikoli pa ne klici neumnega mazača. Za rano vikšala, je vsakemu posestniku na prosto voljo dano Hl Ka I IllKUll p» lit? 1V1HJ1 JLiC UlXIilC^Cfc uucl/jima* jlj<* JL <*ukj t iuowihj JV {/uovsiuiau JU« vvijv uouu, mrzla voda pomaga. Ako se je prehladila , s slamo jo pri okrajnem opravniku vloženo vrednost povikšati. Ce ibai in odêni. Ako jo napne, vzemi nekoliko neuga- pa se taka prememba na zavarovanem poslopji pripeti vlij ali pa neko- da se vrednost zmanjša, po kteri je bila popred zava 9 šenega apna m z vodo ga v liko salmijaka; to zadnje pomaga hitro, ko bi pihnil y rovana, mora zavarovanec, kakor hitro se ta vrednost Kdor pa želi več o tem vedeti, naj si kupi „živinozdra- premeni, dotičnemu okrajnemu komisarju naznaniti in vilstvo", ktero sta spisala dr. J. Bleiweis in dr. Strupi plačilne bukvice mu predložiti, da premembo v buk v Ljublj Tudi sol za lizanj jako koristi; sicer jej pa * ---—« ------ ; * vice zapiše in to opombo, ktera mora od dveh zavaro vancev podpisana biti, s pristavlenjim dnevom in letom, suha krma, vodstvu naznani. Ako se sčasoma primeri da je po kaj dobro tekne s slano vodo poškroplj ktero s slastjo jé; toda preveč soli se jej ne smé dajati. slopje iz manj zavarovanega razreda v bolj zavarova ljudj Pretepajo in trpmčijo živino hudobnega srca nega prestavljeno bilo y postavimo, da se namesti s škrimi (Dal. prih.) Prenaredbe postav graške asekuracije zoper škodo ognja. (Konec.) Plače, ktere mora vsak deležnik odrajtovati ; SO te-le : ali opekami z lesom ali slamo krije, ali če se v hiši manj proti ognju varno rokodelstvo opravlja, požarni zid podere, mora zavarovanec v treh mesecih po premembi to dotičnemu opravniku ali vodstvu naznaniti, da se v plačilne bukvice zapiše. Ako bi se v preteku imenovanega časa ne naznanilo in ako zavarovanec take bolj nevarne lastnosti poslopja resnično ne pové, izgubi pravico do odškodovanja. To pravico izgubi tudi zavarovanec kteri JL yj ^/IMf AVV UVIVI& £j ti V C4 A \j V C* Li kj \j y H^IA JG 00 Plača k predplačni zalogi (primščina) pravici sumljiv, daje svoje poslopje ali sam ali pa po se vpiše, iznaša 32 kr. od 100 gold, kakem drugem premišljeno zažgal, ali pa po svoji pre- za vsacega, a^n * w «^«^m vuug^u* razdelitvenega števila. Dokler to odrajtovilo ni plaćano, veliki nemarnosti pokončal. kteri društvo vpisavcu za nobeno škodo dobro ne stoji. Kar se plačila odškodovanja tiče , mora vsak de Kakor hitro se predplačni zaklad tako povikša, da ležnik, kteri je pogorel, precej dotičnemu opravniku da to vodstvu brez odloga napo preteklih 14 dneh oprav- odstotek vrednosti zavarovavne vrednosti pohištev pre-seže, se ostanek prihodkov vsako leto obrne v polajšanje deležnikov pri plaČanji navadnih letnih doneskov, kakor tudi v hitro odškodovanje ognjene škode, in tudi de- povedati, in ga prositi znani. Za škodo, ktera se niku ne naznani, se nobeno odškodovanje ne plača. K izvedbi škode mora vsak pogorelec izvedene zidarje ali tesarje pripeljati in svoje opazke v moze loma za predplačila srenje k pripravi gasilnega orodja od kterega pa ni treba obresti odrajtovati. Predplačni zaklad ostane zmiraj nedeljivno premo-ženje društva. Ako bi pa društvo kdaj nehalo, se mora potrjeni pobotnici zavarovancu, kteri je pogorel, ^ vès predplačni zaklad, kteremu se le odškodovanje in delež gotov, najdalje v štirnajstih dneh po do zapisnik vpisati dati. Pristojne odškodbe se proti neštempljani, po sodnii kteri ako je stroški oskrbništva odpišejo, razdeliti med vse tadanje končanem cenjenji škode v gotovini izpla č a j o. Vsak deležnik ostane za leto in družbenike v primeri razdelitvinega zneska, kakor so njih poslopja v katastru zapisana (§. 84). Letni donesek. Da deležniki več ne plačajo, kakor je za odškodovanje pogorelcev potrebno , se iz- nesek vseh odškodovanj tistega leta s stroški oskrbni- družbe prositi odškodovanja. štva vred še dan, v kterem govo poslopje pogori, tako, da ima oblast, ako med letom vnovič nje neprenehoma zavaro van, in sicer pogon ; od v prihodnjem letu med društvenike Vsaki deležnik se mora postávám in odločbam vod razdeli, ter se prisodi, koliko krajcarjev na 100 fl. stva vdati, in tudi tište odločbe priznati ktere so od Ako se mu je pa po razdelitvenega števila pride. To plačilo se potem naj- društvenega odbora postavljene, dalje do zadnjega marca (sušca) vsacega leta od- odločbah vodstva krivica godila, mu je prosto, sodnije rajta Okrajni opravnik ga potem v plačilne bukvice vpiše in potrdi, da je denar prejel. prositi da mu prepirno reč poravná; mora se pa vsem odločbam podvreči, ktere so zastran poravnave takih Plačila se morajo do tega časa natanko odrajtati, prepirov v XI. odlomku pravil izgovorjene ker društvo nobenih zaostankov trpeti ne more. Ako že pretekla, se Je bil že tedaj društvenik letnega doneska, ko je plačilna doba plačan, de-ako ni odrajtal, in če tudi ne more pa denarnici vodstva še ni bil naznanjen ležnik nikakoršnega odškodovanja iskati med ; Zastran izstopa iz društva veljá poglavitno vodilo to, da se vsako poslopje tako dolgo za zavarovano šteje, dokler se po postavi ne izbriše. Vsakemu delež-niku je na voljo dano društvu odpovedati se. Odpoved se mora pri vodstvu ali pri ogledniji ali časom, ko je s plačo zaostal, pogori. Pravico od- pri dotičnem okrožnem komisarju naznaniti, pri kte dobi, kadar je vès zaostanek z vsemi rem je nápověd k pristopu naznanjena bila skodovanja še postranskimi stroški pri društveni kasi odrajtan. stvo ima tudi, ako deležni Vod- ) ktera pa k svojega doneska ob pravém vložena mora predzadnjim mesecem vsacega zavarovavnega leta času ne plača, pravico rubiti ga brez posebnega pri- bra biti, ker odpovědi po preteku meseca septem- voljenja. Ako deležnik svojo zavarovano poslopje prodá y deležnik naznanjene, ne veljajo več. Ako ni proti odpovedbi nobenega zadržka, ostane tisto leto, v kterem se je odpovedal y zava- mora prejemniku naznaniti, da je poslopje zavarovano. rovan; on ne dobi nobenega odškodovanja, če po pre- do- teku leta pogori, mora pa tudi v sledečem letu plaćati Prodana pohištva ostanejo toliko časa zavarovana kler se novi posestnik redno ne odpové, da izstopi ; novi donesek, kteri za zadnje zavarovano leto odpade. Pravice odpovedati se nimajo: tišti posestniki, kterim prosto oskrbovanje njiho- posestnik je le zaostanek zadnjega leta svojega pred-nika^ plačati dolžan. Ce se zavarovano poslopje podere, da bi se znova sezidalo, se poprejšnja vrednost toliko kler časa pridrži, do- se ne naznani, da se je pohištvo drugač premenilo. Ako je bila vrednost poslopja do zdaj prenizko vega premoženja ne pristoji; tišti kteri so zavezno pismo vložili, da do napo vedanega časa ali pogoja ne odstopijo. Pri volitvi udov v družbino vodstvo ima vsak tak * 390 deležnik za svojo osebo glas, kdor ima vrednost poslopij za 2000 gold, zavarovano. Da pa zavarovanci, kteri niso do 2000 gold, zava- Zmagani so bili Črkesi in podvreči bi se bili rali ruskim postávám; hotli tega kratko in malo rovani ) j«, «vůli u.uv «vvv ^«v«- uutu, in ker niso hotli, jim ni ostalo druzega, svoje volivne pravice ne izgubé, je dopuščeno, pustiti svojo domovino. Podali so se na Tursko ko mo- niso za- da se toliko zavarovancev iz enega okrožja volitvi mohamedan8ke vere so kakor Turki. > kajti enega volivca izmed sebe snide ? da skupna vrednost Črkesi, v socijalnih razmerah razdeljeni na ple- njih zavarovanih poslopij 4000 gold, iznese. Tišti tako miče in sužne, so imeli navado prodajati dekleta zlasti izvoljeni volivec ima v njihovem imenu en glas. Vsaki pooblastenec ima pravico, toliko oseb voliti, _ „ __________ _______ kolikor jih vodstvo potřebuje. Imenik od vodstva na- svoje; kajti Črkesinje šlové po vsem svetu za najlepše svetovanih-pripravnih oseb, na kterega pa ni volivec ženske. pa hčere svojih sužnic na Tursko. Turki so kupovali take žeaske ^za žene in sploh za hareme (babištva) vezan > se zmiraj po vodstvu, oglednii ali pa po okrož- dati temu trgovanj nem komisarji v pregled predlaga. Vsaki volivni list mora imeti od zunaj zavarovano okrožje, naborni kraj in katastralno število volivca ali ruski plemići Ko podaniki ruski bi se bili imeli Črkesi odp sužnje. kakor so prostiti bi bili morali celó svoje njegovih naročnikov, znotraj pa imena oseb, ktere voli Vaj morali oprostiti svoje kmete tudi sami od prodaje žensk in ropanja ži viti se, se Črkesi takim postávám niso hotli podvreči in podpis volivca, pri volitvah namestnika mora pa tudi po kterih bi bili morali delati, ako bi hotli preživiti se. okrožni opravnik podpisan biti, kteri tudi pritrdi da Podali so se. kakor smo že rekli, na Turško, kjer pa, kraji, v ktere so se tako zdravi, kakor so jih bili vajeni domá preselili, niso družbeniki, kterih katastralna števila so zunaj nazna- kakor je slišati, bolezni in lakotě konec jemljejo njena, so podpisanega volivca za opravljanje svoje vo- od bolezen zato, ker iivne pravice izvolili. Tako narejeni volivni listi se morajo zapečateni okrajnemu opravniku, vodstvu ali oglednii na Koroškem > y kote pa zato mrejo , ker delati nečej Mar od jím je ropanje, in ker so tudi na Turškem po nekterih krajih in Kranjskem o pravem času oddati. Volivni listi, neizrečeno razsajati začeli, so jih Turki že dosti po kteri niso po imenovanem načinu narejeni prepozno oddáni, se ne prejemajo y ali Velj a va, v kteri se doneski plačujejo 7 je pri plačanji davkov navadna. je ta ? če so střelili Na Orkeškem pa je zarad tega ostalo veliko zemlje ktera prazne in izpraznilo se je bode letos še več, ker tudi Zavarovavno leto se prične o vseh Svetih vsacega na Turško pobasati jo mohamedanski Dagestanci in Kabardanci neki mislijo ir»n i n mS Ir a v\ aKa rtn fi -i a ^^ leta, in mine konec oktobra prihodnjega leta. ]%Tárodno-go$podarske stvari. Beseda o preseljevanji v ptuje dežele. Ruska vlada pa zdaj menda gleda na to, da bi naselila druzih stanovavcev v zapuščene kraje. Najbolj po volji bi ji bili Slovani; kajti slišati je da na Bul- garskem in še celo v Bosni mnogo naseljencev nabira. da Rusija zdaj skrbi za to, da bi imela v se nam Iz Gorenskega. Zdi Kavkazu vernih in v vsakem obziru zanesljivih lo- Toda (Dalje.) pustimo vse to, in naj bi vse ugodnejši bilo, pa prašajmo kaj druzega važnega. Prašajmo namreč: ali si mar upate brez te-koče vode leto in dan biti? ali se ne bojite mrzlice, ki kakor mi mislimo, da je jalnih podanikov; kajti neizrečeno važna je za-njo ta zemlja. Postavljen med dve morji: črno in hvalinsko, je Kavkaz ključ srednje Azije in v vojniškem obziru , ktere nekoliko tudi Indije same ravno tiste Indije ključ je v starih časih Egipet bil (in kar utegne še biti). Kavkaz je tedaj edina zemlja v Evropi > ki ima se tujega člověka ) se tacega, ki se dobro glešta, tako rada prime in ga potlej dostikrat leta in leta ne za- pusti? In koliko vec se je bati tega pri ljudéh ? ki bi se pri delu pod vročim solncem celi dan pekli pri slabi vodi in brez sence. Na dalje prašam: ali mar tudi to veste, da v Banatu ni lesa, ne za postropja delati, ne za kurjavo , in da je treba s slamo peči kuriti in za građenje poslopij od daleč in drago kupovati les? toliko praznih prostorov, da se cele občine morejo naseliti; in to se nam zdi kaj važno. Samo v takih krajih je mogoče, da se veliko Slovencev vkup naseli in da si osnujejo ne samo male, ampak tudi velike ali okrajne občine , in to po ravno tišti postavi, ki je ne dolgo na Ruskem vpeljana in ki podeljuje obeinam samoopravo. Tako bi si naši izse-ljenci v novi domovini lahko omislili svoje šole in Pa idimo v Srbijo! bo kdo rekel. manjka hladne tekoce vode, tudi lesa in sence ne. Res Je nam taka! tudi Pa omeniti moramo tù druge stvari važna zdi. Omeniti moramo namrec Srbii se ne cerkve, in ako bi jih bilo celi okraj, bi imeli lahko tudi svojega mirnega posrednika (friedensrichter) — po novi in poravnavali 7 ki se postavi tudi na Ruskem vpeljanega ; da so Srbi pravoslavne vere, in da katoliških cerkvá na Srbskem ni. Pa si jih bomo zidali! bo kdo rekel. Dobro! > kjer bi se vas na enem mestu toliko vkup naselilo, da bi bi tako manjše razprave, tako rekoč med seboj. (Dalje prihodnjič.) ali pa veste, da zidati cerkve bi se le tam dalo vas bilo cela občina. Takih krajev pa Srbija tudi že deželnih zborov. Hrvaški sabor. nima toliko praznih! v malem številu mogoče. in to kaže Srbii naseljevati se je in Bulgarom f ki so bolj najbolj Bošnjakom ene vere s Srbi in vsi se s temi lahko pomešajo, in jim vendar ni treba skrbeti za posebne občine, posebne cerkve in posebne ljudske šole. Za Božjo voljo! kam pa vendar čemo, ako nam niste Zagrebu 26. novembra. rg. Ni treba brati slovanskih in nemških listov (kar še celó A. A. Z. v nekem prav pametnem sestavku broja 324. potrjuje), ćutimo tudi sami tukaj, gleda na naš sabor. Ni dvojiti da } da je njegovo vse delo- tudi Srbijo odsvetujete? v Kavkaz! mislili na Rusko! misli ^prišli? med Črkesi Tjè kamor do zdaj v se Po najnovejših novicah so že začeli seliti se na Tursko Pa kaj vam na misel pride **) Ruska postava, kakor nara je znano, sicer v principu ne do v/ \s mm m # i ii • i i V Kasi Da! na Rusko! — Kako pa ste do te Tako-le: Nehal je lanskega leta boj dosedanjimi prebivavci Kavkaza pusea v smislu, kakor mi tukaj menimo; toda misel je ta, da bi ruska vlada, ako bi se nalašč prosila ako bi in J1 natanko razjasnilo, vendar le tako naseljenje 7 krvavi boj, ki je neizrečeno dolgo trpel. dovolila, se ve, da izvanredno, kakor je nekdaj dovolila tudi Bulgarjem v Bolgradu v Besarabii Pis 391 vanje kaj važno za celo državo. Pravo so pa tudi vče- leta 1850 do sedaj skoro obsula z davki in papirjem rajsnje „Novice" rekle, da še ni javiti kaj gotovega. At kar se dá, to bi Vam vendar rad razkril, dasiravno od zveze z Madžari zares obetajo zlatih Časov; al bati se ni nič odločnega pozneje - — — —, — — je —, — UUUU, u, bo ob odlocnih rečéh menda še zala lažljivost tega upanja tudi ? saj tudi časa in prostora v „Novicah." da bodo, ako bi ta zveza za nekaj let doka« ljudje zopet dru- ravno gam nosili svoje simpatije in nade; kajti zdi se nam Ker je delovanje rečenega zakonodavnega sabora prav, da se denarnih stisek ne bodo še skoro znebili. Toda segel sem že predaleč, hoteći razložiti dose- toliko važno, ter ne samo zavoljo sosedstva, ampak tudi v druzih ozirih za Slovenijo prevelike važnosti, mislim, da ne bo brez koristi, če tukaj čitavcem ponudim kra- tek pregled o nekih njegovih zadevah. Hrvaško sè Slavonijo stoječa pod civilno danje zadeve našega sabora. Vem, da vsakega zanima zvedeti, kdo spada na eno, kdo na drugo stran; al vsak izvedeni clovek vé, da se toliko ljudi ne dá meriti po eni niti; tudi se bodo stranke javalne kakor s kine- ki jo ima iz- upravo ima skupaj 340 Q milj, ter razpada v sedem škim zidom razdelile med seboj; odloka, županij , od kterih je po zemljišču največa sremska reči naš sabor, je tako jako važna za celo našo pri- bistrile pri razprav- zato podpi- misli se y ~ ------ J r~ -—-j- ~~~ —j ■ 7— ~ ~—. ----, j- v«. (skoro 85 □ milj), najmanja pa reška, ki ima 28 milj. hodnost, da se bodo Stanovnikov je vsega skupaj leta 1857 bilo blizo 900.000, 1j a nj i in razvijanji vsakega pojedinega pitanja; največ jih je v zagrebški županii (235.600); najmanj se nam zdi praktično > da v požeški (64.000). Zastopnikov, to je iz mest in sujejo le o pojedinih pitanjih. se programi pisejo in kotorov (kantonov) in kaptolov s kloštri vsega je 120 po zakonu leta 1861, zatem nekaj čez 70 magnatov, in Važneje zadeve dosedanje so te-le: Koj v prvi seji zahteval je Mraz o vic, da se naj odstranijo svetovavci vsi predstojniki katoliške in pravoslavne cerkve. K temu banskega stola, kakor bi po članku 9. 1861. leta svetovavci banskega stola ali apelacije, injvsi véliki tudi morali odstopiti. Za sedaj se je pitanje odložilo da jih je vseh do 220 oseb. Gudna po- do dovršene verifikacije; težko, da ne bo tudi sedaj Še župani, tako, sebnost našega ustava je ta da Bcuuusi ii»bc£î» uoiiiva jo t«, u.a. magnati , to , uu^au jcv.at\ui. íuuí ici». — Lrugu , jt^ai aaur&uje — v;tJ se pu grofi in baroni glasujejo na hrvaškem in tudi na mad- mestu govori resnica — tiče se officirjev krajiških. Je bogati kakor 1861 leta. Drugo kar zadržuje ce se po žarskem saboru; to se je razvilo v prejšnjih časih ozke Mnogo zastopnikov ali poslancev pravi, da je oficir v se zveze hrvaško-madžarske. Krajina ali pa voj niska me ja (granica) ima- joca 339 □ milj (petrovaraždinska ne gré sèm, ker stoji temu pa še dobro pomnimo manj seči kakor činovnik na samostojni podlagi; oficir vi-od komande moral bo glasovati po telegrafu; kako pod vojnisko nadoblastjo v Temešvaru) pošilja, al Kviuu pa oo uuui u pvmuiiuw , ivaau je oc oaui ,,yjlu\j~ bran" budo kritiziral neke volitve v Krajini; po takem se sam „Domo- samo za odločevanje državo-pravnih pitanj , 58 zastopnikov, bi mnogih čakalo, da se vrnejo iz Zagreba kakor so kteri so v sedanjem saboru razun treh sami oficirji. prejšnjih časih niso pošiljali zastopnikov, ker neki •vi* prisu. Da to oficirje hudo peklo, ni težko razumeti. pra- Tretja zadeva je izbor predsedništva ki I I U l±XU\S «wuvv/^iiitiv w y »V/I. UVMA JL 1 U tj C* ĆJC414VSVC* J kU\J\J L ^lV/UOOUUlOUVa, XVI S 8 J G O da drugaci vojska ne politikuje; poslednji sabor njem začelo razpravljati v seji 24. novembra. Kandi- VJJO , ui ugaui »vjoat» j/uiihuuju) ^vuivu j-iji wuksnsj. iij vjujt íiabci \j i acijji a, v il ati v cicji pa je s prošnjo v 9. sednici sklenjeno izdelal, da bi dat fuzijske stranke je Kušljan ki ga je prejsnja jV VJ vyoïlj yj V t/ . U^UUIVI ^r ^ 4 w ^ixv * VA*** y ^ ^ V4C4U JL OUU Oil UUIV V JU JUL \Jk O 1J Ck JL* y ai Ck J V? W kakor leta 1848, tako tudi sedaj graničari zastopnike kancelarija zavrgla od časti vélikega bilježnikaod poslali v Zagreb. Zato tega ni v izbornem redu leta druge stranke pa bivši kancelar Mažuranić. Da ste 1861. ~ _ " ' " ' tretjine izpolni ime „trojedne kraljevine", ter da se Namen je bil ta, da se tako vsaj do druge to bitno različni stranki, iz daleč je videti; glasovanje :___i • :__a„ v„ ____„_ ________• • ° veća sila dá narodu hrvaškemu ; misel kakor tudi bo nas učilo, ktera stranka je jača. namen je gotovo izvira slovanskega. 24. dne t. m. je na saboru bila huda borba; fuzio-Tretj a tret- ništi pogrozili so se, da odidejo, če bodo verificirani jina bila bi Dalmacija; al čeravno je zagrebški sabor častniki (oficirji) graničarski in sploh udje glasovali pri že prejšnjih let od bečke vlade zahteval zedinjenje te izboru predsednika. To je hudo orodje, kterega se je zemlje s Hrvaško, vemo, kaka je bila do sedaj, in tudi tudi ban poplašil; Perkovac in Mrazovié rekla sta mu, izvir v v najnovejih vladinih predlogih ni videti volje , da bi se izpolnila ta želja. Tudi ta želja ima svoj občutkih slovanskih. Od nekdaj je sama hrvaška zemlja bila preslaba za samostojno poiitiko; zatega voljo sedaj gleda, da bi se ključil sejcT, in volitve ni bilo. okrepčala. Ravno zavoljo te nesamostojnosti od nekdaj ste v naši deželi bili dve različni stranki, ena se je da jim ni ravno kaj mar, akoravno pod banom S okce v ice m ne bi bilo več sabora. In ko je prevzvišeni škof Strossmajer v pravdi zarad častnikov tudi pristopil se svojim govorom k stranki fuzionistov, koj je ban za- 25. dne t. m. nobenega poslanca iz liberalno-ná- ; bolje držala bečke (dunajské) nemške centralne vlade druga pa požunske ali ogerske. In taka je tukaj še sedaj. Na sedanjem saboru ne bo deset nessunistov, to je, kteri bi mislili, da Hrvatje naj ostanejo le za sebe, neki rodne stranke ni bilo v sejo; prišlo je le 101 poslan- tedaj ne toliko, da bi bil mogel sabor kaj skle- cev znajo za dva ? niti. Bana so oficirji sprejeli z živio-klici. Véliki župan Kukuljevic je govoril ter zahteval skrivno sejo. Občin-stvo nevoljno zapusti dvorano. 106 poslancev liberalne —'-- ' -J ---J------J --------7 — stranke je sklenilo, da pošljejo deputacijo od 10 po- največidel ali pa skoro vsi magnati slancev s pritožbo zoper bana na Dunaj, gori omenjeni in bogateji aristokrati in mnogi drugi so za to, da se poslanci pa so v skrivni seji sklenili, ker i Lrvati združé z Madžari ; ž njimi se je v precej ozko sabor mora prenehati, ako ne V Ufl j W zvezo spustil en del onih, ki so 1861. leta bili zoper- treba porazumeti se z liberalno stranko, zato so pod vidno > uni v sejo da da j0 niki te ideje. vodstvom generalmajorja Jelačica poslali deputacijo do Druga stranka pa misli, da Hrvatom neka ožja prevzvišenega škofa Strosmajer-a, naj bi on blagovolil zveza z Bečem bolje kaže, posebno pravijo, ker je Hr- biti posrednik. Kaj bo iz vsega, se danes še ne vé vatom vendar na vsaki način priznati nekaj obcih zadev razdraženost je velika, s celo Avstrijo, in ker bodo pri tem tam najdli sorod-nih Slovanov , s kterimi jih menda ne caka zopet leto 1848, do kterega je vodila ozka zveza z Madžari. > Kdo bo tajil, da je za to in uno stranko razlogov Po slovesni Dezelni zbor kranjski. 23. dne t. m. se je začel deželni zbor v Ljubljani. maši poštenih, in ako ki so jo peli milostljivi knezoškof bi mi proste ljudi, ki jim ni mogoče na dr. Widmar, se je ob 11. uri začel zbor, kterega je v kte-l r--------7 — -j----> --- j—-.....----^i« " > v^v , arugo misliti kot le na davke, sedaj šli izpitavat po deželni glavar baron Codelli odprl z ogovorom redu, najdli bi, da si danes ; , OVUHJ Oil s tJ^xvut v UU yj dCiiCiUl ^idvai U (XL U U VUUUili UUJJU it U^UVUIVLU , V JV L\j ker jih je bečka dôba od rem je pred vsem zboru představil novega cesarskega iiamestnika barona Edvarda Bacha, omenil smrti Am- ta okna in okenca je pozabil, ali pa zmirom jih obetai broževe in izstopa treh poslancev, zaupanje razodel bo zbor edino le blagor dežele pred očmi imel > pa , da tudi tistim , ki težé in hrepené po tako imenovani indi vidualni svobodi. V kakošna poslopja nas je mojster novi c. kr. deželni poglavar podpiral pravične želje de- opraviti hotel, so naši bratje Ogri, bratje Hrvati, bratje želne, ter končal s slavo-klicem na Njih Veličanstvo, Cehi in drugi Slovani brž prevideli. Zato ni moglo ob kterega je navdušeno trikrat ponavlja! zbor. stati vec jo uavuuobuu li iai «u puuanj«! uk/\j i. oiuki » v>u to poslopje , ni J_ix uiiu al\-lčxu\j uu tlO lil V iiCUU Potem poprime Njih ekscelencija cesarski namest- obrisu, ampak zoper obris. Zato je presvitli cesar uka- ki ni bilo zidano po ustavném. nik baron Bach besedo in pozdravlja zbor, kteremu za- ga bo vsigdar na tistem potu srecal, kteri zal gotovlja da y novemu mojstru novo osnovo ustavnega poslopja in to velikodušno početje je izrečeno in zagotovljeno v ) da po z prevdarjenostjo in zmernostjo pelje k vzajemnem po- manifestu, po kterem so poklicani vsi narodi razumljenji; potem je izročil cesarski manifest in patent dajo in izrečejo svoj nasvet, kako bi se zidalo poustáv od 20. sept. v slovenskem in nemškem jeziku s pismom nem obrisu oktoberske diplome. In tudi mi hočemo sa tega obrisa držati, ker tudi mi spoznavamo, da jele ok- da se na kteri se more zi Njih Veličanstva od 7. dne t. m., ktero veljeva, manifest in patent izročita zboru. Kot predloga vladina, toberska diploma taisti temelj , aa ivtgii o kj luui^ u i ktera ima zbor v razpravo vzeti, sta zboru bila iz- dati pravoustavno poslopje in ustanoviti sreča vseh na- ročena: 1) občinska (srenjska) postava in volilni red, rodov avstrijskih. Zato podpiram pravični in o pravém načrt nove deželne vredbe, po kteri naj se vprihod- času postavljeni predlog dr. Bleiweisa, o kterem ni pre- nje okrajne glavarije ustanovijo. mišljevati ali ^aiajuu ^Ktraiijb uotauuriju« luioijv/vabi , an je nUJUl ali ijc , i\ci Ai V aiC^UU ličio Poslanec pl. Langer se vsede za mizo perovodja se hoče nemudno izreči. Podpiram ga prav živo ali ne ker hvaležno naše srce ker in prevzame začasno to opravilo. y mi žark cesarske besede sveti žarno v oči in srce in Poslanec Dežman poroča o volitvah Njih eksc. me bolj osvetuje, kakor februarski patent ij osvetuje, KaKor ieoruarsKi patent — luna, ki mogla nekoliko svetiti v noči pretemni. (Pravo l ki barona Schloissnigg-a in dr. Etb. Kos ta y ktera J® Je zbor soglasno potrdil. Oba nova poslanca storita potem pravo! dobro!) navadno obljubo. Potem je perovodja pí. Langer bral ces. manifest in patent od 20. sept. nemški in slovenski. sedo Za dr. Toman o m poprime poslanec Svetec be > zagovarjaje predlog Bieiweis-ov tako-le: Da ni treba važnosti cesarjevega pisma na dolgo in široko Ko je vse to brano bilo, prosi poslanec dr. Blei- dokazovati, priča dovolj ta resnica, da vse je klicalo " daj weis besede, in govori (slovenski) tako-le: Slavnizbor! aa je treba premembe v sistemi, po uteri se je zdaj Slišali smo sporočilo Njih Veličanstva: cesarski manifest, vladala Avstrija, in daje treba ukreniti na drugo pot. Pre- da je treba premembe v sistemi po kteri Je ki je tudi nam izročeno. Sporočilo to je važno za Av- svitli cesar je slišal ta klic, pa ga tudiuslišal strijo vso in to me je napotilo, da predlagam nujni oprostil pot in narodom samim veleval: govorite nasvèt: on sam J® j/ut i il liai vuuui oauiiui t viu vmi • ^v/ v umu y Kâko mislite, da naj se uravná Avstrija ! Prevažno je tedaj to spo- Da se adresa pokloni Njih Veličanstvu cesarju. ročilo cesarjevo, ker hoče ustavno pravo, avtonomijo Da se v osnovanje adrese izvoli odbor 5. go- dežel, veljavo države. Al predlog Bleiweisov je res spodov zbornikov. (Podá napisani predlog gosp. pred- tudi nujin (dringlich) y kajti sedniku.) tako zaupljivo govori, ne spodobi se če presvitli vladar k nam y da bi mi se le Za njim govori poslanec dr. Toman (slovenski) in v dolgočasno prevdarjanje spustili: ali mu hočemo od podpira predlog tako: govoriti ali ne. Spoštljivost do cesarja, gospoda moja t Moj prijatelj gosp. dr. Bleiweis je předložil nujhi od ene strani, od druge pa prepričanje, da je stvar predlog za adreso in prav je imel v duhu naroda slo- vazna y venskega; v duhu ljudstva kranjske dežele je on pred- predloga. nas bode napotilo, da glasujemo za nujnost Po tem se je glasovalo. Za nujnost ložil smislu hočemo 7 naj osnujemo adreso in jaz se držati vodil, ktera so nam želim , da v tacem predloga so glasovali: dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman dekan Toman, Rozman, pl. Langer, Koren, Zagorec bila > ? ^^ «v^v^vr «w TVV.J.» , -v «"----------7 ---------7 I O - J —------7--O----7 danes sporočena. Presvitli cesar in vojvoda kranjski Klemenčič, Kapele, Svetec. Ker je bilo 28 poslancev sam pravi v svojem manifestu dne 20. septembra 1865: v zboru (gosp. knezoškofa, barona Ant. Zois-a, Goloba Prosta je pot!" Jaz hočem mir imeti z narodi luota jo put; u an uuuciu tun xiucu u uaiuui , praVl uviummum ^ ^vuivijm .... v**, ^«»w** nadalje Njih Veličanstvo in narodi slovanski želijo mir predlog nuj nosti z 11 glasovi zoper 17 Jombarta, Kozlerja in dr. Skedl-na ni bilo) je pa del 5 ustanoviti z naravno osnovo cesarstva, in cesarske be- v eni prihodnjih sej na vrsto. tedaj pri de sede nam vlivajo upanje v naša srca. Važno je to spo- sta bila izvoljena dr. Costa in pl. Langer, ročilo zato, ker se zopet povračamo na tisto postavno Perovodja za 14 dni ustavna, ki je v duhu drugi seji so bili v odbor, ki bode presodil opravilno sporočilo deželnega zbora, izvoljeni podlago, ki je edino pravična in državnih pravic vseh kraljestev in dežel in enakih pra- sledeči gospodje : Svetec, baron Apfaltrern y pl. vic v njih prebivajočih toliko različnih narodov; važno dr. Wurzbach, dr. Toman in pl. Langer, in urad nikom deželnega računstva je bila plača enmalo povi Ko J0 sana. je zato, ker sega na oktobersko diplomo nazaj presvitli cesar dal oktobersko diplomo, je on rekel mojstru, naj on zida ustavno poslopje po obrisu, kakor Razprava tretje seje so bile nenavadno žive in mu ga diploma kaže. Po teh ustavnih pravilih bi bil imel dvorana poslušavcev prepolna. Ko so bile volitve za zidati mojster, bivši državni minister, ustavno poslopje. odbor občinske postave in denarstvenih za- A1 kaj je mojster naredil? On se ni držal obrisain dev dovršene (v unega so bili voljeni sledeči gospodje: je zidal poslopje, v ktero je zoper postavna vodila hotel dr. Župan, Koren, dr. Toman, baron Apfaltrern^ spraviti vse narode, ne gledé na njih državopravne, ne Zagorec, grof Auersperg, Der bič, Kromer in gledé na pravice deželnih zborov ; hotel je zvariti vse Svetec, v tega pa: pl. S trahi, pl. dr. Wurzbacb, v državni zbor; postavil je poslopje na negotovi in ne- dr. Župan, Kozler, Kromer, baron S ch 1 o i s s n i gg^ varni temelj zibajoči, na §. 13, tako, da bi bilo znalo pl. Langer, grof Auersperg in dr. Bleiweis)^je propasti celo ustavno poslopje. Pozabil je na stopnice zacel dr. Bleiweis podpirati predlog za adreso. Ker ustavne, po kterih bi vsi avstrijski narodi hoditi mogli, so gospodu Kromerju bili dobro-klici poslušavcev med In kakošna je naredil okna? Ni luči, ni svitlobe bilo govorom preobili, je zahteval, naj jih ustavi gospod v poslopji, temveč povsod in zmirom kraljevala je tema. predsednik; al nič ni opravil. Ko je konečno baron Nismo dobili 3vobodne tiskárně, družbinske, porotne, Apfaltrern od predsednika terjal, naj slovenski pred kaznovalne postave intudi še drugih postav ne. Na vsa log dr. Bleiweis-a zboru pové po nemški, stopi dr. To 393 man na noge in zavrne tako zahtevanje, ktero žali pravico domaćega jezika in zahteva samovlado nemškega, % i sicer dosihmal v cesarskih uradnijah kraljuje, v deželnem zboru kranjskem pa si nikakor ne sme prila-stiti kake supremacije, in to toliko manj, ker tudi mi smo tako vljudni, da ne zahtevamo nemških na slovenski jezik prestavljenih predlogov, kar bi po vsej pravici mogli; ako pa gospod baron slovenskega jezika ne zná, naj se ga uči. — Po tej episodi je gosp. predsednik pi. dr. Wurzbach mnenje razodel, da bi, ako je zbor zadovoljen, utegnilo pripravno biti, da bi se pred glasovanjem za dr. Bleiweisov predlog zaslišalo to, kar ima grof Auersperg v podporo svojega predloga reci. Temu pa se ustavi dr. Costa in predsedniku s prepričavno besedo dokaže, da bi tako ravnanje bilo zoper opravilni red , kteri jasno pravi in ne potřebuje nobene apelacije na zbor, da o tem predlogu se mora samostojno glasovati, in glasovalo se je. Za predlog dr. Bleiweisov so glasovali: Bleiweis, Kapelle, Costa, Klemenčič, Koren, pl. Langer, Lokar, Rozman, Rudež, Svetec, dr. Toman, dekan Toman, baron Anton Zois in Zagorec, tedaj 14 poslancev, — zoper pa 18: baron Apfaltrern, grof Anton Auersperg, Brolich, Derbič, Dežman, Golob, Guttman, pl. Jombart, Kozle r, Kromer, Mulej, Obreza, Recher, baron Schloissnigg, Skedl, pl. S trahi, dr. Zupan, pl. Wurzbach. — Potem povzeme grof Auersperg besedo in podpira svoj predlog: naj se voli odbor 7 odbornikov, kteri pre-vdari nasledke septemberskega manifesta za korist deželno. Za ta predlog so glasovali vsi, ki so glasovali zoper dr. Bleiweisov predlog, samo Obreza in baron Schloissnigg ne, pristopil pa mu je Rudež — zmagal je Auerspergov predlog tedaj z 17 glasovi zoper 13 — tedaj z većino 4 glasov. Gospodje : Apfaltrern , Auersperg, dr. Zupan , Dežman , Kromer, Obreza, Mulej so bili izvoljeni, da osnujejo predloge po Auerspergovem nasvetu. Te volitve se 12 poslancev celó ni udeležilo. Govor dr. Bleiweisov in grofa Auersperga prinesemo drugi pot. Iz druzih deželnih zborov. V vseh deželnih zborih takraj Litave je dosihmal bila najvažnejša razprava za to: ali adresa ali ne. Nemški deželni zbori na D un aj i, Gradcu, Celovcu, Linču, Salcburgu in Bregencu so kar naravnost sklenili to, kar je grof Auersperg předložil kranj-skemu; v Levovu, Pragi, Brni in Črnovicah so bile nasvetovane adrese Njih Veličanstvu, in galici--ški jo je brž v 1. seji že izgotovil in poslal Cesarju. Dopisi. Iz Gorice 26. nov. — V soglasji s §§. 10. in 20. pravil bo v naši čitavnici 9. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer občni zbor, h kteremu prijazno vabi vse tu-kajšnje in vnanje častite družbenike Odbor. Iz Kostelja med belimi Kranjci 15. nov. L. A. (Medvedje, kosmati in gladkï). V kratkem času so tù ubili 3 medvede, staro medvedico in dvoje mladih; pa tudi starému medvedu je logar And. Žagar dobro pod-«uril, prej ko ne je tudi on poginil. Imenovani logar je ustřelil najprvo medvedico, ki je kakih 20 korakov pred svojo družino hodila; ko je ona padla, dojde tudi njen soprug, nezmenivši se za puškini pok, ter gleda ženko, ki se v krvi valja. V tem hipu pa tudi njega zadene krogla v rebra, zvrne se sicer, pa vendar zopet vstane in pobegne. Noč, ki je ravno nastala, je lovce zadržavala, da mu^niso mogli slediti, da si tudi je krvavi sled pušcal. Cez nekoliko dni so ubili mlada dva, pa tudi starega so še videli, pa vendar jim je še vselej pete odnesel. Veliko škodo so te mrcine poleti in v jeseni napravile po njivah, ki so blizo gore. Na nekterih njivah so turšico tako požrli, da revnemu kmetu ni ne en klas ostal. Ako bi ne bili kmetje skoro vsako noč na njivah kurili in ropotalali, bili bi imeli le malo domů spravljati ; vse bi jim bili ti štirje požeruhi požrli in poteptali. — Imamo pa v naši občini tudi še medvedov druge baže, ki sicer niso kosmati, vendar pa nič manj nevarni in divji. Že predlanskim so pričeli tudi tu malopridneži ponoći rogoviliti, kar nekdaj ni bilo, in so že marsiktero neumno naredili; ker jim nihče krepko na prste ne stopa, so čedalje prezdrzniši. Poleti so nekega Hrvata, ki je šel mirno svojo pot, skoro do smrti pobili. Najgrše je pa to, da se med tako dr-haljo tudi možje nahajajo, ki na videz še nekaj veljajo! Naj bi oni, ki so za to postavljeni in ki bi jim imel biti blagor občine pri srcu, takim kršenim medvedom bolj na pete stopali, kmali bi bil zopet stari mir in ne podoba, kakor da bi bili na turški meji. Ako župani nimajo oblasti nemirnežev kaznovati, mislimo, da jim je pa dolžnost, jih cesarski gosposki naznaniti; ona pa ima oblasti dovelj. S Pivke. — Gozdnarski govori in poduki pač še malo zdajajo pri nas; seka se neprenehoma les, ne za-saja se pa nič mladih dreves. Sèm ter tjè še grajščak in pa kmet ništa narazen zastran gozda, drugod se soseska s sosesko pravda za pašnik in lozo. Se pretep in poboj se je začel vnemati o tacih prepirih ; s takim so se přetekli teden, 20. t. m., Slavinci in Selčani znesli med seboj. Slavina in Selce imate namreč že dolgo pravdo, že od leta 1807, za neki pašnik, kterega se vsaka lasti; na tem je, da bi se soseski med seboj raz-delili, pa za mejo se ne morete soediniti. V pravdi dobi zdaj ta soseska razsodbo za se , zdaj zopet una ; med tem prepirom se pa ruje še tisto grmovje in tisto brinje iz tal, ki še nekoliko pokriva kamnito plešo, in še nekoliko zadržuje peščico prstí. Přetekli pondeljek tedaj pridejo Slavinci v pašnik brinje sekat in rovat. Selčani gredo svojo pot, kakor da bi hoteli iti les po-dirat v lozo. Komaj zapazijo Slavince v brinji, planejo nadnje s sekirami, biti, lopatami in vilami; bilo jih je lahko za sto in še več. Med brinjem raztreseni Slavinci se ne morejo lahko braniti; natepenih je bilo kacih dvajset, trije so bili do črnega ali celó do krvavega na-tolčeni, drugi so zbežali. Selčani pa so po vrhi vzeli več vozov z živino vred; vozove so obdržali, vole poslali nazaj v Slavino. Pa Slavinci so potem hlapca nabili, ki je bil vole nazaj prignal; še so dalje selške otroke, ki so šli iz šole domů z vpitjem in kamenjem podili, da sta dva hudo padla, in si je deklica roko zvinila, in deček si nogo izpahnil. Zdaj nektere přestáno tepenje in pobijanje učí, nektere bo sodnja pre-iskava in kazen modřila, kaj se pravi z gozdom in paš-nikom prav gospodariti, kaj se veli mir in edinost imeti s sosedi. — Nočem reči, da se niso dali učiti sveti veri in pravici; nočem oznaniti, da so Še cerkvene reči skru-nili v svoji lakomnosti in sovražnosti; zakaj po več krajih imajo navado, z malim cerkvenim zvonom sosesko klicati v pašnik ali v gozd, in tukaj jih je tudi cerk-veni zvon mogel klicati na pretep in poboj. Iz Ljubljane. * * Važna je bila 3. seja ljubljan- skega deželnega zbora, o kteri je bila pravda za ,,ad-reso" ali „ne za adreso"; dr. Bleiweis in grof Auersperg sta si stala nasproti s svojima predlogoma. Da je narodne stranke predlog padel, temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da je zbor še stari, še tišti, ki je odbil slovenske stenografične spise, nemške pa za dragi 394 denar dovolil, da sedé v njem še zmirom tisti možje, glediščinega aparata, je toliko pripravniša za čitavni ki časté v Schmerling-u svojega mojstra > ízvzemsi ne- čino igro ktere samostojne možé y kteri res nikdar niso odrobo- vali Šmerlingove sisteme, pa jih je le tega strah, dane bi v Avstrii po vse padla ustavna sistema. Dokler bodo taki elementi kraljevali po avstrijskih deželnih zborih, morajo Slovani v svojih nadah kaj zmerni biti. Zatoraj se Zadnja dva „Sokolská* { prav petj večera sta bila zopet mikavna v deklamacijah, humoristiških berilih, v in muziki. Oba gospoda Kobler uredovala sta telja Koloreto in tudi čudimo, zakaj ministerstvo, ako se je hotelo pravo tt prav izvrstno znanega bren narodno voljo spoznati, ni razpustilo sedanjih Sehmer- ♦ sebno zanimalo lingovih zborov in novih sklicalo. Kake podpore se pa od te stranke ima nadjati naša slovenska narodnost, to , v kterem se je nahajalo mnogovrstnega vega in resnega, mikavnega in pikavnega gradiva v prvém shodu rešetovanj y po-nekega yy popotnega pevca", v drugem pa kritika v zadnjem „redutnem koncertu". Deklamovala se je tudi Šilerjeva je pokazal v tej seji še morebiti malo preočitno gosp. pesem „Vodotop" v K o s e s k o v e m převodu mojstersko baron Ap faitrern, ki je prvikrat, kar zboruje sedanji in v 0^n0 pohvalo. Omenilo se je pa tudi smrti Fug-deželni zbor, proti dosedanji navadi, zneko čudno ner-a, starosta severnega Sokola v Pragi, in se obžalo vanje vsega društva dr. Bleiweisov, v strastnostjo zahteval, naj se mu gosp slovenskem jeziku postavljeni predlog pové po nemški. bogatima telegraíiralo. Vsi zadovolj z Ker je bil ta predlog k većemu iz desetih besedi in je Omenimo redu stal, in ker se je o že v dveh sejah na dnevnem njem že nekaj dni po vsej Ljubljani govorilo in po vseh časnikih pisalo, to se pac ne more reči, da bi g. baron programa pozno so zapustili prijetni kraj. da je pri zadnjem shodu tudi deželni v se oda poslanec in ljublj štvo s svojo nazočostjo počastil nasega ; dr. Toman, dru r— —; — O ---- pomena ne bil vedel. Odkod tedaj tolika strastnost trudlj boto napravi nam za domačo stvar neu proti slovenskemu predlogu? Ali se morebiti misii, da je že celó čas přišel, da se demonstrira proti slovenskemu jeziku? Gosp. dr. Toman pa tudi na tako za- gosp v tukajšnem gledišču lep večer pomiň rojstnega dne neumrlega našega pesnika F ta P bode gledišče samo njegovim pesmam 9 da mi Slo- htevanje odgovora ni dolžan ostal, rekoč věnci v domaćem zboru, na domaći slovenski zemlji dozdaj nismo zahtevali, čeravno bi nam bolj potreba bilo, da bi se nemški predlogi pravili vselej tudi po slovenski, pa se trdno ustavljamo, da bi se slovenski morali po nemški praviti; da, ako gosp. baron ne zná posvečeno in govoril se bo klasični njegov epos pri Savici." Program je ta šernu, pri kterem se odgrne dop Prolog na slavo y> Krst ki v veliki obliki izdeluje naš občecenj podoba njegova, umetnik Fr. Zaječ; v tem, ko se slika mojstra pevcev ovenčuje, se poje kolisami „Strunám 5 za tem pride samospev slovenskega jezika ; ; naj se ga uči! ft Da se takim go- Ti tel 8podom novo ministerstvo, ki obeta porazumeti se z vsemi narodi in vsem pravičnemu biti, nič prav ne dopada, Pevcu" in čveterospev „Pod oknom"; zdaj godba igrá apevih, in potem overturo po slovanskih se - . . in da se žalostno ozirajo nazaj po Schmerlingu, ki je g. pl. Goldenstein bil v tacih rečéh vès drug možak, je po tem lahko v vredbah tacih. glediŠčino predstavo napravlj ki ga bodo pojasnovale Krst pri zive y ki se )) slike, vredj Sav J p0 večkrat mojstra izkazal misliti. Zato so pa tudi tako radovoljno sprejeli geslo (parolo) > ki je prišlo v podobi grof Auersperg-ovega predloga od nemških liberalcev z Dunaja in Gradca, m s kterim so se dogovorili (glej „Tagespošto", ki je to že en teden pred začetkom zborov odkrila in vse zbore naštela po imenu, v kterih pridejo popoinoma enaki predlogi na vrsto), da bodo po vseh zborih, kjer imajo Nemci večino, tako postopali. Eno pa se je pri tej pri-ložnosti jasno pokazalo, namreč, da Belkredijevo ministerstvo ni ne fevdalno ne nemškutarsko ne birokra- nega pa tudi častnega Penu pa prerokujemo Tako se imamo zopet nadjati sloves- vecera za domačo stvar, gospodu čez in čez polno gledišče. (0 zadevah slovenske Matice.) Ker nam je do-še premalo spisov došlo, da bi se mogel spodoben letnik spraviti na dan, prosimo, da se podvizajo slovenski pisatelji in blagovolijo kmali poslati spisov Slovencem podučnih v kterem koli blagovitem oziru dotič- nemu db za vredovanje Matičinega Letnik Taj niš t y zakaj vsi elementi so nasprotni njegovemu tično postopanju. To naj avstrijski narodi pomnijo Slovó. t Ker se nisem mogel od vseh svojih prijatlov in Iz Trži ča je družbica blagih gospé in gospo- znance v pri svojem odhodu iz Gorenskega osobno po- ki v čitavnici delajo obleko za uboge otroke, sloviti, jim pošiljam iz Ljubljane, svojem novem stano dičin, přejela zopet 8 parov čevljev, ki so jih poslali gosp. vališču, v slovó srčen pozdrav! Jan. Dobrin, Jakob Carman in Jožefa Krivice va. Hvala Dr. Lovro Toman. 7) za dobroto J Beseda" v nedeljo v čitavnici, ktero je počastilo mnogo gospodov deželnih poslancev s svojo nazočnostjo , je bila vrlo prijetna. Razun treh zborov, Kursi na Dunaji 28. novembra. 5 % metaliki 63 fl. 75 kr. enega samospeva in čveterospeva ? ki SO VSI bili liko pohvalo sprejeti, je zanimala še posebno z ve-scena Narodno posojilo 67 fl. 40 kr. Ažijo srebra 107 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 175/, 0 kr. V IZ 3. akta „Viljema Tela , ki jo je prečastiti gospod G. predelal na domače národně razmere in smo jo prvikrat radostni videli v Vipavi, ko se je ondi odprla čitavnica. Tudi nam je tako dobro došla ta igrica v nedeljo , da je glasna pohvala neprenehoma med igro spremljevala preizvrstno našo gospodičino Emo To- pa Žitna cena y Ljubljani 26. novembra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 60 banaske 3 fl. 97. tursice 2 fl. 47. sorsice 2 rez 2 fl. 72. 20. ječmena 2 fl. 20. prosa 2 fl. 20. fl. 86. ajde 2 fl, oves 1 fl. 50. m a n o v o y ki je bila vsa navdušena „Ljudmila" y vrlega našega g. Fr. Vidica, ki je igral „Janko-ta." Ko pa sta končala, jima je prav iz srca donéla pohvala. Mala ta igrica, ako najde taka predstavljavca. mora dopasti v vsaki čitavnici. Ker ne potřebuje posebnega , V Gradcu na Dunaji Loterijne srećke: 20. 72 78. 83 22. nov. 1865: 1. 42 7fi. 71 43 45 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 2. decembra. Odgovorni vrednik: Br. JâQez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.