g55A AA OSREDNJA KNJIŽICA 60100200 PR.muriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo Lena 2M) lir Leto XXXV. Št. 132 (10.351) TRST, torek, 12. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Evropa brez korenin Evropa, ali bolje zahodna Evropa, se usmerja h konservatizmu. To je najznačilnejši rezultat nedeljskih prvih neposrednih volitev v evropski parlament, ki je sprevrgel razmerje političnih sil v dosedanjem naddržavnem predstavništvu devetih držav Evropske gospodarske skupnosti, sestavljenem na podlagi razmerja sil v posameznih državnih parlamentih. Po zadnjih projekcijah, s katerimi razpolagamo, kaže, da so socialisti sicer ohranili tudi v novem parlamentu položaj najmočnejše skupine, toda katastrofa laburistov v Angliji, nepredvidena zmaga obeh struj krščanskih demokratov v Zahodni Nemčiji na škodo socialdemokratov, uveljavitev krščanskih demokratov v ostalih državah deveterice in giscaraianov v Franciji ter napredovanje sredinskih strank v Italiji, je dejansko obrnilo prejšnje razmerje v prid desnosredinskim silam, ki bodo v parlamentu, ki šteje sedaj 410 članov (prejšnji jih je imel 198) imele večino neglede na to, da ni, mogoče ustvarjali povsem jasnih povezav na osnovi oprede litev. ki jih poznamo v italijanskem političnem okviru. Kakšne bodo neposredne in posredne posledice take izbire volivcev deveterice za zdaj seveda še ni mogoče napovedovali z gotovostjo. toda ležko je veneti, da v splošnem razvoju političnih odnosov v Evropi ne bi bile prej negativne kot pozitivne če pomislimo samo na stališča, ki- jih zastopajo nemški krščanski demokrati s Straussom na čelu. Toda nič men) značilen podatek nedeljskih volitev je dejstvo,, dn je bila volilna udeležba, z izjemo Italije, Luksemburga in Belgije v ostalih državah razmeroma nizka, pa čeprav morda ne tako nizka, kot so kazala predvolilna predvidevanja. To, da je v Angliji volilo komaj 32 odstotkov volivcev, na Danskem 48 odst., na Nizozemskem 57 odst., na Irskem 58 ost, p Franciji 60 odst. in v Nemčiji 65 odst., dokazuje, da Evropa kot politična skupnost še ni pognala korenin v deveterici in da obstajajo še veliki dvomi v njeno perspektivnost oziroma v dejanski interes posameznih dr žav, da sc na politični ravni vežejo na tako skupnost. Značilnost evropskih volitev v Italiji ni samo ta,s da je bil odstotek volivcev tako visok, pač pa tudi. da so volitve v evropski parlament v glavnem potrdile trend, ki se je pokazal na volitvah v državni parlament samo teden dni prej. 0-ba pojava je verjetno mogoče pripisati istemu razlogu, namreč nezaupanju, da bi Italija izven ekonomske močne evropske skupnosti bila sposobna izvleči se iz gospodarske krize, ki iz dneva v dati bolj obremenjuje njen položaj, in Pa nezaupanju, da bi politične sile, ki so na oblasti, bile soosobne reševati sedanji notranjepolitični in ekonomski položaj v državi. Odtod ponovno nazadovanje Krščanske demokracije v primerjavi s političnimi volitvami teden prej za 1,8 odst. in tudi nazadovanje komunistične partije, pa čeprav samo za 9,8 odst.; po drugi strani pa skupno vzeto ponovno napredovanje sredinskih laičnih strank (liberalcev za 1,7 odst., socialdemokratov za 0,5 odst., republikanci so sicer iz-Oubili 0,4 odst.). Pozitivno pa je nedvomno dejstvo, da so se v primerjavi s političnimi volitvami pomembno okrepili socialisti in sicer kar za 1,2 odst., kar je najbrž treba pripisati dejstvu, da je PSI bila dosledno m evropskih pozicijah in da so volivci hoteli z glasom *a PSI prispevati k ponovni zrna-Oi socialistov v evropskem okviru. Radikalna stranka je v bistvu pridobila malo, le 0,2 odst., Južnoti-folska ljudska stranka (SVP) je ohranila svoje glasove in je dobila svojega predstavnika v evropskem Parlamentu po zaslugi volilne povezave s Krščansko demokracijo, medtem ko druga manjšinska formacija, ki je nastopala pod znakom Union Valddtaine, ni izvolila Predstavnika v evropski parlament Predvsem zato, ker so odpovedali nieni zavezniki v koaliciji (Furlan- co gibanje in Tridentinsko-tirolska ljudska stranka — PPTT) in ker Indi sama nima dovolj glasov. Kvorum 81 parlamentarcev, ki Pritiče Italiji, so si tako razdelili: KD 29 (+1 SVP), KP1 24, PSI 9. pSDl 4, MSI 4, PLI 3, PR 3, PRI 2- DP 1 in PDUP 1. Podoben trend kot v državi se je Padaljeval tudi v deželi Furlaniji-"julijski krajini. Krščanska demokracija je v tržaški pokrajini iz-Vabila v primerjavi s političnimi Volitvami 0,3 odst., v gorički pokrajini 1,4 odst, v videmski pokra-lini 0,4 odst., v pordenonski pa le ohranila isti odstotek. Komuni- ična partija je v tržaški pokra-Pni izgubila 0,8 odst., v gorički j.l odst., v videmski 1,4 odst. m v pordenonski 1,9 odst. Sredinske laične stranke PRI, PSDI in “D/ so skupno pridobile v vseh šti-r‘h pokrajinah, pri čemer pa gre Porast izključno na račun liberal-Cei>. Okrepili so se tudi radikalci. Še bolj občuten kot v državnem 'Perilu je v deželi porast glasov *»I. Socialisti so namreč v tržaški pokrajini v primerjavi s poli-1‘čnimi volitvami pridobili 1,8 od *lo, v gorički pokrajini 2,5 od *1°. v videmski in pordenonski Pokrajini pa kar 3,8 odstotka Vlasov. Najhujči poraz v deželi Furlani-"'Julijsici krajini pa je nedvomno doživelo Furlansko gibanje, ki je nastopilo v volilni povezavi z limon Valddtaine skupno s Slovensko skupnostjo in tržaškimi Mar-chesichevimi indipendentisti. Skupno je lista Union Valddtaine prejela v deželi le nekaj nad 17.000 glasov, če od teh odštejemo predvidene glasove SSk in indipenden-tistov, bi po naših zelo verjetnih računih ostalo Furlanskemu gibanju le nekaj več kot 9000 glasov. V primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami, ko je Furlansko gibanje dobilo okrog 38.000 glasov, predstavlja nedeljski rezultat zanj pravo katastrofo. Analize bodo morale pokazati zakaj je prišlo do nje. Na nedeljske voline izide z tržaški pokrajini je bistveno vplivala prisotnost Liste za Trst oziroma kandidiranje dveh njenih vodilnih predstavnikov, župana Ce-covinija in bivšega podžupana Giu-ricina, na liberalni oziroma radikalni listi. Nenaraven porast odstotka liberalcev, ki so od 0,99 od-sto glasov na političnih volitvah skočili na Tržaškem kar na 20,06 odstotka in zabeležili manjša napredovanja tudi v- gorički, videmski in pordenonski pokrajini, gre skoraj v celoti na račun kandidata Cecovinija, ki je samo v Trstu prejel nad 34.000 preferenc, radikalci pa so od 6,21 odst. na političnih volitvah prišli na 13,50 od sto spet po zaslugi kandidata Giuricina, ki je prejel v Trstu nad 13.000 preferenčnih glasov. Njune preference potrjujejo, da si je Lista za Trst dokončno utrdila pridobljene pozicije in da predstavlja silo, ki v negativnem smislu pogojuje politično klimo v Trstu. Podrobnejši pregled nedeljskih rezultatov na Tržaškem podajamo na tržaški strani, na tem mestu naj zabeležimo le, da je KD dejansko ohranila svoje glasove, da je KP1 izgubila 0,8 odst., da so republikanci nazadovali za 0,30 (Nadaljevanje na zadnji strani) ZAHODNA EVROPA JE DOBILA PRVO NEPOSREDNO IZVOLJENO SKUPNO PREDSTAVNIŠTVO V evropskem parlamentu večina konservativnim silam V Italiji v glavnem potrjen trend političnih volitev Volilna udeležba od BI odst. v Angliji do 86 odst. v Italiji - Nepričakovana uveljavitev demokristjanov v Nemčiji in premočna zmaga konservativcev v Angliji STRASBOURG — Občuten premik glasov v desno je značilen skoraj za vse države, kjer so v nedeljo prvič v zgodovini neposredno izvolili evropski parlament. Edina izjema je pravzaprav še Italija; naj-občutnejši poraz pa so napredne sile utrpele v Zahodni Nemčiji in v Veliki Britaniji, kjer so konservativci naravnost pregazili laburiste. Novi evropski parlament bo tako sestavljalo 111 socialistov, ki so kljub vsemu ohranili relativno večino, 107 krščanskih demokratov, 63 konservativcev, 44 komunistov, 40 liberalcev in 23 ((demokratov za napredek«, to je v bistvu golistov in drugih sorodnih konservativnih ter pro-tievropskih sil. Poleg tega je bilo izvoljenih še 22 predstavnikov manjših list, večinoma desničarskih ali konservativnih, to je italijanski misovci, severnoirski avtonomisti, škotski separatist, predstavnik Grenlandije ipd. Poglejmo, kako so glasovali v posameznih državah. V Zahodni Nemčiji sta demokrščanski stranki CDU in CSU, ki sta nastopili skupno, osvojili 42 sedežev, oziroma 49,2 odstotka glasov, to je 0,8 odst. več, kot na političnih volitvah leta 1976. V primerjavi s temi volitvami pa so občutno padli socialdemokrati, ki imajo zdaj 40,8 odts. (35 sedežev, —1,8 odst.) in liberalci s 6 odst. (4 sedeži, —1,9 odst.). Nobena druga stranka ni dosegla 5 odst. glasov, to je predpisanega kvoruma za vstop v evropski parlament. V Veliki Britaniji so torej premočno zmagali konservativci: osvojili so 50,6 odst. glasov, s pomočjo večinskega sistema pa so izvolili iiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHitiiiiii Zmaga desnice v ZRN odraz medlega zanimanja za Evropo Rezultati volitev v Zahodni' Nemčiji zaradi majhne udeležbe izkrivljajo resnična razmerja moči med strankami Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik BONN — »Postali bomo evropski prvaki, vsaj kar zadeva volilno u-deležbo!» — tako je bilo zadnjih nekaj dni mogoče slišati iz bonskih uradnih krogov. Zgodilo se je drugače — na volišče je prišlo vsega le 65,5 odst. upravičencev, kar je v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami deveterice dober izkupiček, za sicer tako disciplinirane Nemce pa malo razveseljiv rezultat. Posebno tehtne razloge za jezo, je imel sinoči Willy Brandt, ki je dobesedno nahrulil televizijskega reporterja. Socialdemokrati bodo namreč v prvi neposredno izvoljeni evropski parlament poslali 34 poslancev iz ZR Nemčije in enega iz zahodnega Berlina. Ob tem je Kohlova CDU zbrala 32 mandatov v ZR Nemčiji in dva v zahodnem Berlinu, Straussova CSU 8, Gemscherje-vi liberalci pa samo 4. Zmagovalci prvih evropskih volitev ZR Nemčiji so torej brez dvoma konservativci. Prvič po desetih letih so zbrali 49,2 odst. vseh glasov in s tem prehiteli vladajočo koalicijo socialdemokratov (40,8 odst.) in liberalcev (6 odts.). V centrali CSU so rezultati volitev pospremili s komentarjem: «Se-daj je vse jasno: naslednji nemški kancler bo Franz Josef Strauss!« Tega mnenja niso voditelji «sestr-ske» CDU, ki so svojo dolgo željeno in pričakovano volilno zmago v pravem ameriškem slogu, z glasbo, pitjem in petjem praznovali dolgo v noč v stolpnici strankine centrale v Bonnu. V treznejših komentarjih volilnega izida bonski politiki poudarjajo, da nedelja nikakor ni bila »test« za nacionalne parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto. Tedaj bo namreč kancler Schmidt, skupaj s svojo stranko gotovo trdnejši v sedlu. Nihče ne dvomi, da je večina zahodnih Nemcev, ki sem jim ni ljubilo pokvariti sončne nedelje z odhodom na volitve, privržencev vladajočih strank. Če je nedeljske volitve torej, za vsako ceno treba šteti za nekakšno poskušnjo, potem so predvsem pokazale, da je Evropa za poprečnega zahodnega Nemca zanimiva samo toliko, kolikor lahko v njej uveljavlja povsem konkretne, materialne in politične koristi. V trenutku, ko večina iz kluba «deveterice» ni bila pripravljena odreči se pristojnostim nacionalnih parlamentov v korist Strasbourga, je splahnelo tudi zanimanje za to skupno predstavniško telo. V njem bodo med bolj znanimi imeni iz ZR Nemčije sedeli Willy Brandt, Haide-marie Wičczorek, nekdaj bolj znana pod imenom «Rdeča Heidi», šef za-hodnonemških sindikatov Vetter — vsi so bili izvoljeni na listi SPD — ter Otto von Habsburg, ki so mu pomagali v evropski parlament Straussovi Bavarci. Med manj razveseljive pojave volitev v ZR Nemčiji sodi uspeh Hansa Edgarja Jahna, predstavnika CDU iz Spodnje Saške, ki je med vojno napisal vrsto »teoretičnih« del, v katerih je opravičeval antisemitizem in podžigal »proti«. Jahn je v ponedeljek izjavil, da ne bo zavrnil poslanskega mandata, ker kot je dejal «vsak evropski narod bo v parlament prinesel tudi svojo preteklost«, torej jo lahko tudi on. IVO VAJGL Vodstva stranke bodo ta teden preučila izide volitev RIM — Ta teden se sestanejo vsa vodstva italijanskih političnih strank, da preučijo položaj v luči izidov političnih in evropskih volitev. Danes se sestaneta vodstvi PSDI in PRI, jutri sta na vrsti vodstvi KD in KPI, včeraj pa se je sestalo vodstvo PLI. Ta teden se sestane še vodstvo socialistične stranke, v soboto pa bo seja vlade, ki bo najbrž pooblastila Andreottija, da odstopi in vrne mandad predsedniku republike. kar 60 poslancev, medtem ko jih imajo laburisti s 33 odst. glasov le 17; enega poslanca so izvolili škotski separatisti, tri poslance pa severnoirski avtonomisti. V Franciji so prejeli največje število poslancev pristaši premiera Giscarda D'Estainga (27,55 odst. glasov, 25 poslancev); socialisti bodo imeli 22 poslancev, komunisti 19, golisti pa 15. Slednji so na strogo protievropskih pozicijah in bodo v evropskem parlamentu zagovarjali stališča izstopa Francije iz Evropske skupnosti. Tudi v Franciji je za izvolitev enega poslanca potrebnih najmanj 5 odst. glasov in tako je kar pet strank, ki skupno predstavljajo 12 odst. volivcev ostalo brez svoiih predstavnikov. Na Nizozemskem so zmagali krščanski demokrati z desetimi sedeži, socialisti imajo sedež manj, liberalci imajo 4 sedeže, lista demokracija 66 pa ima dva poslanca. Gre za stranko, ki je vključena v liberalno skupino. Tudi v Belgiji so zmagali demokristjani, ki imajo 10 izvoljenih predstavnikov. Socialisti razpolagajo s sedmimi mesti, liberalci s štirimi, tri poslance pa imata dve manjši stranki, enega Flamska in dva Valonska. Isto sliko daje Luksemburg, kjer so demokristjani osvojili tri mesta, liberalci dve mesti, socialisti pa eno. Dokaj nenavaden je izid volitev na Danskem, kjer ima največ poslancev (4) ljudsko gibanje proti EGS, to je skupina, ki je nastala prav iz protesta proti vstopu Danske v Evropsko gospodarsko skupnost. Tem je treba dodati še eno mesto predstavnika Grenlandije, ki je v bistvu enake usmeritve. Socialdemokrati so prejeli tri poslance, liberalci prav tako tri, konservativci dva, tri maniše stranke pa vsaka po enega poslanca. Kar pa zadeva Irsko ni še mogoče podati natančne slike volilnih izidov. Kot kaže je vladna stranka Fianna Fail nrejela le pet poslancev, ostalih 10 mest pa naj bi prejele razne opozicijske stranke. Tudi tu je bilo opaziti, da ie velik del Ircev glasovalo proti združeni Evropi, saj so razveljavili na tisoče glasovnic, ker so vsebovale — namesto glasu — napise proti združeni Evropi. Končno pa še prva kandidatura za predsednika evropskega parlamenta. Francoski centristi so že včeraj predlagali nosilko liste Simone Veil za predsednico Evropskega parlamenta Nemški demokristjani so na kandidaturo že pristali, sicer pa je Veitova že včeraj odstopila z mesta ministra za zdravstvo, (bbr) STRANKE EVROPA 1979 ZBORNICA 1979 ZBORNICA 1976 glasovi % sedeži glasovi % glasovi % KD 12.752.602 36,5 29 14.007.594 38,3 14.209.519 38,7 KPI 10.343.101 29,6 24 11.107.883 30,4 12.614.650 34,4 KPI — PSI — — — — — 26.748 0,1 PSI 3.857.436 11,0 9 3.586.256 9,8 3.540.309 9,6 DP 250.414 0,7 1 — — 557.025 1,5 NSU — — — 293.443 0,8 — — PDUP — MLS 404.794 1,1 1 501.431 1.4 — — PR 1.282.728 3,7 3 1.259.362 3,4 394.439 1,1 PSDI 1.511.320 4,3 4 1.403.873 3,8 1.239.492 3,4 PRI 895.083 2,6 2 .1.106.766 3,0 .1.135.546 3.1 PLI 1.269.560 3,6 3 708.022 1,9 480.122 1,3 SVP 196.189 0,6 1 206.264 0,6 184.375 0,5 UV 165.254 0,5 — 33.250 0,1 24.091 0,1 MSI - DN 1.907.452 5,4 4 1.924.251 5,3 2.238.339 6,1 Dem. Naz. 141.350 0,4 — 228.340 0,6 — — Drugi — — — 199.844 0,6 62.923 0,2 RIM — V maju so se življenjski stroški podražili za 1,3 odstotka. Če se bo sedanji trend nadaljeval, pričakujejo izvedenci, da se bo dra-ginjska doklada za trimesečje, maj, junij in julij zvišala za 7 točk. ®,****,****,*********************************,®*************li****,**,B**,,**,*,,*®,*,*******,,**,,*,**,i,***,,**,*****,,*,i,*>>,*i*,***<«ii**i*>i*tti*iintmnM*iMB«iiiniiiii*im*itniinintiMfnnmmit>iiiBt*tmiiniinBiinniii(i(§nnnm*nifiin(mgm IZIDI VOLITEV Zfl EVROPSKI PARLAMENT V ITALIJI Socialisti in liberalci okrepili pozicije Rahlo nazadovanje komunistov in KD, ostale stranke pa v bistvu ohranile svojo moč RIM — Kot -je bilo pričakovati volitve evropskega parlamenta niso prinesle v Italiji bistvenih premikov v primerjavi s političnimi volitvami izpred enega tedna, vendar nekatere razlike so zaznavne. Največji stranki, KD (30 mandatov) in KPI (24 mandatov), sta se nekoliko ošibili, medtem ko so se okrepile tiste formacije, ki imajo močno oporo v celinskem merilu kot socialisti in sredinske laične sile. PSI (9 sedežev) je na primer v primerjavi z rezultati izpred enega tedna pridobila 1,2 odstotka glasov, za spoznanje so se okrepili socialdemokrati (4 mandati) PRI (2) se je za spoznanje ošibila, medtem ko so liberalci (3 mandati) skorajda podvojili število glasov. Dobro sta se držali tudi formaciji skrajne levice PDUP in DP, ki sta izvolili vsaka svojega evropskega poslanca. Italijani so se v največjem številu odzvali na voliščih, saj je glasovalo skoraj 86 odstotkov volilnih upravičencev, vendar že dejstvo, da se je podalo na volišča 5 odstotkov upravičencev manj kot prejšnjo nedeljo, (negativen rekord v udeležbi na političnih volitvah) dokazuje, da je bilo zanimanje bolj medlo, pa čeprav neprimerno večje kot v ostalih državah evropske de- veterice. Dokaj nizka je bila tudi u-deležba emigrantov, kar pa gre bolj pripisati dezorganizaciji in oddaljenosti volišč kot pa ravnodušnosti zdomcev do evropskih volitev. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da je med emigranti levica dobila največ glasov in da je KPI po številu glasov prva stranka. Odmevi na rezultate evropskih volitev v znatni meri odražajo stališča, s katerimi so te stranke pristopile k Evropi, v vseh pa je vsekakor opaziti znatno zadovoljstvo, da sq se Italijani glede na udeležbo najbolje izkazali. Sekretar KPI Ber-linguer je v svoji izjavi poudaril pomen uspeha levičarskih strank v Italiji, kljub rahlemu nazadovanju komunistov. Obenem pa je tudi opozoril na nevarno težnjo krepitve desnice ter naglasil nujnost enotnega astepa levice v evropskem merilu, da bi preprečili in zajezili ofenzivo nazadnjaških sil. Bettino Craxi je v imenu socialistov poudaril zadovoljstvo zaradi uveljavitve PSI, ker med drugim dokazuje, da se stranka, dasi postopno, stalno krepi. Naglasil je važnost premoščanja bipolarizma v Italiji in ob koncu omenil še pomen izvolitve Jirija Pelikana na listi socialistične stranke. Luciana Castellina, evrop- ska poslanka PDUP je menila, da bo evropski parlament lahko omogočil zanimivo, politično in ne diplomatsko soočanje vseh evropskih levičarskih sil, predsednik KD Fla-minio Piccoli pa je dejal, da izid volitev potrjuje zahtevo volivcev, naj se dogovorijo za stalno večino. V tem okviru je Piccoli pozval predvsem socialiste, naj »ravnajo v skladu z načeli socialdemokracije, na katera so se oslanjali med volilno kampanjo«, (vt) Italijanski poslanci v evropski parlament RIM — Italijanski volivci so v 5 volilnih okrožjih izvolili, po sicer še nedokončnih in neuradnih podatkih, naslednjih 81 evropskih poslancev: KD (29): Benigno Zaccagnini, Al-fredo Diana, Angelo Narducci, Ma ria Luisa Cassanmagnago. Mario Pedini, Silvio Lega, Luigi Macario, Giovanni Giavazzi, Gustavo Selva, Flaminio Piccoli, Mariano Rumor. Giovanni Bersani, Amaldo Colle selli, Paola Gaiotti De Biase, Emi-lio Colombo, Dario Antoniozzi, Ro- NiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA NA 21. EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Vsi trije favoriti s porazi v finalni del Jugoslavija je sinoči nepričakovano izgubila tekmo z Izraelom, Italija s ČSSR in SZ s Španijo Eurobasket '79 .... GORICA — S sinočnjimi tekmami v treh skupinah se je končal izločilni del 21. evropskega košarkarskega prvenstva, ki se je odvijal v treh italijanskih mestih (v Mestrah, Sieni in Gorici). Izločilni del se je končal z velikimi presenečenji, rekli bi skoraj s senzacijami. Vsi trije favoriti za kožaj-ne so namreč v tem zadnjem kolu izgubili. Povsem nepričakovano, toda zasluženo so izgubili Italijani v tekmi s ČSSR. Poraženi so bili, Sovjeti v Sieni, v srečanju s Španci, in na zadnje so ostali praznih rok tudi Jugoslovani proti Izraelcem. Škrat ka, takšnega razpleta ni nihče pričakoval. Sami dramatični razpleti torej, v sinočnjem kolu tega prvenstva, kar pa navsezadnje daje tej športni prireditvi nov «tehnični čar«. Kaj sedaj? Najprej si oglejmo šest ekip, ki so se uvrstile v finalni del tega prvenstva. To so: ČSSR in Italija (iz skupine A), Španija in Sovjetska zveza (iz skupine B) ter Izrael in Jugoslavija (iz skupine C). Ker veljajo izidi iz prvih tekem, bodo torej Italijani, Jugoslovani in Sovjeti v Turinu startali brez točke. Prvenstvo, ali bolje boj za določitev prvaka, je tako povsem odprt, verjetno kot nikoli doslej na vseh prejšnjih evropskih prvenstvih. SKUPINA C (GORICA) Izrael — Jugoslavija 77:76 (42:45) IZRAEL: Menkin 8 (0:1), Schwarz 2, Ben-Ari, Aroesti 2 (2:2), Silver 4 (0:1), Berkovich 17 (3:4), Moško-vich 3 (1:2), Leibovich 2, Kaplan 12 (2:2), Sherf, Hozez 9 (3:6), Ya nai 18 (2:3). JUGOSLAVIJA: Vilfan 4, Kičano-vid 12 (1:4), Žižič, Varajid 4, Jerkov 3 (1:3), Nakič, Slavnič 7 (1:2), čosič 12 (2:3), Radovanovič 7 (1:3), Krstulovič, Dalipagič 20 in Deliba-sič 4. SODNIKA: Holmin (Švedska) in Cabrera (Španija). PM: Izrael 13:21, Jugoslavija 6:15. PON: Dalipagič (34) in Leibovich (35). Da bi Izrael lahko premagal Jugoslovane ni verjetno upal niti največji optimist v izraelskem taboru. A zgodilo se je prav to, čeprav se je tudi sinoči v Gorici začelo za jugoslovanske košarkarje tako, kot prejšnja dva dneva. Vzdušje v go-riški telovadnici je bilo izredno naklonjeno »plavi« vrsti. Nabito polna dvorana je bila vsa za Skansijeve varovance en sam vzklik: »Jugoslavija, Jugoslavija!« Vse je tudi kazalo, da bodo »plavi« z lahkoto opravili svojo zadnjo formalnost, da bodo zmagali proti Izraelu. Že začetek tekme pa ni obetal nič dobrega. Na spolzkem igrišču se »plavi« nikakor niso znašli. Izraelci pa so zadevali kot za sta- vo. No, vseeno je Jugoslaviji uspelo končati prvi del tekme s tremi točkami prednosti (45:42). V nadaljevanju pa drama. Izraelci so nadaljevali uspešno, bili so izredno točni pri metih iz razdalje, Jugoslovanom pa ni šlo od rok. Izraelci so celo povedli z dvanajstimi točkami (v 30. min. z 68:56). »Plavi« so se nato le zdramili, stalno zmanjševali zaostanek in celo prešli v vodstvo (v 38. min. s 76:71) da bi nato zapravili to prednost in tekmo celo izgubili. Neverjetno. In se komentar trenerja Skansija po tekmi: «Igrali smo slabo. Na spolzkem igrišču se naši košarkarji, ki so višji in težji od nasprotnika, nikakor niso mogli znajti. Na srečo sta tudi Italija in Sovjetska zveza izgubili. V finalnem delu bo treba začeti vse znova.« Res. skromna uteha. No, in do presenečenja je v tej skupini prišlo tudi v prvem srečanju, saj so Poljaki nepričakovano premagali Francijo. Po porazu Jugoslavije pa je bil tudi za Poljake podvig zaman. Branko Lakovič STANJE PO IZLOČILNEM DELU SKUPINA A (MESTRE) IZIDA 3. KOLA Grčija - Belgija 92:68 ČSSR 6, Italija 4, Grčija 2, LESTVICA ČSSR, 6, Italija 4, Grčija 2, Belgija 0. SKUPINA B (SIENA) IZIDA 3. KOLA Nizozemska - Bolgarija 87:82 Španija - SZ 101:90 LESTVICA Španija 6, SZ 4, Nizozemska 2, Bolgarija 0. SKUPINA C (GORICA) IZIDA 3. KOLA Poljska - Francija 85:76 Izrael - Jugoslavija 77:76 LESTVICA Izrael in Jugoslavija 4, Poljska in Francija 2. 1. KOLO FINALNEGA DELA SKUPINA OD 1. DO 6. MESTA JUTRI, 13. junija, v TURINU Italija Izrael (19.15), ČSSR -Jugoslavija (21.15). — Počitek: Španija in Sovjetska zveza. berto Costanzo. Paolo Barbi, Or-tensio Zecchino, Giovanni Trava-glini, Alberto Chergo, Guido Gon-nella. Salvo Lima, Vincenzo Gium-marra, Stefano Giosue Ligios, Mario Sassano. Pietro Adonnino, Giovanni Barbagli in Sergio Ercini. KPI (24): Enrico Berlinguer, Angelo Carossine, Giancarlo Pajetta, Altiero Spinelh, Bruno Ferrero, Sergio Segre, Tullia Carettoni Ro-magnoli, Leonilde Jotti, Guido Fanti, Domer.ico Ceravolo, Fabrizia Maria Baduel Glorioso, Anselmo Gouthier, Vera Squarcialupi, Carlo Alberto Galluzzi, Giorgio Amendo-la, Giovanni Papapietro, Felice Ip-polito, Francesco Paolo DAngelo-sante, Pancrazio De Pasquale, Um-berto Cardia, Maria Luisa Cincia-ri Rodano in Carla Barbarella. Spinelli in Segre sta bila izvoljena v dveh okrožjih, zato bosta verjetno šla v Strasbourg še Aldo Bo-naccini in Guido Carandini. PSI (9): Bettino Craxf, Mario Did6. Jiri Pelikan, Vincenzo Gati to, Mario Zagari, Carlo Ripa di Meana, Gaetano Arfe, Giorgio Ruf-folo in Pietro Lezzi. MSI - DN (4): Giorgio Almirante, Pino Romualdi, Antonio Buttafuo-co. Ker je bil Almirante izvoljen v dveh okrožjih bo četrti misovec Francesco Pelronio ali Nino Tri-podi. PSDI (4): Mauro Feni, Flavio Orlandi, Antonio Cariglia. Ni še znano ime izvoljenega v tretjem okrožiu. PIJ (3): Enzo Bettiza, Sergio Pi-ninfarina. Ker je bil Bettiza izvoljen tako v prvem kot v drugem volilnem okrožju, bo od njegove izbire odvisno, če bo izvoljen še Achille Boroli ali meionar Manlio Cecovini. PR (3): Giacinto (Marco) Pan-nella je bil izvoljen v L, 2. in 3. okrožju. Prvi neizvoljen v 1. o-krožju je Leonardo Sciascia, kot tudi v 2. (kjer je druga neizvoljena Emma Boni no), za 3. okrožje pa podatki niso še znani. PRI (2): Susanna Agnelli in Bruno Visentini. PDUP (1): Luciana Castellina. DP (D: Mario Capanna. SVP (D: Joachim Dalsass (ki je bil izvoljen na osnovi volilne po-, vezave med Južnotirolsko ljudsko stranko in KD:. Tudi včeraj v ZDA zaprli jedrsko centralo WATERFORD — Tudi včeraj so v ZDA zaprli zaradi okvare še eno jedrsko elektrarno. Tokrat je bila na vrsti jedrska centrala Millstone 2 v Waterfordu, kjer je prišlo do uhajanja radioaktivne vode. Glasnik družbe, ki upravlja reaktorja v o-menjeni jedrski centrali, je med pogovorom s časnikarji izjavil, da gre le za «rutinsko nesrečo« in da bosta reaktorja začela ponovno delovati najkasneje čez dva dni. IZIDI EVROPSKIH VOLITEV V TRŽAŠKI POKRAJINI Uspeh PSI in kompaktnost volivcev LpT glavni značilnosti volilnih rezultatov Noben kandidat iz našega mesta in iz dežele ni bil izvoljen ■ Majhne preostale možnosti (v primeru odstopov) za Cecovinija (PU), Lizzera (KPI) in Modiana (KD) Preference slovenskim kandidatom • Stranke še ocenjujejo izide Izidi evropskih volitev v tržaški pokrajini niso prinesli velikih sprememb v primerjavi s političnimi volitvami pred enim tednom. Glavna razlika, ki jo gre podčrtati, je uspeh socialistične stranke, ki je od 3,9 odst. 4. junija tokrat prejela 5.7 odst., kar pomeni, da je pridobila 1,8 odstotka. Druga novost pa je bila v tem, da se Lista za Trst, ki je pred e-nim tednom prejela v Trstu 28,7 odst., tokrat ni predstavila, pač pa sta dva njena voditelja, župan Ce-covini in bivši socialist Giuririn, kandidirala na dveh ločenih listah in sicer prvi na liberalni, drugi na radikalni. Volilni izid je pokazal, da so melonarski volivci glasovali dokaj kompaktno in sicer dve tretjini za Cecovinija, ena tretjina pa za Giuricina. Liberalna stranka, ki je prejšnji teden prejela komaj en odstotek glasov, je tako sedaj poskočila kar na 20 odst., radikalci pa so s 6,3 odst. prešli na 13,5. Volivci LpT so tudi dokaj kompaktno oddali preference, saj je Cecovini prejel kar 34.624 preferenčnih glasov, Giu-ricin pa 13.298. Oglejmo si sedaj še rezultate o-stalih strank: KD je nazadovala za pičlih 0,1 odst., KPI pa za 0,8 odst. MSI in «nacionalna desnica* sta zgubili še eno desetinko odstotka, socialdemokrati so še napredovali za 0,8 odst., republikanci pa rahlo nazadovali (—0,3 odst.). Tudi PD UP in DP, ki sta se na političnih volitvah predstavila pod znakom «nove združene levice*, sta ravno tako za malenkost zgubili, medtem ko je Union Valdotaine, na kateri so nastopali kandidati Slovenske skupnosti, prejela 3,2 odst. V trenutku, ko pišemo, kaže, da v evropskem parlamentu ne bo sedel noben predstavnik iz Trsta, niti ne iz dežele. Majhen dvom obstaja za Cecovinija: v našem volilnem okrožju, severovzhodnem, je bil za PLI izvoljen Bettiza, ki pa je bil izvoljen tudi v severozahodnem okrožju. Cecovini naj bi bil po še ne povsem zanesljivih podatkih iz Rima prvi izvoljen, zaradi česar bi se lahko priboril do sedeža v parlamentu v Strasbourgu, ko bi Bettiza optiral za severozahodno okrožje. Seveda je to zelo vprašljivo, odločitev pa pripada vodstvu liheralne stranke. V Trstu so se «melonarji» mobilizirali in priredili manifestacijo pred sedežem liberalne stranke, na Trgu Goldoni, ki so jo «mir no zasedli*. Od tam so se skušali po telefonu povezati z vsedržavnim vodstvom PLI v Rimu, vendar kaže, da pri tem niso imeli sreče. Iz nekaterih izjav samega Cecovinija, ki je imel priložnost včeraj popoldne govoriti z Bettizo, bi kazalo, da je slednji sklenil, da op-tira prav za severovzhodno okrožje, s čimer pa bi Cecovinijeva izvolitev splahnela. Od drugih kandidatov iz našega mesta se je še najbolj približal izvolitvi demokrščanskj kandidat Marcello Modiano, ki je v Trstu prejel okrog 9.000 preferenc, v vsedržavnem merilu pa več kot 60.000, tako da je prvi neizvoljen na listi KD v severovzhodnem o-krožju. Kot so nam povedali na sedežu tržaške KD pa ni verjeti, da bi kdo od izvoljenih demokri stjanov, med katerimi sta tudi predsednik KD Piccoli in bivši predsednik vlade Rumor, utegnil odstopiti. Dober uspeh je zabeležil tudi kandidat KPI iz Vidma Mario Liz-zero, ki je drugi neizvoljen. Možnost, da bi kdo od komunističnih izvoljenih kandidatov odstopil, so tu nekoliko večje, seveda pa bi bil potreben dvojni odstop, da bi si Lizzero zagotovil mesto v evropskem parlamentu. Na listi KPI je v naši pokrajini prejel največ preferenc Vittorio Vidali (10.368), dobro pa se je uveljavil tudi slovenski kandidat Pavel Petričič, ki je kljub temu, da je Benečan, in torej pri nas manj znan, prejel v tržaški pokrajini kar 1.861 preferenc. Na listi PSI je slovenski kandidat Jože Pirjevec prejel 660 preferenc, bivši predsednik deželnega sveta Amaldo Pittoni pa 1.526 preferenc. Na listi Union Valdotaine je kandidat Slovenske skupnosti Drago Štoka prejel 1930 preferenc, Andrej Bratuž pa 144. Tržaška vodstva -strank se bodo sestala v prihodnjih dneh, da bi ocenila volilne izide. Edini neuradni komentar prihaja iz socialistične stranke, katerega pokrajinski tajnik Augusto Seghene nam je po telefonu izrazil zadovoljstvo zaradi porasta glasov tako na vse- državni kot na krajevni ravni. S tem volilnim izidom, je dodal Seghene, bo lahko PSI spet odigravala tisto vlogo, ki ji v našem mestu pritiče, pa čeprav bodo na-daljna napredovanja zelo otežko-čena glede na dejstvo, da poteka volilna kampanja v glavnem preko časopisja in krajevnih radijskih in televizijskih postaj, s temi sredstvi pa razpolagajo predvsem me-lonarji,,- radikalci in dekokristjani. Združenje špediterjev o tržaški luki Delovna storilnost v italijanskih pristaniščih je med najnižjimi v Evropi. Tako je bilo rečeno na letni skupščini Združenja špediterjev tržaške luke. To je namreč poudaril v svojem uvodnem poročilu predsednik združenja Ernesta Marzari, ki je nato dejal, da je treba korenito preobraziti sistem dela v pristaniščih. Glede tržaškega pristanišča je celo mnenja, da je za njegovo večjo učinkovitost važnejše posodobljenje sistema dela kot pa raz- RAZPRAVA O POMEMBNI ZNANSTVENI POBUDI Vloga manjših podjetij v raziskovalnem centru Predstavnik industrijcev Anzellotti nakazal glavne usmeritve načrtovalcev centra Odbor za malo in srednjo industrijo, ki delu.ie v okviru Združenja industrijcev, je svojo zadnjo sejo posvetil vprašanju centra za znanstveno in tehnološko raziska vo, ki naj bi ga uresničili v okviru pobud za razvoj tržaškega gospodarstva To vprašanje so razčlenili predvsem upoštevajoč vlogo, ki jo bo takšna ustanova odigrala v korist dejavnosti male in srednje industrije v naših krajih. Glavno besedo v razpravi, ki jo je vodil dr. Quar,trocchi, je imel Ful-vio Anzellotti. predstavnik indu strijcev v odboru, ki je izdelal sta tut za novo raziskovalno strukturo. Anzellotti jo poudaril zlasti cilje, ki so vodili odbor pri določevanju statuta ter sodelovanje, ki ga je bil odbor deležen s strani krajevnih uprav, sindikalnih organizacij ter univerze. V tem okviru je bila naglašena potreba po povezavi med čisto raziskavo. ki ima v Trstu in naši deželi odlične strukture, kot so univerza in miramarski center za teoretsko fiziko, ter industrijo. Center za znanstvene in tehnološke raziskave naj bi skratka po mnenju Anzellottija imel dvojno vlogo, in sicer kritje potreb industrij, ki že delujejo v naših krajih ter postavitev temeljev za nove pobude gospodarskega značaja. Posebno pozornost bi bilo treba v tem okviru širitev struktur in infrastruktur. . Kaj pomagajo sodobne naprave, je , posvetiti proizvodni dejavnosti ma-med drugim dejal predsednik, če lih in srednjih podjetij ter .jim da-jih ne uporabljajo smotrno. 1 ti na razpolago strukture, ki bi si VOLILNI IZIDI V TRŽAŠKI POKRAJINI ZBORNICA 1976 DEŽELNE 1978 ZBORNICA 1979 EVROPSKE 1979 STRANKA glasovi % glasovi % glasovi % glasovi % KD 82.588 36,4 56.368 26,5 50.774 23,2 48.077 23,2 KPI 64.991 28,6 46.599 21,9 50.270 23,0 45.962 22,2 PSI 15.770 6,9 10017 4,8 8.412 3,8 11.735 5,7 PSDI 7.043 3.1 4.694 2,2 5.122 2,3 6.401 3,1 PRI 10.356 4,6 5.582 2.6 3.772 1,7 2.956 1,4 PLI 4.515 2,0 3.166 1,5 2.176 0,9 41.543 20,1 SSk 4.763 v c 2,1 5.896 HM <‘.U 2,8 — — - (D — FG — — 668 0,3 4.653 2,1 - (D — DP (NSU) '2.222 1,0 2.576 1,2 1.300 '03 975 0,5 PDUP — — 2,207 1,0 1.504 0,6 1.127 0,5 PR 6.939 3,1 — — 13.564 6,2 27.950 13,5 Ml - TLT 4.547 2,0 4.048 1.9 — — — — MSI 23.050 10,2 13.828 6,5 13.064 6,0 12.251 5,9 DN — — 2.138 1,0 1.122 0.5 821 0,4 LpT — — 54.682 25,8 62.602 28,7 - (2) — SVP — — — — — — 572 0,3 UV — — — — — — 6.658 3,2 (1) SSk in FG nastopili na listi Union Valdotaine (2) Za LpT sta nastopila Cecovini na listi PLI in Giuricin na listi radikalne stranke jih sama ne mogla dati. Kot kon kreten primer je Anzellotti navedel možnost črpanja podatkov s tako imenovanih svetovnih «bank podatkov*, kar z drugimi besedami pomeni možnost razpologanja z informacijami o razvoju raznih teh noloških procesov, o novih znanstvenih izsledkih itd., ki so danes z modernimi informativnimi sistemi na razpolago na mednarodni ravni. Anzellotti je nato opozoril na finančna problem ter pri tem pozval razne ustanove, kot so deželna u-prava ali državni svet za raziskave (CNR). naj dajo na razpolago večja finančna sredstva. Vsekakor pa bodo morala pri celotnem procesu uresničevanja centra za znanstvene in tehnološke raziskave je zaključil Anzellotti, sodelovati tudi sama mala in srednja industrijska podjetja. Novo vodstvo časnikarske zveze Včeraj se je v Trstu sestal odbor časnikarske zveze, ki je bil izvoljen 26. maja. Na tej prvi mandatni seji so si porazdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen Danilo Soh. Novi tajnik je Fabio Amadeo, podtajniki pa Giampaolo Carbonetto, Gianni Decleva, Voj-mir Tavčar in Giovanni Marzini. Vodstvo je v teku seje obravnavalo razna sindikalna vprašanja, kakor tudi časnikarske probleme na pokrajinski in deželni ravni. • V knjigarnah bo v kratkem v prodaji novi letopis «Rapporto an-nuale* organizacije Amnesty Internacional, ki se bori za človekove pravice. Prometna nesreča zakoncev iz Doline Zakonca iz Doline, 67-letni Jožef Žerjal, bivajoč na hišni številki 161 in njegova 66-letna žena Angel. Ro-della sta se včeraj zjutraj ponesrečila z avtomobilom na poti proti mestu v višini tovarne Velikih motorjev. V njun fiat 126 (upravljal ga je mož) je iz še neznanih razlogov trčil fiat 127, za volanom katerega je sedel 40-letni delavec Sergio Cataruzzi iz Ul. Eremo 59. Jožefa so prepeljali na ortopedski oddelek, kjer so mu zdravniki ugotovili domnevni zlom podlakta desne roke, udarec v laket leve roke in v piščal ter izdali prognozo o-krevanja v 30 dneh, njegovi ženi pa so le nudili ptvo '|>orribč Tn jo nato odslovili. V bolnišnico se je moral zateči tudi voŽrilk dfiigega fiata, kateremu so nudili tudi le prvo pomoč. V TREH NESREČAH RANJENIH PET FANTOV IN DEKLET Mladenič pod kolesi tovornjaka na poti od Krmenke proti Dolini Prometna nesreča na Krasu med Briščiki in Repnom Pet mladih fantov in deklet v starosti od 17 do 20 let se je včeraj * ponesrečilo med vožnjo na motornih kolesih v treh različnih prometnih nesrečah, ki — na srečo — niso zahtevale smrtnih žrtev, so pa še enkrat odločno opozorile na veliko nevarnost, ki preti vsem motociklistom, predvsem mladim in vihravim. Najhujša nesreča se je dogodila včeraj popoldne pri Krmenki. Na dolgo ravninsko cesto, ki pelje proti Dolini, je ob 15.30 privozil tovornjak za prevoz goriva podjetja Monti, ki je približno na sredini poti zavil na levo, da bi parkiral v garaži podjetja pri Krmenki 428. Za avtocisterno je vozilo motorno kolo benelli 125, ki ga je upravljala komaj 17-letna študentka Renata Sturmar iz Ul. Molino a Vento 63, na zadnjem sedežu pa se je peljal njen prijatelj 18-letni Mesar Umberto Moreu doma iz Ronk. Voznica motornega kolesa se je le v zadnjem trenutku zavedla manevra avtoci-steme (vprašljivo je tudi, če je voznik tovornjaka, 50-letni Giuseppe Biancheti iz Ul. Zanetti 4, pravočasno nakazal, da namerava zaviti na levo) in se je hotela v zadnjem hipu izognili trčenju. Močno je zavila, benelli se je nagnil in podrsal po cestišču, Sturmarjevo in Moreua pa je silovito vrglo čez motorno kolo. Medtem ko je dekle končalo ob pločniku na levi strani cestišča, je mladeniča doletela hujša usoda. Sunek ga je vrgel prav med zadnji dve kolesi na levi strani tovornjaka, kjer je negibno obležal, potem ko je nadenj vrglo tudi motorno kolo. Fant, ki je zadobil močan udarec v glavo in v prsi, se ni mogel premakniti izpod tovornjaka. Izvlekli so ga šele po prihodu gasilcev, ki so z žerjavom dvignili težko vozilo. O-ba, mladeniča in dekle, so z re-šilcem Rdečega griža prepeljali v tržaško bolnišnico. Na prvi pogled je kazalo, da je zdravstveno stanje Moreua skoraj brezupno, vendar je mladenič med prevozom že spregovoril nekaj besed z osebjem rešilca. V bolnišnici so ga sprejeli na oddelku za kirurške posege na prsih, kjer so mu zdravniki ugotovili domnevni zlom leve strani oprsja, verjetne notranje poškodbe, izven leve ključnice in razne druge udarce po telesu, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Sturmarjevo so sprejeli na ortopedskem oddelku. Med nesrečo si je zlomila desno ključnico in bo o-krevala v mesecu dni. Druga prometna nesreča se je pripetila na Krasu, med naseljem Girandole in Repnom. Po tej cesti sta se ob 14. uri peljala na vespi proti Repnu 20-letna uradnica Pa-trizia Codarin iz Ul. Ginnastica 25, ki je upravljala vozilo, in prav to- liko star študent Domenico Rossi iz Ul. Muratti 1. Po blagem ovinku na levo je dekle izgubilo nadzorstvo nad vespo, ki jo je zaneslo v zid iz kamenja na desni strani ceste. Huje se je poškodoval Rossi, ki je utrpel zlom zapestja in sredinca desne roke, zadobil pa je tudi močan udarec v prsi. 30 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku. Codarinovo so pa sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 10 dni zaradi udarca v glavo in rane na glavi. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa je v Ul. Limitanea med vožnjo proti Senenemu trgu izgubil nadzorstvo nad svojo vespo 17-let-ni Massimo Ferrante iz Ul. Pado-van 5. Mladenič se je med padcem pobil po rokah in nogah in bo okreval v 30 dneh. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku. Jutri v Cappelli Underground «Strah» ■ film režiserja Matjaža Klopčiča Jutri ob 19.30 bodo v Cappelli Underground. Ul Vranca 17. zavrteli jilm *" raža družini globoko sožalje ob i*-gubi tovariša Stanislava Furlana. Agenti na prizorišču nesreče iiiti*iiiiii*iiiiiw»»iii*tiiiiiii»ii»»«iiiiiii*i»i*iiiiiii*t»ittiifiii*ii*tii»«ii*i»i*»*ii*»*iii*iii*iiiiiiii***iiiiiiiiii*ii»*««»**«**ii**iiiiiiii*iii**ii**iii******iii*i,i»*iiiii**i*ii**ii*i*i**i,*B*,,**iiii*i*®ii**,**»,n**#,*iiii*i»*im*B***i****i****i*®,i******n*"****iiin*****i******i**ii*i****i**ii**»ii**i***,*i*ii*i***i*****,i*n*iiiiii*»,iiii**ii*,****i********************B,i*i******B*,>****** Izid nedeljskih volitev za evropski parlament v okoliških občinah Občina Devin-Nabrežina Vol. 1 (Nabrežina center) KPI 155, SVP 1, MSI 0, PRI 2, DN 1, PLI 5, PR 3, DP 3, PDUP 4, PSDI 4, 'JV (SSk) 73, PSI 35, KD 29. Vol. 2 (Nabrežina postaja) KPI 137, SVP 2, MSI 22, PRI 5, DN 4, PLI 35. PR 24, DP 3, PDUP 5, PSDI 17. UV (SSk) 28, PSI 47. KD 72. Vol. 3 (Nabrežina Kamnolomi) KPI 124, SVP 0, MSI 9, PRI 2. DN 1, PLI 11. PR 20, DP 1. PDUP 0, PSDI 16, UV (SSk) 13, PSI 35 KD 69. Vol. 4 (Sesljan, Vižovlje) KPI 146, SVP 1, MSI 32, PRI 9, DN 3, PLI 78, PR 48, DP 4, PDUP 9, PSDI 29, UV (SSk) 34, PSI 53, KD 89. Vol. 5 (Devin) KPI 56, SVP 0. MSI 21, PRI 2, DN 5, PLI 29. PR 36, DP 0. PDUP 3, PSDI 24, UV (SSk) 41, PSI 29. KD 93. Vol. 6 (Mavhinje, Cerovlje) KPI 118. SVP 0, MSI 1, PRI 2, DN 0, PLI 2, PR 2, DP 1, PDUP 6, PSDI 7, UV (SSk) 75, PSI 17, KD 26. Vol. 7 (šempolaj, Prečnik, Trnovca , Praprot) KPI 231, SVP 0. MSI 0, PRI 4, DN 2, PLI 8, PR 16, DP 2. PDUP 3. PSDI 7. UV (SSk) 55, PSI 17. KD 9. ' Vol. 8 (Nabrežina, Križ, Slivno) KPI 168, SVP 0, MSI 7, PRI 7. DN 0, PLI 23, PR 16, DP 1. PDUP 2, PSDI 7. UV (SSk) 85, PSI 40. KD 45. Vol. 9 (Ribiško naselje) KPI 161, SVP 2, MSI 12, PRI 9, DN 0, PLI 31. PR 36, DP 2, PDUP 1. PSDI 23, UV (SSk) 31, PSI 44. KD 226. '■\ Vol. 10 (Sesljan) KPI 84, SVP 1, MSI 36, PRI 2. DN 5. PLI 61, PR 61, DP 3. PDUP 4, PSDI 26, UV (SSk) 37, PSI 51, KD 135. Vol. 11 (Sesljan) KPI 31, SVP 1, MSI 25, PRI 9, DN 2, PLI 44. PR 38, DU 5, PDUP 5, PSDI 16, UV (SSk) 9, PSI 27, KD 222. Vol. 12 (Sesljan) KPI 33, SVP 1. MSI 23, PRI 6, DN 2, PLI 59, PR 46 DP 6. PDUP 2. PSDI 26, UV (SSk) 8, PSDI 34, KD 216. Vol. 13 (Nebrežina Kamnolomi) KPI 125. SVP 2, MSI 21. PRI 5, DN 3, PLI 30. PR 29, DP 0. PDUP 2. PSDI 10, UV (SSk) 19, PSI 59 KD 90. Vol. 14 (Devin) KPI 71, SVP 0, MSI 22. PRI 5 DN 3, PLI 77. PR 44. DP 4. PDUP 3 PSDI 15, UV (SSk) 32, PSI 36. KD 93. Skupno: KPI 1643, SVP 11, MSI 231, PRI 69, DN 31, PLI 493, PR 419, DP 35, PDUP 49, PSDI 227, UV (SSk) 540, PSI 524, KD 1414. Volilnih upravičencev 6436, volilo 5886 ( 91,45 od sto), bele glasovnice 94, neveljavne 105. Občina Zgonik Vol. 1 (osn. šola Zgonik) KPI 242, SVP 6, MSI 9, PRI 3 DN 2 PLI 28, PR 40, DP 7, PDUP 5. PSDI 10, UV (SSk) 69, PS! 47. KD 45. Vol. 2 (osn. šola Salež) KPI 177, SVP 0, MSI 0, PRI 1. DN 1, PLI 12, PR 16, DP 1, PDUP 7, PSDI 11. UV (SSk) 52, PSI 44, KD 23. Vol, 3 (Proseška postaja) KPI 285, SVP 2. MSI 38, PRI 15, DN 3. PLI 61. PR 92. DP 13. PDUP 11, PSDI 20. UV (SSk) 26. PSI 57, KD 167. Skupno: KPI 704, SVP 8, MSI 47. PRI 19, DN 6, PLI 101, PR 148, DP 21, PDUP 23, PSDI 41, UV (SSk) 147, PSI 148, KD 175. Volilnih upravičencev 1463, volilo 1652, bele glasovnice 34, neveljavne 30. Občina Repentabor KPI 204, SVP 2, MSI 17, PRI 6, DN 3, PLI 41, PR 14, DP 5, PDUP 3, PSDI 14, UV (SSk) 72, PSI 75, KD 86. Volilnih upravičencev 632, volilo 560 (88,61 od sto), bele glasovnice 12, neveljavne glasovnice a. Občina Dolina Vol. 1 (sr. šola Dolina) KPI 121, SVP 3, MSI 4, PRI 7. DN 1, PLI 9, PR 15, DP 6, PDUP 1, PSDI 7, UV (SSk) 47, PSI 31, KD 38. Vol. 2 (sr. šola Dolina) KPI 281, SVP 1, MSI 8, PRI 5, DN 2, PLI 7. PR 13. DP 2. PDUP 3, PSDI 13, UV (SSk) 52, PSI 72, KD 80. KMEČKA ZVEZA ORGANIZ1 RA S SODELOVANJEM ZA HOD. RAJONSKEGA SVETA javni sestanek, ki bo danes, 12. t.m., ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku z namenom, da seznani krajevno prebivalstvo z načrtom, ki ga je pripravila tržaška občinska upra va v zvezi z ureditvijo prometa po poljskih poteh in nekaterih javnih cestah. Podrobno obrazložitev omenjenega načrta bo podal predsednik rajon skega sveta Slavk Štoka. Zaradi izredne važnosti ar gumenla, ki zahteva nujno pri sotnost krajevnih kmetovalcev in lastnikov zemljišč, računa mo na polnoštevilno udeležbo prizadetih. Tajništvo KZ Vol. 3 (osn. šola Boljunec) KPI 151, SVP 1, MSI 1, PRI 1, DN 0, PLI 6, FR 13, DP 1. PDUP 3, PSDI 7, UV (SSk) 13, PSI 33, KD 46. Vol, 4 (osn. šola Boršt) KPI 230, SVP 2, MSI 5, PRI 2, DN 3, PLI 6, PR 10, DP 3, PDUP 7. PSDI 10, UV (SSk) 65, PSI 33, KD 26. Vol. 5 (osn. šola Ricmanje) KPI 268, SVP 0, MSI 3, PRI 5, DN 0, PLI 15, PR 20, DP 0. PDUP 2, PSDI 7, UV (SSk) 37. PSI 33, KD 54. Vol. 6 (osn. šola Domjo) KPI 177. SVP 4, MSI 3, PRI 6 DN 2, PLI 30, PR 39, DP 2, PDUP 2, PSDI 23, UV (SSk) 31, PSI 25, KD 99. Vol. 7 (osn. šola Pesek) KPI 66, SVP 1, MSI 2. PRI 3. DN 0. PLI 3, PR 7, DP 3. PDUP 4. PSDI 3, UV (SSk) 24, PSI 14, KD 27. Vol. 8 (osn. šola Mačkolje) KPI 221, SVP 1, MSI 10, PRI 2, DN 1, PLI 6. PR 12, DP 0. PDUP 2, PSDI 6 UV (SSk) 109, PSI 28. KD 37. Vol. 9 (osn. šola Zavije) KPI 159, SVP 1. MSI 11, PRI 5, DN 4, PLI 47, PR 56. DP 3, PDUP 6. PSDI 23, UV (SSk) 25. PSI 38. KD 96 Vol. 10 (osn. šola Boljunec) KPI 241, SVP 2, MSI 2, PRI 0, DN 1. PLI 9, PR 19, DP 3, PDUP 4, PSDI 9, UV (SSk) 34, PSI 64, KD 41. Vol. 11 (it. sred. šola Lakotišče Krmenka) KPI 181, SVP 1, MSI 4. PRI 4, ; DN 1, PLI 17, PR 20. DP 3. PDUP 1 1. PSDI 8 UV (SSk) 25, PSI 28, , KD 60 Skupno: KPI 2096, SVP 17. MSI 53. PRI 40, DN 15, PLI 155, PR 224, DP 26, PDUP 35, PSDI .16, UV fSSk) 462, PSI 399, KD 604. Volilnih upravičencev 4934, voli , lo 4424 (89,66 cd sto), bele glasov i niče 105, neveljavne 77. Občina Milje Vol. 1 (osn. šola Milje) KPI 211, SVP 0, MSI 20, PRI 14 DN 0, PLI 36, PR 49, DP 2. PDUP 6, PSDI 20. UV (SSk) 5, PSI 31. KD 127. Vol. 2 (osn. šola Milje) KPI 170, SVP 1, MSI 10, PRI 14, DN 1, PLI 48, PR 58, DP 0. PDUP 2. PSD! 15, UV (SSk) 3, PSI 12, KD 124. Vol. 3 (osn. šola Milje) KPI 209, SVP 3. MSI 14. PRI 21, DN 0, PLI 81. PR 60, DP 0. PDUP 1, PSDI 25. UV (SSk) 1, PSI 29, KD 129. Vol. 4 (osn. šola Milje) KPI 283, SVP 1. MSI 11. PRI 19, DN 2. PLI 83, PR 65, DP 1, PDUP 1, PSDI 34, UV (SSk) 8, PSI 47. KD 141. Vol. 5 (osn. šola Milje) KPI 197, SVP 4, MSI 5, PRI 6, DN L PU 26, PR 32. DP 1. PDUP 2, PSDI 24, UV (SSk) 6, PSI 21, KD 87. Vol. 6 (sr. šola Milje) KPI 187, SVP 1, MSI 5, PRI 8, DN 4, PLI 32, PR 49, DP 3, PDUP 4, PSDI 13, UV (SSk) 11, PSI 35. KD 128. Vol. 7 (sr. šola Milje) KPI 257, SVP 0, MSI 9, PRI 6, DN 0, PLI 53. PR 39, DP 0, PDUP 1. PSDI 16, UV (SSk) 10, PSI 34, KD 124. Vol. 8 fsr. šola Milje) KPI 156, SVP 2. MSI 13, PRI 6, DN 0, PLI 57, PR 36, DP 2. PDUP 3, PSDI 16, UV (SSk) 3, PSI 34, KD 222. Vol. 9 (sr. šola Milje) KPI 214, SVP 2 MSI 11, PRI 18, DN 2, PLI 47, PR 45, DP 0, PDUP 3, PSDI 23, UV (SSk) 7, PSI 20, KD 123. Vol. 10 (osn. šola Korošci) KPI 380, SVP 1, MSI 4, PRI 2, DN 1, PLI 22. PR 50, DP 2. PDUP 4, PSDI 11, UV (SSk) 6, PSI 35, KD 65. Vol. 11 (osn. šola Zindis) KPI 374, SVP 1, MSI 6, PRI 8 DN 0, PLI 14, PR 36, DP 4, PDUP 2, PSDI 25, UV (SSk) 4, PSI 24, KD 65. Vol. 12 (osn. šola Zindis) KPI 275, SVP 1, MSI 17, PRI 12, DN 2, PLI 61, PR 60, DP 5, PDUP 2, PSDI 21. UV (SSk) 17, PSI 31, KD 139. Vol. 13 (osn. šola Čampore) KPI 313, SVP 0. MSI 17, PRI 11, DN 2, PLI 49, PR 50, DP 3, PDUP 2, PSDI 19, UV (SSk) 14, PSI 23, KD 83. Vol. 14 (osn. šola Zavije) KPI 163, SVP 1, MSI 5, PRI 4, DN 1, PLI 66. PR 76 DP 1, PDUP 2, PSDI 24. UV (SSk) 19, PSI 30. KD 125. Vol. 13 (osn. šola Zavije) KPI 216, SVP 2, MSI 6, PRI 7 DN 0, PLI 12, PR 44. DP 2, PDUP 3, PSDI 11. UV (SSk) 20, PSI 38, KD 127. Vol. 16 (osn. šola Zavije) KPI 215, SVP 2. MSI 14, PRI 3, DN 4, PLI 35, PR 49, DP 1, PDUP 2, PSDI 21, UV (SSk) 23, PSI 32, KD 105. Vol. 17 (osn. šola Zavije) KPI 179, SVP 1, MSI 15. PRI 2, DN 1, PLI 39 PR 30, DP 5, PDUP 4, PSDI 17. UV (SSk) 10, PSI 33. KD 111. Vol. 18 (sr, šola Milje) KPI 177, SVP 0, MSI 10, PRI 14, DN 1, PLI 68, PR 44, DP 3, PDUP 0, PSDI 14, UV (SSk) 6, PSI 28, KD 119. Vol. 19 (osn. šola Milje! KPI 157. SVP 0. MSI 3, PRI 5, DN 1, PLI 25. PR 29, DP 0. PDUP 2. PSDI 17. UV (SSk) 3, PST 24. KD 70. Skupno: KPI 4333, SVP 23, MSI 195, PRI 180, DN 23, PLI 854, PR 901, DP 35, PDUP 46, PSI 366, UV (SSk) 176, PSI 561, KD 2214. Volilnih upravičencev 11.084, vo lilo 10.197 (92,00 od sto), bele gla sovnice 148, neveljavne 140, Po kratki in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric KAREL KJUDER Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanjih. Žalujoči sestra Zora, bratje Miro, Anton in Emil z družinami, Kristina, Nandi in Darjo, nečaki ter drugo sorodstvo Ricmanje, 12. junija 1979 Za vedno nas je zapustil naš dragi DOMINIK K0K0RAVEC •*« i r sverr* ■EMPJi Pogreb bo jutri, 13. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Trebče. Žalujoči: žena, sin Marko, hčerki Sonja in Majda z družino, brat Alojz in drugo sorodstvo Trebče, 12. junija 1979 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3) Nenadoma nas je zapustil naš dragi STANO FURLANI Pogreb bo danes, 12. junija, ob 18. uri iz hiše žalosti na * Proseku št. 150, Žalostno vest sporočajo: žena Marija, hči Anita in sin Edi z ženo Miro, ljubljena vnuka David in Barbara, brata, sestri in drugi sorodniki Posebna zahvala gre dr. Posarelliju za zdravniško nego. Trst, 12, junija 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) Po kruti bolezni je preminil naš preljubi mož, oče, nono, tast in brat MILAN BRAJK0VIČ GOSTILNIČAR Pogreb bo jutri, 13. junija, ob 11. uri z barkovljanskega pokopališča. Žalostno vest sporočajo: žena Polda, hči Anka, zet Marjan, vnuka Mitja in Peter, sestri Urša in Roža, svaki in svakinje ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Rumena hiša, Prašek, Trst, Reka, 12. junija 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) Dne 11. junija nas je zapustila naša draga OTILIJA ČERMELJ vd. MAR0TTI Pogreb bo jutri, v sredo, 13. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: Aleksander in Kristina z možem Linom, stric Karlo ter sestri Milka in Pavla Opčine, 12. junija 1979 SR GLASBENA MATICA Trst Danes, 12. t.m., ob 17.30 v šolski dvorani v Trstu (Ul. R. Manna 29) NASTOP GOJENCEV ODDELKA ZA STARO GLASBO Vljudno vabljeni! Kino Ariston Ob 18.00 in ob 21.15 na prostem «L’uomo di marmo*. Režija Andrzey Wayda. Ritz 18.00—22.15 «Truck drivers». Peter Fonda, Jerry Reed. Barvni film. Eden 18.00—22.15 «11 marito eroti-co». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Grattacielo 17.00—22.20 «La donna della calda terra». Laura Jen-sen. Prepovedan mladini pod 18. letom. E.vcelsior 17.30 «Arancia meccani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.30—21.00 «Cleopatra». Liz Taylor, Richard Burton. Barvni film. Mignon 16.00 «L’occhio nel trian-golo». Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Morbo-sita orientale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 18.00—21.00 «Questa terra e la mia terra». David Carradi-ne, Melinda Dillon. Barvni film. Moderno 16.30 «Un poliziotto sco-modo». Maurizio Merli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Animal house». J. Be-luski, V. Bloom. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Capitol 17.00 «Niente vergini in col-legio». N. Kinsky. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto Danes zaprto. Razstave V galeriji Rossoni so sinoči odprli kolektivno razstavo slik in gravur, ki so jih izdelali udeleženci tečaja Deželnega umetnostnega združenja. Razstava bo odprta do 20. junija. V občinski umetnostni galeriji so odprli razstavo del umetnice Olivie Siauss. Razstava bo odprta do 14. junija. V prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj, Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure Šolske vesti ■ Osnovna šola Karel širotč - sporoča, da bo zaključna šolska maša v četrtek, 14. junija, ob 9.30. Po maši bo v šob podeljevanje bralnih značk, ki jih bo podeljeval Slavko Pregelj. Pripravljalni odbor za poimenovanje barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju vabi vse domačine na širši sestanek, ki bo v petek, 15. t.m., ob 19.00 v prostorih osnovne šole v Bar-kovljah — Ul. Cerreto 19. Odbor bo poročal o delovanju in sprejemal predloge in smernice za nadaljnje delo. Izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi enodnevni izle- v Trbiž - Be-lopeška jezera v četrtek, 14. junija, z odhodom s Trga Oberdan izpred sedeža dežele ob 7. uri. Združenje Union priredi v nedeljo, 17. junija, izlet v Kobarid -Medano. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 — tel. 64459, vsak dan od 10.30 do 12. ure od 17. do 19.30. V četrtek od 17.00 do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. PO TRIDESETIH IN VEČ LETIH Domačini iz Lonjerja in s Katinare na veselem snidenju v Prestranku Tovariškega srečanja, ki so ga organizirali PD Lonjer Katinara, SD Adria in KUD Ivan Vadnal iz Prestranka, se je udeležilo nad 400 ljudi Marsikatero oko se je orosilo, ko so se v nedeljo spet srečali po tridesetih in več letih prijatelji in znanci iz Lonjerja in s Katinare, ki so bili dolga desetletja ločeni, potem ko so preživeli skupaj mladostna leta v rojstnem kraju in so morali nato v svet iskat boljše življenje, ki ga mso mogli najti doma v okolici Trsta. Tovariškemu srečanju v Prestranku, ki sta ga priredila PD Lonjer-Katinara ter ŠD Adria ob sodelovanju KUD Ivan Vadnal iz Prestranka pri Postojni, se je udeležilo nad štiristo prebivalcev Lonjerja in Katinare, ki so se masovno udeležili srečanja s svojimi starimi prijatelji in znanci, ti so prispeli iz vseh krajev Jugoslavije ter celo iz Francije, da bi po dolgem času spet objeli prijatelje iz mladih let Obvestilo Sindikata slovenske šole Danes, 12. t.m., ob 17. uri bo seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole s sledečim dnevnim redom: 1. komisija po zakonu 463/78 2. osebje za IRRSAE 3. letni seminar za šolnike 4. sindikalno gibanje 5. razno Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča soliste, recitatorje, zbor in orkester, da bo v petek, 15. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma generalka za nastop v soboto, 16. junija 1979, ob 20.30 na festivalu Unita, ki bo na igrišču Valmaura pri Sv. Ani — Trst — Ul. Flavia, in Ul. Domus Civica. Vsi in točno. ■ ijij-i.hiumm— Ob 34. obletnici smrti mojega nepozabnega Ivota Caharije daruje teta Delka 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na Karla Zocchija darujeta družini Gombač in Ruzzier 10.000 lir za ŠD Adria in 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Anica in Gorazd Pertot darujeta 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. BANCA Dl C.REDITO Q1 TRIESTE TR2AŠKA KRED IT N A BANKA ' S. P. A.' TRST - ULICA F. FIL2MO - (S SI-AAS SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 11. 6. 1979 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 851,50 1760,— 1660.— 490.— 190.— 26.— 444.-60-710.— 402.— 153.— 190,— 160.— 23,-40,50 40,50 MENJALNICA vseh tujih valut ter obudili spomine na domačo vas. Bilo je res edinstveno doživetje, ki ga bo težko s takim uspehom ponoviti, ko so se starejši sovaščani, nekateri se niso videli celih šti-riinštirideset let, spet srečali, se spoznali, obujali spomine na čase, ko jim ni bilo treba iti zdoma, da bi lahko človeško živeli. Srečanje se je pričelo v jutranjih urah na trgu v Prestranku, kjer je goste sprejel mešani pevski zbor PD Lonjer - Katinara pod vod stvom Oskarja Kjudra, nakar je predsednik KUD «Ivan Vadnal» Darko Tominc v imenu domačega društva pozdravil prisotne ter zaželel, da bi bilo nedeljsko srečanje začetek stikov med obema društvoma, ki nista mogli najti lepšega trenutka, kot prisotnost vseh tistih Lonjercev in Katinarcev, ki so se odzvali vabilu ter se še vedno čutijo enakopravne člane vaške skupnosti. V imenu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja pa je prisotne pozdravil Ivan Novak, ki je poudaril delež, ki so ga dali prebivalci Lonjerja in Katinare v narodnoosvobodilnem boju. Pred krajšim kulturnim sporedom pa je pozdravil 75 gostov, ki so prispeli iz vseh krajev Jugoslavije, predsednik prosvetnega društva Lonjer-Ka-tinara Radivoj Pečar, ki je tudi v imenu ŠD Adria zaželel sovaščanom in rojakom dobrodošlico na srečanju ter poudaril navdušujoč in presenetljiv odziv na srečanju s starimi sovaščani, prijatelji in znanci. Predstavnik društva se je v kratkih obrisih spomnil trnove poti tistih Lonjercev in Katinarcev, ki so morali zapustiti svojo rodno vas predvsem po koncu vojne, ko so se morali izseliti, da so lahko bolje živeli, potem ko so se borili in trpeli v narodnoosvobodilnem boju, da bi dosegli boljšo bodočnost, in ko jih je mnogo pustilo svoja mlada življenja za izgradnjo nove domovine. Med krajšim kulturnim sporedom so nato nastopili člani pevskega zbora »Ivan Vadnal* z nekaterimi pesmimi, sledile so recitacije ter nastop folklorne skupine šolskega društva iz Prestranka, nakar sta med petjem «žrtvam» lonjerskega zbora vaščana, bivša borca, položila venec pred spomenikom padlim. Presenečenje pa je pripravila bivša partizanka Milica Šibenik, ki je prispela na srečanje iz Sarajeva, da bi se po petintridesetih letih zahvalila vaščanom Lonjerja, ki so jo rešili gotove smrti, ko so jo v tržaški bolnišnici ''iztrgali gestapovcem, ki so jo ujeli in ranili kot članico Cankarjevega bataljona. Lo-njerski aktivisti so jo nato negovali, in prerojena se je nato spet vrnila v boj. Srečanje se je nato nadaljevalo do poznih večernih ur v veselem vzdušju, ko je bilo za vsakogar kar težko oditi in se vrniti na svoj dom. saj je bilo treba zapustiti prijatelje, ki so .jih znova srečali po dolgih letih, prekiniti je bilo treba spomine, ostala pa je le ena želja, da bi to srečanje, ki je bilo edinstveno, še enkrat ponovili, da bi prišli tudi vsi tisti, ki se ga v nedeljo niso mogli udeležiti. R. Pečar • Drevi ob 20.30 se bo sestala rajonska konzulta za Novo mesto Novo mitnico. Dnevni red obsega več vprašanj, med temi razpravo o prenovitvi prostorov Banco di No vara med ulicama Mazzini in Genova ter Nabrežjem 3. novembra. Mladinske Delovne Akcije 79 SLOVENSKE GORICE KOŽBANA SUHA KRAJINA — KOZJANSKO 24/6 — 14/7 15/7 — 4/8 5/8 — 2/9 INFORMACIJE: SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 j^KGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek in petek od 18. do 19. ure. .......„„„„.....................................n...................................................... Včeraj - danes Danes, TOREK, 12. junija ČEDOMIR Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Lu-na vzide ob 22.37 in zatone ob 7.22 Jutri, SREDA, 13. junija ANTON PAD. Sferne včeraj: najvišja temperatu-ra 28 stopinj, najnižja 22,3, ob 13. Ur> 27,6 stopinje, zračni tlak 1021,9 ustaljen, vlaga 65 odstotna, ne-oo skoraj jasno, veter 6 km na uro zaliodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. junija 1979 se jo v Tr «u rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 °seb, RODILI SO SE: Sara Troian, Lua Oa Puzzer, Loriana Lionetti, Robor-jO Klemen, Gabriele Nider, Luea Palberto, Eloisa Lubini, Marco Dal-!®n, Francesca Cante, Francesca ^'anni. UMRLI SO: 82 letni Filippo Man pOo, 74-letna Assunta Milazzo, 73 !etna Lucia Danielis vd. Micali, 77-Erriilia Tolusso vd. Selibara, 67-letna Maria Zlatich vd. Blessa-no, 64-letni Edoardo Roetl, 13-letni Fabrizio Narciso, 68-letna Giulia Hafner vd. della Schiava. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (»d 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, UL dei Soncini 179, UL Re-voltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, UL Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure-telef štev. 732 627. LEKARN«? V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124. Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel 225 596. Nabrežina: tel 21X1121; Sesljam tel 209 197; Žavlje tel. 213437;- Milje: tol. 271-124. Mali oglasi PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št. 11, V. nad., tel. 68-961. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, UL Canova št. 13, III. nad., tel. 68-961. IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob delavnikih na št. 794273 Pavlo. ANTON BANDI, Prebeneg 22, je odprl osmico, kjer toči pristno domače črno in belo vino. V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «90» — Opčine - tel. 21-20-61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme «01ga Tsche-chowa». STROJNO OBRTNA DELAVNICA v Štandrežu išče 15.-16. letnega va jenca. Zainteresirani naj se javijo pri Dariu Bensi, v Štandrežu, Ulica Montasio 8. PRODAM motor «Moto Morini* cor-saro c.c. 125 v zelo dobrem stanju za 500.000 lir. Telefonirati na številko 231889 po 15. uri. MLAJŠA ŽENSKa išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343 AM1 8 break oranžne barve — L 1975. 60.000 km, prodam. Tele fon (061) 320792 (Jug.) TV COLOR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA Kontovel 134, tel. 225 471. JADRNICO (manjšo) iščem v na jem ali za nakup Oglasiti se v mizarski delavnici Boris Grilanc - Salež, tel. 229190. JAVNA USTANOVA išče v najen a li v nakup hišo z vrtom ali pro storno stanovanje na območju Sv Jakoba ali Skednja v sociai..o zdravstvene namene Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA Legiša Sesljan 41, te lefon 209 147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjen za prevažanje kruha. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji Nudimo prenoči šče Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik pod šifro: »Gostilna*. IZIDI EVROPSKIH VOLITEV NA GORIŠKEM Poglavitna značilnost je delen napredek socialistične stranke Največ preferenčnih glasov je prejel Mario Liizero (KPI) 6.630 ■ Petričič 2.783, Pirjevec 231, Štoka 1.126 preferenc Tudi evropske volitve so mimo. Kot politične so tudi evropske minile brez nepravilnosti, kar je dokaz visoke državljanske zavesti in politične odgovornosti občanov. Volilna udeležba je bila sicer manjša kot 3. junija, vendar še vedno zelo visoka, višja od državnega poprečja. V goriški pokrajini je na evropskih volitvah sodelovalo 93,7 odstotka volilnih upravičencev (3. junija je znašel odstotek 96,9). Oba odstotka sta nižja od tistega, ki so ga zabeležili junija 1976. leta, ko je v goriški pokrajini na političnih volitvah sodelovalo kar 97 odstotkov volilnih upravičencev. V občini Gorica je volilna udeležba za evropske volitve znašala 92,1 odstotka, za politične volitve 3. junija pa 98.5 odstotka Marda najpoglavitnejši podatek teh volitev je porast glasov PSI. Napredek je stranka zabeležila tudi na vsedržavni ravni. Tudi liberalna stranka je nekoliko napredovala, ker pa je bil njen start nizek, je v absolutnem pogledu pribitek glasov dokaj ničel. Največ preferenčnih glasov v goriški pokrajini je prejel Mario Liz-zero (KPI) in sicer 6.630, Pavel Petričič (KPI) jih je prejel 2.783, Vittorio Vidali pa 3.709. Na listi PSI je Jože Pirjevec prejel 231, Pittoni 385. Ripa di Meana 700, Zanfagnini pa 504 preference. Lista UV-SSk: Drago Štoka 1.126, Bratuž 221, Salvadori 852 preferenc. KD: Gustavo Selva 5.244, Pic-coli 2.677, Madiano 2.395. PLI: Enzo Bettiza 1.749, Cecovini 906. Tako komentira volilne izide stranke Gianfranco Trombetta pokrajinski tajnik PSI. «Pridobitev glasov, ki so se 3. in 4. junija porazgubili med konkurenčnimi listami, nas navdaja z zadovoljstvom ter tako tudi goriški socialisti sodelujejo pri velikem uspehu PSI v vseh volilnih o-krožjih in še zlasti v severovzhodnem. Podoba in predlog evropskega socializma. ki jo je s pogumom in doslednostjo oblikovalo novo partijsko vodstvo, so volivci globoko doumeli kot odprtost, obnovo in napredek, ter so zategadelj nagradili PSI. Prepričani smo, da bi PSI prejel .-.še.,,\£č,,glasov, če bi volilna kampanja potekala pravilno in avtonomno. brez hipoteke in vseh zapletov, ki so jih prinesle volitve v evropski parlament. Kdor je neod-1 ku je globlji jarek. In prav to je govorno zahteval predčasne volitve, j bilo najbrž usodno malemu Loren- ' zu, ki je nenadoma zginil pod vodo, truplo pa so našli šele nekaj minut se je zavedel, da je v veliki meri izpraznil pomen evropskih volitev: sodimo, da so volivci pravilno o-cenili. 9-letni otrok utonil v Gradežu V kraju Belvedere pri Gradežu je v nedeljo popoldne utonil komaj 9-letni Lorenzo Parmisan iz Ogleja, Cason Viola Beligna 9. Bil je na kopanju skupaj s starši in 2 leti mlajšo sestro. Na tistem kraju je voda sicer plitka, le na nekem odse- kasneje, ko je bilo že prepozno, da bi mu lahko rešili življenje. Nenadoma je umrl dr. Guido Bruschina Danes bodo v Tržiču pokopali dr. Guida Bruschina, primarija krmin-ske bolnišnice, ki je umrl v Rimu za težko boleznijo, v starosti komaj 56 let. Nekaj časa je bil občinski zdravnik tudi v občini Devin - Nabrežina. PRI LOČNIŠKEM MOSTU Nekaj dodatnih težav za avtomobiliste Zaradi nujnih del pri novem loč-niškem mostu, bodo v prihodnjih dneh bistveno preuredili promet na tem odseku. Tako sporoča goriško županstvo, ki pojasnjuje, da se bo promet še dalje odvijal po starem mostu in sicer samo v smeri izhoda iz Gorice, vendar bo prvo presenečenje čakalo avtomobiliste že na križišču pri Madonini. Prepovedano bo namreč obračanje v desno, proti Podgori, vozniki namenjeni proti Vidmu pa bodo morali opraviti krajši obvoz. Vozniki namenjeni v Gorico iz smeri Vidma oz. Gradišča se bodo morali zato posluževati pevmske-ga oz. novega mostu pri Štandrežu. Poletni urnik na črpalkah Goriško združenje trgovcev sporoča, da bo v poletnem času veljal na bencinskih črpalkah nov poletni urnik. Odpirali jih bodo ob 7. uri, zapirali pa ob 12.30. V popoldanskem času bodo odprte med 15.30 in 19.30. VOLILNI IZIDI NA GORIŠKEM Izid volitev v evropski parlament v občinah goriške pokrajine, razen Doberdoba, Sovodenj, Števerjana in Gorice, katere objavljamo posebej. Koprivno KPI 146, SVP 6, MSI 24, PRI 7, DN 6, PLI 27, PR 51, DP 4 PDUP 16, PSDI 96, UV-SSk 7, PSI 127, KD 526, bele 14, neveljavne 19. Krmin KPI 2047, SVP 17, MSI 163 PRI 71, DN 21, PLI 148. PR 220, DP 54, PDUP 54, PSDI 234, UV-SSk 123, PSI 594, KD 2259. bele 107, neveljavne 88. Dolenje KPI 73, SVP 0, MSI 20, PRI 4, DN 5, PLI 8, PR 4, DP 4, PDUP 3, PSDI 19, UV-SŠk 3. PSI 21, KD 263, bele 6, neveljavne 4. Fera KPI 443, SVP 7, MSI 27, PRI 5, •DN 7, PLI 16, PR 40, DP 3, PDUP 9, PSDI 52, UV-SSk 13, PSI 101, KD 572, bele 20, neveljavne 11. Foljan KPI 884, SVP 3, MSI 47, PRI 27, DN 9, PLI 35, PR 103, DP 8, PDUP 15, PSDI 87. UV-SSk 21, PSI 300, KD 668, bele 40, neveljavne 37. Gradišče KPI 1764, SVP 16, MSI 171, PRI 90, DN 17, PLI 149, PR 249, DP 51, PDUP 31 PSDI 185, UV-SSk 63, PSI 471, 'KD 1477, bele 71, neve-iljevne 83. : Gradež ' KPI 1489, SVP 21, MSI 254, PRI 491, DN 23, PLI '242, PR~357i DP 31, PDUP 49 PSDI 348, UV-SSk 37, PSI 483, KD 2910, bele 141, neveljavne 149 . Marjan KPI 368, SVP 8, MSI 18, PRI 15, DN 4, PLI 24, PR 27, DP 3 PDUP 11, PSDI 92, UV-SSk 13, PSI 104, KD 540, bele 17, neveljavne 21. Medeja KPI 194, SVP 1, MSI 19 PRI 7, DN 1, PLI 8, PR 14, DP 2, PDUP 4, PSDI 49, UV-SSk 8, PSI 64, KD 254. bele 7, neveljavne 9. Tržič KPI 6437, SVP 59, MSI 949, PRI 577, DN 65, PLI 914, PR 1295, DP 115, PDUP 164, PSDI 272. UV-SSk 193, PSI 2441. KD 7332, bele 219, neveljavne 316. Moraro KPI 131, SVP 3, MSI 8, PRI 2, DN 2, PLI 1, PR 9. DP 1, PDUP 4, PSDI 19, UV-SSk 6. PSI 57, KD 218, bele 8, neveljavne 7. Moš KPI 196, SVP 3, MSI 22, PRI 15, DN 12, PLI 19, PR 44, DP 5 PDUP 13, PSDI 86, UV-SSk 16, PSI 144, KD 517, bele 22, neveljavne 24. ilomans KPI 963, SVP 15, MSI 40 PRI 16, DN 7, PLI 35, PR 49, DP 5, PDUP 17, PSDI 87, UV-SSk 24, PSI 171, KD 802, bele 50, neveljavne 21. Renke KPI 3319, SVP 11, MSI 145, PRI 107, DN 10, PLI 135, PR 248, DP 39, PDUP 57, PSDI 295, UV-SSk 83, PSI 753, KD 2011, bele 83. neveljavne 96. i ~ . Zagraj KPI 675, SVP 7, MSI 48, PRI 18, DN 2, PLI 40, PR 50, DP 6, PDUP 13, PSDI 59, UV-SSk 22, PSI 209. KD 480, bele 25, neveljavni 12. Škocjan KPI 2084, SVP 7, MSI 52, PRI 34, DN 5, PLI 46, PR 99, DP 29, PDUP 17, PSDI 98, UV-SSk 10, PSI 246. KD 965, bele 76, neveljavne 44. iiovrenc KPI 195, SVP 7, MSI 35, PRI 18 DN 5, PLI 27, PR 79, DP 11, PDUP 10, PSDI 86, UV-SSk 19, PSI 131. KD 563, bele 25, neveljavne 17. Špeter ob Soči KPI 601, SVP 1, MSI 18, PRI 8, DN 3, PLI 9, PR 36, DP 7, PDUP 8, PSDI 83, UV-SSk 4, PSI 84, KD 347, bele 31, neveljavne 24. Šfarancan KPI 1550, SVP 7, MSI 53, PRI 50, DN 7, PLI 54, PR 162 DP 17, PDUP 37, PSDI 150. UV-SSk 23, PSI 383, KD 1010, bele 49, neveljavne 15. Turjak KPI 932, SVP 3, MSI 17 PRI 24, DN 1, PLI 13, PR 34, DP 13, PDUP 7, PSDI 57, UV-SSk 0, PSI 107, KD 403, bele 7 neveljavne 14. Vileš : KPI 438, SVP 4, MSI 9, PRI 5, DN 1, PLI 15, PR 18, DP 4, PDUP 5, PSDI 25. UV-SSk 5, PSI 50, K D .525, bele 17, n?yyljavne 10. Volilni izidi v goriški pokrajini KPI 30.797 (29,6 odstotka), 420 (0,4), MSI 4.205 (4,0), 2.453 (2,4), DN 358 (0,3), PLI (3,8), PR 5.163 (5,0), DP 623 PDUP 784 (0,7) PSDI 6.076 UV-SSk 2.981 (2,7), ?SI 9.520 KD 36.890 (35,4), bele 1.327, ljavne 1.329. SVP PRI 3.957 (0,6), (5,8), (9,2), neve- Volilni izidi v treh slovenskih občinah Doberdob KPI 530, SVP 3, MSI 9, PRI 9, DN 6, PLI 1, PR 11, DP 6, PDUP 12, PSDI 13, UV-SSk 185, PSI 53. KD 83, bele 21, neveljavne 17. Sovodnje KPI 456, SVP 3, MSI 13, PRI 18, DN 4, PLI 17, PR 25, DP 16, PSDI 38, UV-SSk 284. PSI 140, KD 136, bele 42, neveljavne 25. Števerjan KPI 187, SVP 3, MSI 6, PRI 6, DN 0. PLI 6, PR 8, DP 3, PDUP 4. PSDI 10, UV-SSk 201, PSI 32, KD 83, bele 13, neveljavne 8. Kino Gorica CORSO 17.15-22.00 «New York vio-lenta». Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 18.00—22.00 «Animal house». D. Sutherland in W. Plom. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA Zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 «Capitano Nemo — Missione Atlantide*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Piu tort* ragazzi*. J\ora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Morilski avto». Ameriški film. SVOBODA 18.0d-20.00 «Sodnik imenovan šerif*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Srečanja tretje vrste*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4 - tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trižiču dežurna lekarna Al Redento-re, Ulica Fratelli Rosselli 23, telefon 72340. Razna obvestila Otroški zbor PD Oton Župančič priredi jutri, 13. junija, v štandre-škem kulturnem domu Andrej Budal zaključni nastop. Pričetek prireditve bo ob 20.30, starši in prijatelji mladine so vljudno vabljeni, da s* udeležijo prireditve mladih pevcev. lllllll■lllllllll1llllllll|l||||||||ITIIIII|||||||||||||ll|||||l|llll|||||||||||||||||||||ll|llllllIIIIII|lllllllllllllll|IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|l|mlltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllUIIIIIIIIII|lll||l|||||lllllll|||llllllllll||l|lllll|||||||llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||g Kako so volili Goričani v evropski parlament Vol. 1 — Ul. Cappuccini KPI 82, SVP 3, MSI 40, PRI 26, DN 4, PLI 63, PR 50, DP 2, PDUP 3, PSDI 49, UV-SSk 14, PSI 48, KD 214, bele 6, neveljavne 6. Vol. 2 — Ul. Mascagni KPI 54, SVP 2, MSI 41, PRI 19, DN 3, PLI 54, PR 32, DP 2, PDUP 2, PSDI 56, UV-SSk 30, PSI 34, KD 232, bele 10, neveljavne 7. Vol. 3 — Ul. Mascagni KPI 33, SVP 1, MSI 38, PRI 14, DN 2, PLI 25, PR 28, DP 0, PDUP 2, PSDI 27, UV-SSk 11, PSI 25, KD 160, bele 6, neveljavne 6. Vol. 4 - Ul. Codelli KPI 59, SVP 4, MSI 40, PRI 24, DN 2, PLI 64, PRI 30, DP 1, PDUP 2, PSDI 47, UV-SSk 12, PSI 41, KD 210, bele 2, neveljavne 6. Vol. 5 — Ul. Mascagni KPI 62, SVP 0, MSI 54, PRI 33, DN 2, PLI 47, PR 35, DP 7, PDUP 5, PSDI 34, UV-SSk 12, PSI 38, KD 159, bele 2, neveljavne 13. Vol. 6 - Ul, Codelli KPI 62, SVP 4, MSI 42, PRI H. DN 2, PLI 74, PR 31, DP 2, PDUP 0, PSDI 30, UV-SSk 21, PSI 41, KD 157, bele 3, neveljavne 5. Vol. 7 — Ul. Leopardi KPI 36, SVP 2, MSI 34, PRi 12, DN 4, PLI 37,n PR 16, DP 2, PDUP 4, PSDI 42, UV-SSk 10, PSI 18, KD 165, bele 3, neveljavne 10. Vol. 8 — Ul. Leopardi KPI 59, SVP 6, MSI 40, PRI 26, DN 0, PLI 47, PR 45, DP 2, PDUP 3, PSDI 45, UV-SSk 11, PSI 40, KD 204, bele 9, neveljavne 7. Vol. 9 — Ul. Diaz KPI 34, SVP 8, MSI 54, PRI 19. DN 1, PLI 79, PR 30, DP 1, PDUP 3, PSDI 46, UV-SSk 9, PSI 26, KD 118, bele 2, neveljavne 7. Vol. 10 — Verdijev kora, KPI 33, SVP 2, MSI 37, PRI 13, DN 1, PLI 58, PR 22, DP 1, PDUP 0, PSDI 32, UV-SSk 21, PSI 24, KD 141, bele 0, neveljavne 0. Vol. 11 - Ul. Svevo KPI 38, SVP 3, MSI 35, PRI 8, DN 3, PIJ 26, PR 33, DP 4, PDUP 4, PSDI 41, UV-SSk 22, PSI 11, KD 143, bele 6, neveljavne 2. Vol. 12 — Ul. Svevo KPI 55, SVP 1, MSI 24, PF! 4, DN 1, PLI 14, PR 22, DP 0, PDUP 3, PSDI 22, UV SSk 16, PSI 15, KD 121, bele 4, neveljavne 7. Vol. 13 — Verdijev korzo KPI 43, SVP 0, MSI 15, PRI 12, DN 3, PLI 18, PR 24. DP 11, PDUP 1. PSDI 20, UV SSk 26, PSI 11, KD 138, bele 4, neveljavne 9. Vol. 14 — Ul. Cappuccini KPI 74. SVP 2, MSI 38. PRI 10. DN 1, PI.I 36, PR 56, DP 5, PDUP 5, PSDI 68, UV-SSk 19, PSI 43, KD 233, hele 11, neveljavne 11. Vol. 15 — Ul. Čappiieeini KPI 82. SVP 1, MSI 39. PRI 19. DN 0. PIJ 29, PR w DP 9. PDUP 4, PSDI 53, UV SSk 17, PSI 53, KD 188, bele 9, neveljavne 11. Vol. 16 - Ul. Svevo KPI 92, SVP 2, MSI 26, PRI 12, DN 1, PLI 14, PR 31, DP 5, PDUP 0, PSDI 26, UV-SSk 19, PSI 28, KD 168, bele 8, neveljavne 6. Vol. 17 - Ul. Diaz KPI 61, SVP 0, MSI 43, PRI 11, DN 1, PLI 30, PR 32, DP 5, PDUP 0, PSDI 38, UV-SSk 7, PSI 41, KD 194, bele 8, neveljavne 10. Vol. 18 — Drevored Virgilio KPI 42, SVP 2, MSI 36, PRI 8, DN 2, PLI 22, PR 22, DP 5, PDUP 1, PSDI 20, UV-SSk 20, PSI 20, KD 148, bele 3, neveljavne 5. Vol. 19 — Drevored Virgilio KPI 52, SVP 2, MSI 26, PRI 22, DN 3, PIJ 23, PR 32, DP 5, PDUP 3, PSDI 23, UV-SSk 8, PSI 30, KD 178, bele 6, neveljavne 2. Vol. 20 — Ul. Boschctto KPI 69, SVP 4, MSI 43, PRI 19, DN 1, Pi J 41, PR 22, DP 3, PDUP 5, PSDI 48, UV-SSk 39, PSI 34, KD 183, bete 8, neveljavne 4. Vol. 21 — Ul. Brigala Pavia KPI 57, SVP 6, MSI 26, PRI 14, DN 1, PLI 23, PR 24, DP 2, PDUP 0, PSDI 33, UV-SSk 24, PSI 29, KD 248, bele 9, neveljavne 10. Vol. 22 — Ul. Gramsci KPI 91, SVP 5, MSI 39, PRI 10, DN 1, PLI 19, PR 54, DP 3, PDUP 3, PSDI 54, UV SSk 14, PSI 32, KD 241, bele 12, neveljavne 17 Vol. 23 — Verdijev korzo KPI 47, SVP 1, MSI 29, PRI 12, DN 0, PIJ 4, PR 25, DP 5, PDUP 3, PSDI 20, UV-SSk 33, PSI 26, KD 100, bele 4, neveljavne 5. Vol. 24 - Ul. Cappella KPI 61, SVP 3, MSI 42, PRI 4, DN I, PLI 14, PR 27, DP 2, PDUP 1, PSDI 35, UV-SSk 21, PSI 24, KD 212, bele 6, neveljavne 12. Vol, 25 t- Verdijev korzo KPI 67, SVP 3, MSI 33, PRI 6. DN 1, PIJ 13, PR 28, DP 7, PDUP 5, PSDI 34, UV-SSk 27, PSI 36, KD 160, bele 6, neveljavne 8. Vol. 26 — Trg Medaglie d’oro KPI 58, SVP 2, MSI 23, PRI 14, DN 3, PIJ 21, PR 19. DP 1, PDUP 5, PSDI 22, UV-SSk 12, PSI 25, KD 110, bele 6, neveljavne 5. Vol. 27 — Trg Medaglie dtero KPI 64, SVP 8, MSI 23, PRI 19, DN 2, PIJ 38, PR 32, DP 1, PDUP 3, PSDI 33, UV-SSk 63, PSI 38, KD 213, bele 5, neveljavne 14. Vol. 28 — Ul. Orzoni KPT 83, SVP 5, MSI 22, PRI 17, DN 2, PLI 47, PR 25, DP 3, PDUP 3, PSDI 36, UV-SSk 48, PSI 41, KD 261, bele 5, neveljavne 5. Vol. 29 - Ul. Codelli KPI 64, SVP 6, MSI 0, PRI 16, DN 4, PIJ 80, PR 28, DU 8, PDUP 8, PSDI 45, UV-SSk 10, PSI 45, KD 210, bele 5. neveljavne 5. Vol. 30 — Ul. Campagnuzza (Rojce) KPI 54. SVP 2, MSI 27. PRI 16, DN 5, PIJ 36. PR 25, DP 5, PHIP 4. PSDI 52 UV SSk 31, PSI 47, KD 267, bele 7, neveljavne 10. Vol. 31 — Ul. Campagnuzza (Rojce) KPI 66, SVP 1, MSI 36, PRI 8, DN 1 PLI 20. PR 45, DP 2, PDUP 2, PSDI 48, UV-SSk 28, PSI 29, KD 228, bele 11, neveljavne 8. Vol. 32 — Ul. Brigata Avellino (Ločnik) KPI 93, SVP 0, MSI 23, PRI 13, DN 2, PLI 20, PR 25, DP 3, PDUP 1, PSDI 48, UV SSk 7, PSI 30, KD 158, bele 4, neveljavne 14. Vol. 33 - Ul. Udine (Ločnik) KPI 104, SVP 6, MSI 22, PRI 7, DN 2, PLI 28, PR 15, DP 3, PDUP 3, PSDI 109, UV SSk 14, PSI 59, KD 298, bele 14, neveljavne 5. Vol. 34 - Ul. Udine (Ločnik) KPI 98, SVP 2, MSI 13, PRI 10, DN 1, PLI 14, PR 12, DP 4, PDUP 5, PSDI 32, UV SSk 9, PSI 30, KD 297, bele 10, neveljavne 17. Vol. 35 — Ul. 4. novembra (Pod-gora) KPI 226, SVP 1, MSI 4, PRI 3, DN 2, PI.l 11, PR 20, DP 3, PDUP 8, PSDI 35, UV-SSk 51, PSI 38, KD 115, bele 8, neveljavne 11. Vol. 36 —' Ul. 4. novembra (Pod gora) KPI 103, SVP 0, MSI 9, PRI 3, DN 2, PLI 3, PR 11, DP 0, PDUP 4, PSDI 39, UV-SSk 16, PSI 35, KD 98, bele 10, neveljavne 4. Vol. 37 — Pevma KPI 173, SVP 2, MSI 7, PRI 14, DN 0, PLI 9, PR 11, DP 5, PDUP 6 PSDI 17, UV-SSk 72, PSI 103, KD 94, bele 7, neveljavne 12, Vol. 38 — Ul. Rismondo KPI 37, SVP 5, MSI 59. PSI 15, DN 4, PRI 65, PR 37, DP 1, PDUP 4, PSDI 38, UV-SSk 29, PSI 23, KD 217, bele 4, neveljavni 2. Vol. 39 - Ul. Leopardi KPI 52, SVP 5, MSI 36, PRI 25, DN 2, PIJ 49, PR 48, DP 3, PDUP 2, PSDI 54 UV-SSk 5, PSI 33, KD 214, bele 8, neveljavne 11. Vol. 40 — Ul. Cappella KPI 88, SVP 6, MSI 33. PRI 14, DN 2, PIJ 27, PRI 35, DP 3, PDUP 4, PSDI 50, UV-SSk 54, PSI 41, KD 177 bele 4 neveljavne 8. Vol. 41 — Ul. Mascagni KPI 56, SVP 3, MSI 45, PRI 18, DN 2, PLI 51, PR 57, DP 2, PDUP 4, PSDI 47, UV-SSk 16, PSI 43, KD 223, bele 4, neveljavna 1. Vol. 42 — Mihaelov,, ulica (štan-drež) KPI 138, SVP 1, M§I 30, PRI 11, DN 1, PLI 14, PR 33, DP 4, PDUP 4 PSDI 66, UV-SSk 70, PSI 78, KD 189. bele 13, neveljavne 7. Vol. 43 — Ul. Udine (Ločnik) KPI 90, SVP 6, MSI 19, PRI 5, DN 0, PIJ 18, PR 16, DP 3, PDUP 6 PSDI 61, UV-SSk 15, PSI 44, KD 194, bele 0, neveljavne 7. Vol. 44 — Ul. Gramsci KPI 87, SVP 6, MSI 32, PRI 8, DN 4, PIJ 16, PR 32, DP 1, PDUP 1, PSDI 57, UV-SSk 29, PSI 32, KD 213, bele 13, neveljavne 15, Vol. 45 - Ul. Orzoni KPI 73, SVP 8, MSI 32, PRI 20, DN 1, PLI 34, PR 36, DP 2. PDUP 3. PSDI 45, UV-SSk 27, PSI 29, KD 207, bele 5, neveljavne 6. Vol. 46 - Ui. Cappella KPI 84, SVP 2, MSI 31, PRI 15, DN 2, PLI 14, PR 51. DP 5, PDUP 5, PSDI 47. UV-SSk 35, PSI 38, KD 200, bele 8, neveljavne 12. Vol. 47 — Ul. Cappuccini KPI 67, SVP 5, MSI 33, PRI 7, DN 6, PLI 40, PR 26, DP 5. PDUP 3. PSDI 35, UV-SSk 20, PSI 32, KD 211, bele 7, neveljavne 12. Vol. 48 — Verdijev korzo KPI 45, SVP 2, MSI 40, PRI 12, DN 2, PLI 57, PR 34, DP 0, PDUP 1, PSDI 34, UV SSk 25, PSI 35, KD 148, bele 4, neveljavne 6. Vol. 49 — II. Diaz (bolnišnica) KPI 6, SVP 0, MSI 4, PRI 0, DN 1, PLI 1, PR 3, DP 1, PDUP 0, PSDI 0, UV-SSk 2, PSI 2, KD 100, bele 3, neveljavne 6. Vol. 50 — Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 27, SVP 0, MSI 3, PRI 1, DN 0, PLI 2, PR 3, DP 2, PDUP 3, PSDI 8, UV-SSk 1, PSI 4, KD 70, bele 1, neveljavne 4. Vol. 51 - Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 0, SVP 1, MSI 1, PRI 2, DN 1, PLI 0, PRI 1, DP 0, PDUP 1, PSDI 1, UV-SSk 0, PSI 1, KD 11. bele 0, neveljavne 5. Vol. 52 — Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 24, SVP 2, MSI 5, PRI 4, DN 3, PLI 3, PR 1, DP 4, PDUP 3, PSDI 2, UV-SSk 4, PSI 12, KD 53, bele 15, neveljavne 49. Vol. 53 — Ul. Žara (Rojce) KPI 82, SVP 1, MSI 39, PRI 13, DN 4, PLI 26, PR 39, DP 4, PDUP 3 PSDI 62, UV-SSk 8, PSI 35, KD 200, bele 5, neveljavne 15. Vol. 54 — Ul. Boschctto KPI 41, SVP 2, MSi 47, PRI 11, DN 3, PLI 49, PR 42, DP 3, PDUP 3, PSDI 35, UV-SSk 23, PSI 29, KD 195, bele 2, neveljavne 5. Vol. 55 — Ul. Mattcotti KPI 136, SVP 5, MSI 24, PRI 8, DN 5, PIJ 10, PR. 57, DP 3, PDUP 3, PSDI 59, UV-SSk 26, PSI 46, KD 186, bele 10, neveljavne 8. Vol. 56 — Ul. Mascagni KPI 61, SVP 3, MSI 49, PRI 7, DN 3, PLI 28, PR 27, DP 2, PDUP 4, PSDI 49, UV-SSk 16, PSI 36, KD 146, bele 4, neveljavni 2. Vol. 57 — Ul. Mascagni KPI 93, SVP 4, MSI 58, PRI 15, DN 2, PLI 14, PR 44, DP 2, PDUP 9, PSDI 48, UV-Sbk 15, PSI 43, KD 189, bele 6, neveljavne 11. Vol. 58 — Ul. Bersaglieri (Ločnik) KPI 72, SVP 5, MSI 12, PRI 3, DN 3, PLI 21, PR 16, DP 2, PDUP 6, PSDI 66, UV-SSk 8, PSI 39, KD 289, bele 7, neveljavne 7. Vol. 59 - Ul. Codelli KPI 22, SVP 4. MSI 56, PRI 18, DN 0, PIJ 87, PR 29, DP 4, PDUP 1, PSDI 35, UV-SSk 17, PSI 38, KD 201, bele 6, neveljavne 4, Vol. 60 — lli. Leopardi KPI 105, SVP 1, MSI 40. PRI 14, DN 0, PLI 20, PR 41, DP 5, PDUP 5, PSDI 48, UV-SSk 13, PSI 39, KD 197. bele 12, neveljevne 6. Vol. 61 — Ul. Cappuccini KPI 141. SVP 13, MSI 50. PRI 28, DN 7, PLI 24, PR 47, DP 5, PDUP 7, PSDI 103, UV-SSk 31, PSI 69, KD 332. bele 12, neveljavne 10. Vol. 62 — Mlhae.ova ulica (Štan-drež) KPI 230, SVP 6, MSI 3. PRI 7, DN 4, PIJ 10, PR 13, DP 3, PDUP 5. PSDI 36, UV-SSk 86, PSI 66. KD 100. bele 12, neveliavne 4. Vol. 63 - Ul. Codelli KPI 83. SVP 4. MSI 54. PRI 30, DN 3. PIJ 61. PR 61. DP 3, PDUP 2, PSDI 44, UV-SSk 10. PSI 37, KD 249, bele 8, neveljavne 8. Vol. 64 — Ul. V. Veneto (bolnišnica) KPI 23. SVP 0. MSI 11. PRI 4. DN 0, PLI 5, PR 6. DP 2. PDUP 3, PSDI 4, UV-SSk 2. PSI 7. KD 51. bele 2. neveljavne 1. Vol. 65 — Ul. R Avr'lipn (Lnč"!k) KPI 98, SVP 3. MSI 26. PRI 4. DN 3, PIJ 8, PR 29. DP 5, PDUP 1, PSDI 43. UV-SSk 7, PST 29, KD 141, bele 12, neveljavne 17. Skupno v občini Gorka: KPI 4.69S (15,5 odst), SVP 205 (0,7), MSI 2.038 (6,8), PRI 827 (2,7), DN 135 (0,5), PLI 1.968 (6,5), PR 1.931 (6,4), DP 198 (0,6), PDUP 208 (0,7), PS Dl 2.636 (8.7), UV-SSk 1.418 (4,7), PSI 2.254 (7,5), KD 11 865 (39,1), bele 435, neveljavne 538. Sporočam), da nas je včeraj za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče PETER P0R0PAT Pokopali ga bomo danes ob 16. uri. Pogrebni sprevod bo krenil iz cerkve v Romjanu na pokopališče v Ronkah. Žalostno vest sporočajo: žena Marija, otroci Jožef, Frančiška, Kristina in Marija z družinami Ronke, 12. junija 1979 Izidi volitev za evropski parlament po okoliših VOLIŠČE E tit eu > C/3 53 S S E el, _ 2 ? as a, a S O a. el, q a, eu VOLIŠČE E EU > c/3 53 2 S “ z a E EŽ a, eu EU EU Q Q Eu S cn eu i V—/ > UJ O M 1. VOLILNI OKOLIŠ - ZAHODNI KRAS 70 š. Križ 14o 0 3 3 0 14 11 5 3 2 34 32 46 286 š. Prosek 305 2 11 8 2 16 28 3 6 2 48 57 54 287 š. Prosek 289 3 10 2 2 39 24 2 5 11 73 30 45 288 š. Sirk 288 4 7 4 3 38 34 2 4 10 64 43 66 289 š. Križ 132 2 18 9 3 65 49 6 5 13 28 38 213 320 š. Levstik 160 1 10 4 0 20 18 3 1 7 51 33 71 324 c. Fanciuilo 37 3 35 4 0 64 67 2 0 14 6 17 261 372 š. Silvestri 22 4 22 3 1 17 35 2 4 6 7 5 144 2. VOLILNI OKOLIŠ - VZHODNI KRAS 36 o.v. Opčine 124 0 27 10 4 115 49 3 2 8 33 36 64 94 š. Banj 128 2 11 3 0 10 18 1 4 5 11 27 43 283 š. Toinmasini 202 2 24 8 1 55 69 4 2 24 55 58 140 284 š. Opčine 127 1 26 13 2 107 32 4 1 11 43 47 91 285 š. Opčine 144 5 32 6 2 136 64 2 2 25 71 45 150 291 š. Trebče 291 4 3 1 3 4 18 2 6 6 43 28 51 292 š. Gropada 276 3 10 6 2 43 40 2 5 27 62 40 37 293 š. Bazovica 321 1 8 4 1 28 15 3 2 13 60 51 65 298 š. Tommasini 301 1 20 6 2 34 46 5 7 18 62 46 97 318 š. Opčine 106 1 33 11 2 71 69 5 5 20 21 24 201 319 š. Opčine 53 0 11 10 3 68 19 3 1 9 17 23 75 342 o.v Ul. Tommaso 43 0 25 4 3 64 62 3 2 13 11 34 283 344 š. Opčine 67 0 54 8 0 110 72 0 3 24 21 45 167 365 bol. Santorio 55 1 9 3 4 14 17 2 3 11 7 8 58 3. VOLILNI OKOLIŠ - ROJAN, GRETA, BARKOVLJE 11 š. Brunner 67 2 40 9 0 122 65 4 1 7 6 23 116 24 š. Tarabocehia 75 1 31 6 1 125 69 2 1 21 20 49 142 29 o.v. Ul. S. Fortunato 57 2 21 15 0 112 89 3 2 21 10 24 113 30 š Brunner 55 5 30 4 0 69 42 3 3 13 4 21 93 31 š. Brunner 86 3 39 8 2 119 86 2 3 12 14 31 136 32 š Brunner 40 1 46 5 1 92 62 2 2 8 6 26 95 33 š. Brunner 89 1 26 9 1 141 112 0 3 14 9 27 156 34 š Manna 62 2 43 7 0 118 84 4 3 13 8 35 123 38 š. Mannu 101 2 45 6 3 121 58 1 4 7 19 25 106 136 š. Addobbati 47 0 18 6 2 154 57 3 0 9 10 16 80 143 š. Addobbati 77 0 20 11 0 115 97 0 1 5 7 30 107 264 drž osn. Sola 85 2 39 14 7 185 96 2 2 20 14 39 142 265 š. Manna 101 1 23 4 1 159 64 4 3 22 8 22 130 266 rekr. Brunner 97 2 44 8 4 160 93 1 1 15 21 42 121 267 rekr. Brunner 74 2 32 12 1 129 72 l 3 17 17 35 144 268 obč. otr. vrtec 132 2 24 7 1 67 64 3 3 19 22 35 160 269 obč. otr. vrtec 61 2 21 7 3 61 45 3 3 16 14 14 111 270 š. Tarabocehia 119 0 29 5 1 113 90 1 1 24 12 36 130 271 drž. osn. šola 72 0 8 4 1 43 36 0 1 14 15 20 61 272 š. Tarabocehia 144 0 22 7 1 94 70 4 5 15 33 39 105 273 š. Tarabocehia 131 1 24 6 2 115 97 3 4 18 25 33 91 274 š. Tarabocehia 96 1 38 7 1 115 64 2 4 20 16 29 108 275 š Addobbati 85 1 39 8 6 93 97 2 0 20 17 20 180 276 š. Saba 103 2 35 6 0 104 73 3 1 25 15 43 145 277 š. Saba 119 4 31 5 3 128 68 3 2 11 16 19 137 278 otr. vrtec 117 6 17 2 2. „60, :,vrvlltlllllllll«I|||||(||||•|«|||||t||al|||||||■«tllll■lllllr■Il#l«lllll•l■ll||||a||||/|■■llll|ll«•lllll>lllllllll■llllllrn««lll•alll•ll■lll|alllllll■lll>lllllllll■ll••llll■>ll>■l•lll>l>■8llll>lllllll•*Ill•lllllllllll•lllll■||||||||tlll||■||||||l,,||||,l||VC,||ll,ll||llall•>llllllllllll|aln||(||t||av Vodstvo in igralec jugoslovanske državne košarkarske reprezentance so sprejeli tudi na goriškem županstvu ' > ar r. .BiiiiiHMiiiiiiiiiiuiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiifiiriimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiliiiiiiil NOGOMET V TRETJELIGAŠKEM PRVENSTVU Dragoceni zadetek Fontane Z njim si je Triestina priborila pravico do kvalifikacijske tekme za B ligo ODBOJKA NA ŠPORTNEM PRAZNIKU V NABREŽINI NAPETI BOJI NA OBEH TURNIRJIH Ta tradicionalna Sokolova prireditev je privabila številno občinstvo Tradicionalni praznik športnega društva Sokol se je letos odvijal še posebno v športnem duhu, saj sta bila na sporedu celo dva turnirja v odbojki. Prvega so odigrale najmlajše odbojkarice, ker je bil to turnir v mini odbojki. Nastopilo je šest ekip, od katerih se je najbolj izkazal Sokol ki je po dveh izločilnih tekmah z ekipo Sloge A in Brega, odigral finale z ekipo Kontovela in si po l-zenačeni borbi priboril zmago z 2:1. Naj omenimo, da je bila ekipa Kontovela v zadnjih dveh setih nekoliko zmedena. Sokolu pa je uspelo to zmedo izkoristiti. Pri Sokolu sta bm najboljši igralki na igrišču podaja-čici Gabrijela Caharija (Se posebej pod mrežo) in pa tolkačica Elena Purič. Sokol je torej zasedel prvo mesto, Kontovel drugo, na tretje mesto se je uvrstila ekipa Sloge A, ki pa sicer ni odigrala finalne tekme z Bregom za tretje in četrto mesto, ker se ekipa Brega zaradi tehničnih ovir nj mogla udeležiti finalnega dela turnirja in je torej avtomatično izpadla z lestvice. Četrto mesto je zasedla ekipa Bora, peto pa ekipa Sloge B. Izločilni del turnirja so najmlajše odigrale v soboto, ker pa je bilo na sporedu šest tekem, so se morale ekipe razdeliti in sicer tako, da so Sloga B, Kontovel in Bor igrali v nabrežinski telovadnici, preostale ekipe (Sloga A, Breg in domači Sokol) na odprtem igrišču. Na turnirju moške odbojke so sodelovale štiri ekipe, ki so se udeležile turnirja Revi val 79: Sloga Funny Jean, Breg, Nebojsega in Sokol, tudd te ekipe so odigrale izločilni del turnirja v soboto. V nedeljo sta se za tretje in četrto mesto pomerili ekipi Sloge in Brega, za prvo in drugo mesto pa ekipi Nebojsega in Sokola. Tekma med Slogo in Bregom je bila precej izenačena, ker so igralci prikazali izredno zagrizenost pri igri, vendar je z nekaj odličnimi akcijami Bregu uspelo zmesti nasprotnika in si zagotoviti tretje mesto na končni lestvici. Zanimiva je bila tudi tekma za prvo in drugo mesto. Ekipa Sokola je bila na tej tekmi znatno boljša, predvsem v obrambi in pa seveda v zelo dobrem napadu, tako da nasprotnik večkrat sploh ni mogel i-grati, ker je samo sprejemal Sokolov napad: tudi ekipa Nebojsega se je zagrizeno borila, toda Sokol si je brez večjih težav priboril prvo mesto. Pri Sokolu skoraj ne bi mogli reči, kateri od igralcev se je posebno izkazal, saj so tokrat nastopili res kot celota, tako da so resnično po zaslugi celotne ekipe premagali nasprotnika z 2:0. To je bil športni del praznika, ki je nedvomno pripomogel, da se je na Sokolovem igrišču, tako v soboto kakor v nedeljo, zbrala tolikšna množica ljudi, predvsem mladine. V soboto je za zabavo poskrbel ansambel Taims, ki je postal že tradicionalni gost na šagrah v Nabrežini. V nedeljo je najprej imela svoj koncert domača godba na pihala, sledil je ples z ansamblom Galebi z Opčin, športno društvo Sokol je namreč tudi v nedeljo povabilo na svoj praznik ansambel Taims, ker pa je eden od članov ansambla bil nujno zadržan, je vodja obeh ansamblov poskrbel, da tudi v nedeljo ni manjkalo zabave. V kioskih je bil na razpolago prigrizek, ni pa manjkalo pristnega domačega vina. K takemu uspehu praznika je nedvomno pripomoglo tudi vreme, ki je bilo res naklonjeno. Športno društvo Sokol se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu domačega praznika in vsem, ki so se praznika polnoštevilno udeležili. T. R. Triestina je tekmo začela s presin-gom, trdno prepričana v svojo zmago. Tržačani so se takoj podali v napad, saj itak niso imeli ničesar izgubiti. Nezainteresirani domačini pa so jim kmalu prepustili pregled nad sredino igrišča. Že v 16. min. je Panozzo zadel vratnico, dve lepi priložnosti pa je zamudil tudi Franca. Končno je Fontana z lepim volejem izkoristil dolg predložek Muie-sana in premagal Lucettija. Po tem zadetku se je Triestina nekoliko u-miriia, čeprav je bila tudi v drugem polčasu absolutni gospodar i-gre. Domačini niso bili nikoli nevarni, Triestina pa bi z večjo točnostjo lahko tudi podvojila. Več priložnosti je zamudil namreč mladi Muiesan. Trener Tagliavini se je v tem srečanju odločil za napadalno postavo, z dvema napadalcema. Ta poteza se je takoj obrestovala in ni izključeno, da bo tržaški trener postavil isto postavo na igrišče tudi na tekmi s Parmo, ki jo bodo odigrali v nedeljo v Veroni ali Vicenzi. NAMIZNI TENIS Prijateljski dvoboj z Avstrijo VESLANJE NA OSOJSKEM JEZERU ZEN največ zmag BELJAK — Na Osojskem jezeru je bilo v soboto in nedeljo pomembno mladinsko mednarodno tekmovanje v veslanju. Prisotni so bili vsi najboljši mladi veslači iz ZRN, Avstrije, Nizozemske, Italije in Jugoslavije. Največ zmag je osvojila reprezentanca ZRN in sicer 7, edino v četvercu «brez» so lovoriko osvojili mladi Italijani. Jugoslovanski čolni niso sicer dosegli nobene zmage, vseeno pa so zadovoljili z osvojitvijo nekaterih boljših mest. NAMIZNI TENIS V PRESTRANKU Dober uspeh Križanov Mladi igralci Mladine so osvojili 2. in 3. mesto V nedeljo je kriška Mladina zabeležila lep uspeh na pionirskem tekmovanju za pokal TVŠD Pivka, ki je bilo v prostorih OŠ v Prestranku pri Postojni. Pionirska ekipa, za katero so igrali A. in N. Tence, G. Ražem in član ŠK Kras L. Colja, je namreč po ogorčeni borbi zasluženo osvojila 2. mesto, čeprav bi v boljši postavi in z nekoliko več športne sreče lahko posegla po najvišjem mestu. Pionirke, ojačene s Sonjo Doljak, pa so na koncu pristale na 3. mestu, kar predstavlja lep uspeh, če upoštevamo, da igrata mladi E. Tence in B. Sedmak le eno leto. V tekmovanju posameznic je S. EM)ljak:'‘nertft)teho osvojila 1. mesto, pri pionirjih pa se je L, Colja prerinil do polfinala. Naj omenimo’i da ni bila konkurenca na tem turnirju ravno najboljša, vsekakor pa so rezultati in dobra igra mladih Križanov potrdili, da uspehov v prihodnosti ne bi smelo manjkati. REZULTATI Pionirji ekipno Mladina - Pivka 5:1, Mladina -Ljubljana 5:3, Mladina - Piran 5:4, Mladina - Gorica 2:5. KONČNA LESTVICA 1. Gorica, 2. Mladina, 3. Piran, 4. Pivka, 5. Ljubljana Pionirke ekipno Mladina - Pivka 3:5, Mladina -Ljubljana 3:5, Mladina - Vrtojba 3:5 KONČNA LESTVICA 1. Vrtojba, 2. Ljubljana, 3. Mladina, 4. Pivka Pionirji posamezno 1. Lovrečič (Piran), 2. Mavri (Gorica), 3. Colja (Mladina) Pionirke posamezne 1. Doljan (Mladina), 2. Špacapan (Vrtojba), 3 Me Čuš (Vrtojba) ATLETIKA Milič 20,39 m v krogli SUBOTICA - V finalnem tekmovanju za jugoslovanski pokal v Subotici je Vladim Milič izboljšal jugoslovanski rekord z metom 20,39 m. Svoj dosedanji rekord 19,92 m, je v drugi seriji pomaknil na 20,07 m, v četrti na 20,39, v peti pa je dosegel 20,11 m. Tako je Milič prvi Jugoslovan, ki je premagal mejo 20 m. «PIavi» uspešni MARIBOR — V okviru priprav na letošnje evropsko mladinsko namiznoteniško prvenstvo, ki bo julija v Rimu, je jugoslovanska mladinska reprezentanca odigrala prijateljski dvoboj z Avstrijo. Tako pri moških, kot pri ženskah so »plavi* zmagali in sicer s 5:3 in 5:2. V Lendavi pa so odigrali prijateljsko srečanje med Slovenijo in Avstrijo. Tudi tukaj so slavili domačini: pri mladincih je Slovenija zmagala s 5:4, pri mladinkah pa s.5:2. 1. - 1. Zibeline 2. Zavar 1. Buggiano 2. Spora 1. Armonico 2. Uoigh 1. Mavvell 2. Regulus 1. Margaux 2. Palos 1. Shaor 2. Ballata KVOTE 12 - 8.271.139 lir 11 — 523.489 lir 10 — 31.000 lir 2. - 4. - 5. — 6. - 2 X 2 1 1 X 1 1 X X X 1 V okviru sobotnega pobratenja sta se v soboto na stadionu «1. maj* v Trstu pomerili med seboj tudi košarkarski peterki obeh društev Kochova izboljšala dva SR KARL MARX STADT - Vzhodna Nemka Marita Koch je v pičli uri izboljšala kar dva svetovna rekorda. Najprej je kot članica štafete 4x100 m na dvoboju med NDR in Kanado izdatno pripomogla k izboljšanju svetovnega rekorda, ki je sedaj 42”09. Potem pa je, kot smo že pred kratkim napovedali, kot prva ženska v zgodovini atletike pretekla 200 m hitreje od 22 sekund ali točneje 21”71 in je za 23 stotink izboljšala prejšnji svetovni rekord, ki ga je dosegla pred tednom. To pa Slej ko prej še ni zadnja beseda te nekaj več kot 22 let stare atletinje. ROKOMET v S sobotnim, 26. kolom se je končalo doslej najdaljše in najbolj izenačeno prvenstvo rokometašev v L zvezni ligi. šele zadnje tekme so bile odločilne, kdo bo jeseni (poleg Partizana z Reke) igral v nižji ligi. Ta usoda je doletela Celjane, saj so zadnjo, odločilno tekmo izgubili v Nišu. Vrsta Kolinske - Slovana je z osvojitvijo četrtega mesta dosegla doslej največji uspeh v 30-letni zgodovini slovenskega rokometa. Bjelovarski Partizan si‘ je že kolo pred koncem prvenstva zagotovil deveti naslov prvaka. Za dolgoletnega kapetana jugoslovanske reprezentance Horvata torej še en velik uspeh v njegovi izredno bogati športni karieri. IZIDI ZADNJEGA 26. KOLA Kolinska Slovan - Borac (U) 27:23, Železničar (N) - Aero Celje 26:20, Metaloplastika - Crvenka 28:25, Partizan (R) - Dubočica 30:25, Crvena zvezda - Partizan (B) 31:23, Borac (BI) - Medveščak 28:21, Željezničar (Sa) - Krivaja 27:27. LESTVICA Partizan (B) 33 točk, Crvenka 30, Željezničar (Sa) 29, Kolinska Slovan 28, Borac (BI), Dubočica in Krivaja 27, Medveščak 26, Crvena zvezda in Železničar (N) 25, Borac (U) in Metaloplastika 24, Aero Celje 23, Partizan (R) 16. UKV USTILA Tek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 23. do 25. junija, prirejata PD F. Prešeren in vaška mladina TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH, ki bo v nedeljo, 24. junija ob 10. uri. Vpisovanja do 20. junija vsak dan od 19. do 20. ure v gledališču F. Prešeren, telefon 228490. Razdeljen bo na Iri starostne skupine in sicer: za otroke, raiadincc/ke in člane/ice. * * * TPK Sirena sklicuje v ponedeljek, 18. junija 1979, v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12 s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30 izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, sprememba statuta in razno. Sledil bo družabni večer. # * • Športna šola obvešča, da je sestanek odbora v danes, 12. t.m., ob 20. uri v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20. • tt * Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor ŠZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj* v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ura do 21.30. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačano celotno 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. junija 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal Jzir in tiska Trst Član »taliianske zveze časopisnih |f||3n založnikov FIEG PRED PAPEŽEVIM ODHODOM IZ POLJSKE ZADNJI POZIV POL JAKOM NAJ NE ZA TAJIJO VERE Papeža Janeza Pavla II. je na rimskem letališču pričakal predsednik vlade Andreotti RIM — Zagorelega obraza, a vidno utrujen, se je papež Janez Pavel II, vrnil v nedeljo popoldne iz svojega devetdnevnega obiska na Poljskem, Papeževo letalo, tupoljev poljske družbe LOT, so na rimskem letališču dočakali najvišji predstavniki italijanske vlade s predsednikom Andreottijem na čelu, ki mu je izrekel dobrodošlico ob vrnitvi na italijanska tla. še bolj toplo pa je bilo slovo na varšavskem letališču, kjer so se od uglednega gosta poslovili predsednik poljske republike Jablonski, zunanji minister Wojtaszek. minister za verska vprašanja Kakol, predstavniki poljskega klera, poljski škofje in delegacije vernikov v narodnih nošah. Vojaške časti pa je izrekel vod gorskih strelcev divizije Pod-hale, v uniformah, ki spominjajo na narodne noše gorjanov iz južne Poljske. Zadnja papeževa maša na polj skih tleh pa ,ie bila pravi triumf za poljsko Cerkev, saj se jo je u-deležilo po >>cenah tujih zahodnih dopisnikov nad milijon ljudi. Ves Krakovv je prišel poslušat ^svojega* papeža, z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi so prišli verniki iz vse države, da izpričajo svojo zvestobo katoliški Cerkvi. Papeževa homilija je bila predvsem ver-skoteoioške na' ave, a med vrsticami. '-krat celo posredno se je Janev .'avel II. dotaknil tudi problemov odnosov med državo in Cerkvijo, kot vedno pa je iz vse ga govora preveval patriotski duh, ki ga je tokrat razširil tudi na panslovanstvo. Poudaril je namreč svoje »slovansko poreklo*, z im proviziranimi stavki je pozdravil «brate onstran Karpatov*, Čehe in Slovake, ter »druge brate našega jezika in naše zgodovine*. Zgovoren je bil transparent čeških romarjev na katerem je pisalo: »Peter, upamo, da ti uspe prebuditi Češkoslovaško*. Pred papeževim prihodom na prostrani krakovsk' travnik, kjer je bila maša, je du hovščina odstranila belo zastavo s poljskim orlom in kraljevsko krono, ki bi jo lahko oblast tolmačila kot politično provokacijo. Pristaviti je treba, da se je poljska Cer kev res potrudila, da ni prišio do političnih izpadov, ki bi lahko spra vili v zadrego ne samo Cerkev, temveč tudi državo zaradi varšavskega zavezništva. V teh dneh smo na televizijskih ekranih opazovali zaskrbljenost poljskega primasa Wyszynskega zaradi jasnih in več krat ne preveč diplomatskih besed nekdanjega učenca, sedaj njegovega predstojnika. Janeza Pavla II. Podčrtovanje vloge in poslanstva sv. Stanislava za poljsko zgodovino je dovolj zgovoren dokaz, da se papež ne izmika posrednemu spopadu. «Kot je v Varšavi, na Trgu zmage grob neznanega vojaka, kjer sem pričel svoje romanje tako je tu, v Krakotvu, grob neznanega škofa (sv. Stanislava uradna zgodovina nerada omenja)*. Svojo ho-milijo pa je papež zaključil s pozivom poljskemu narodu. «Prosim vas, ne izgubljajte zaupanja, ne obupajte, da iv prerežete korenin, iz katerih smo zrasli. Zaupajte, kljub vaši šibkosti, pri »Njemu* morate iskati moči, kot so jo iskali in našli naši očetje in matere. Ohranite svobodo duha, s katero On osvobaja človeka. Ne odvračajte usmiljenosti in ljubezni, ki ju predstavlja križ, brez katerega človeško življenje nima korenik in je brezsmiselno*. Poljsko časopisje je včeraj pozi- tivno ocenilo papežev obisk. Tako je «Trybuna Ludu», organ poljske ljudske delovne stranke, zapisal, da .je bil obisk priložnost, na kateri so - jasno spoznali stališče Vatikana do vloge Cerkve v socialistični družbi. Uradna tiskovna a-gencija pa je poudarila, da je papežev obisk dokazal vsemu svetu omikanost, strpnost in red poljske družbe. Najbolj razširjen varšavski dnevnik »Zycie Warszawy» je v izčrpnem članku prikazal sodelovanje Cerkve v poljski stvarnosti, papežev obisk pa je dokazal odpr tost in moč socialistične države. Povsem drugačen pa je bil u-radni odziv v Sovjetski zvezi. V soboto se je tiskovna agencija Tass omejila na vest, da je papež obiskal skupino bolnikov, «ki so ga rotili, naj jih ozdravi*, (voc) V NEDELJO V UKVAH Nadvse uspela zaključna prireditev glasbene šole in tečaja slovenščine Pozdravna nagovora župnika Maria Cariupa in profesorja Saivatoreja V eno sija • Nastopi gostov iz Trsta, z Jesenic in iz Hodiš na Koroškem UKVE — «Svoje otroke hočemo vzgojiti v ljudi, ki bedo vedeli, kaj so, kaj jim pomeni materin jezik in v take člane človeške družbe, ki bodo spoštovali in cenili človeka, ki morda ne govori istega jezika kot oni, a je človek vreden časti in spoštovanja.* Tako je dejal ukvanski župnik Mario Gariup na začetku zaključne prireditve glasbene šole in tečaja slovenščine, ki je bila v nedeljo v vaški cerkvi — večjega prostora za prireditve v Ukvah namreč ne premorejo. Prireditev, ki je bila dobro obiskana, je prva večja tovrstna manifestacija v vasi, saj je, glede na prisotnost nastopajočih, krepko prešla krajevne meje. Poleg domačinov so namreč nastopili har-monikaški orkester glasbene šole Glasbene matice iz Trsta, mešani pevski zbor »Blaž Arnič* z Jesenic in tamburaški ansambel iz Hodiš na Koroškem. V pozdravnem nagovoru je župnik Gariup med drugim poudaril, da te prireditve niso pripravili zato, da bi preverili, česa so se otroci naučili, ampak da nagradijo njihovo vztrajnost pri delu. Poudaril je pomen mednarodnega leta otroka in dejal, da so v preteklosti ljudje polagali premajhno važnost na vzgojo, nato pa se je zaustavil pri medsebojnem prijateljstvu in spoštovanju ne glede na jezik, ki ga kdo govori in dejal: «Mislim, da so se naši otroci že navzeli takega duha, saj se skupno učijo otroci slovenskih, furlanskih in italijanskih staršev, pa v štirih letih nismo pri njih zasledili narodnostne mržnje.* Sledil je nastop pevskega zbora Planinka iz Ukev, nato pa so nasto- »miiiii. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiii PO VRNITVI IZ COLOMBA Josip Vrhovec o pomenu zasedanja koordinacijskega urada neuvrščenih Pomembni dosežki na poti krepitve enotnosti in solidarnosti gibanja ZAGREB — Zveznj sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in člani jugoslovanske delegacije so se včeraj vrnili z ministrskega zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Colombu. Po vrnitvi v Zagreb je Vrhovec v izjavi za javnost spregovoril o važnosti zasedanja v Colombu. Kot je dejal, je bil sestanek pomemben zato, ker je pomenil politične priprave na letošnjo vrhunsko konferenco v Havani, in zato, ker je bil soočen z nekaterimi drugimi vprašanji, za katero je -bila treba najti takšne rešitve, da bi z njimi okrepili solidarnost in enotnost gibanja in ne dovolili razdelitve in razbijanja gibanja. V obeh smereh so bili po besedah Vrhovca doseženi pomembni rezultati. «V zvezi s prvim — je nadaljeval Vrhovec — je bilo morda pomembno povedati predvsem to, da smo na koordinacijskem biroju v Colombu močno uveljavili vsa bistvena načela politike neuvrščenosti. Kot veste, so bile o tem razprave in spori, zlasti glede neblckovske narave politike neuvrščenosti. Pravzaprav je bilo to rešeno na predhodnem sestanku pripravljalnega oobora in nihče ni mogel iti >roti tem nače- aiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiimiiiimiiiiiiiininiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiimiiiimiimiuiiiMiH Ana Frank bi danes slavila 50. rojstni dan AMSTERDAM — Če bi preživela nacističnemu nasilju v uničevalnem taborišču v Bergen Belsenu, bi imela danes Ana Frank 50 let. Umrla je, ko ni še dopolnila 16 let, njen dnevnik pa živo priča o nacistični gonji proti Udom in o vzdušju strahu, v katerem je živela družina. Dnevnik je začela pisati, ko ji je bilo komaj 13 let. malo pred odselitvijo s starši v Amsterdam. V skrivališču ga je vestno pisala dokler jih niso nacisti po izdajstvu izsledili in odgnali v Bergen Belsetr Da bi se oddolžili spominu Aii^ Frank, so v Amsterdamu odprli razstavo v stanovanju, kjer ie dekle živelo celih 25 mesecev z družino in nekaterimi prijatelji-odrezana od sveta. Stanovanje je ie vsekakor postalo spomenik trpljenja Židov pod nacizmom in ga vsako leto obiskuje na tisoče antifašistov. lom tako da smo to takoj uspešno rešili in mislim, da je to zelo pomembno.* Za sprejem petih novih držav v neuvrščeno gibanje je Vrhovec dejal, da je to prepričljiv dokaz, kako se politika neuvrščenosti krepi in kakšno moč ima v današnjem svetu. Tretje poglavitno vprašanje je bilo nadaljanja demokratizacija odnosov v neuvrščenem gibanju. V zvezi s tem je Vrhovec, kot poroča Tanjug, med drugim dejal: «To gprgšanje. j£ ,bik),, bolj prisotno v feševanju vseh drugih problemov, s katerimi smo bili soočeni, in rekel bi, da smo v Colombu v okviru tega uveljavili tudi vrsto pozitivnih stvari, opazili pa smo tud j nekatere negativne, s • katerimi se bomo morali resno ukvarjati v prihodnosti. še naprej je zlasti prisotna težnja, da bi se koordinacijski biro na nek način izločil ali postavil zunaj gibanja, namesto da bi bil zares koordinacijsko telo, ki bi moralo le spodbujati delo gibanja, vse države članice pa bi morale biti kar najbolj aktivne na vseh ravneh odločanja in dejavnosti g:banja ter politike neuvrščenosti, O tem se bomo morali v prihodnje še pogovarjati.* Kot je povedal Josip Vrhovec, pomembno vprašanje, kakršno so spori mej neuvrščenimi državami, žal na zasedanju v Colombu ni dobilo dovolj delovne pozornosti, kajti nekaterega druga vprašanja so motila delo, in sicer vprašanja Kampučije in Bližnjega vzhoda. «Glede Kampučje — je izjavil Vrhovec — so bile zahteve, da se mesto izprazni, tako da ne bi bila navzoča nobena obstoječa vlada. To je bila pravzaprav težnja, da bi demokratično Kampučijo vrgli iz gibanja in odprli mesto za ono drugo vlado. Naš pristop je bil zelo načelen. Menili smo, da ne gre za opredeljevanje do vlad, temveč za uveljavitev načel neuvrščene politike, namreč za načelo, Ja vmešavanje in intervencija ne moreta biti podlaga za zakonitost in da je to treba najprej priznati, šele potem pa bi lahko razpravljali. Takšno stališče je tudi zmagalo. V bistvu je bilo sprejeto in to ni več oviralo dela koordinacijskega biroja.* Kar zadeva vprašanje Bližnjega vzhoda, je bilo po besedah Josipa Vrhovca pomembno kar najbolj podpreti upravičeno arabsko stvar, njihov boj proti izraelski agresiji, o-benem pa ohraniti in okrepiti enotnost gibanja in enotno podporo gibanja temu boju. «Najti smo morali takšno rešitev, ki bj ustrezala obema zahtevama*, je dodal Vrhovec. »Mislim, da smo Jo našli in da je gibanje dalo brezkompromisno podpore‘palestinskemu vprašanju in reševanju tega vprašanja na pravi način.* Ob koncu izjave po vrnitvi v domovino je zvezni sekretar za zunanje zadeve še dejal, da je bilo med pomembnimi vprašanji, o katerih so razpravljali v Colombu, tudi vprašanje Južne Afrike. Pri tem so vse neuvrščene države dale vso podporo boju ljudstev Južne Afrike za osvoboditev. «Imeli smo precej te žav, sestanek je bil zelo težak, vendar je obenem po svojih rezultatih velik korak naprej pri uveHavlianju politike ter enotnosti in solidarnosti gibanja neuvrščenosti,* je zaključil Josip Vrhovec. Potrdilo izvirnih načel Videmski ANPI 6.500,000 lir za Črno goro VIDEM — Videmska sekcija vsedržavnega združenja italijanskih partizanov nam je sporočila, da se je tudi pri njih končala nabiralna akcija za pomoč črnogorskemu prebivalstvu, ki ga je letošnji potres tako hudo prizadel. Združenje je vsoto denarja, 6.500.000 milijonov lir, ki jih je namenilo črnogorskim partizanom že izročilo predstavnikom Zveze združenja borcev iz Tolmina. Naj omenimo še, da so se hvalevredni pobudi odzvali prav bivši partizani vseh tistih furlanskih vasi, v katerih še vedno zevajo rane iz tiste tragične majske noči, ko se je tudi v Furlaniji stresia zemlja. Iz Colomba v Havano, bi lahko rekli — ali izredno pomembna etapa pred šestim vrhunskim srečanjem neuvrščenih držav. Pomembna pač iz več dejstev, ki so zgovorna in prepričljiva. Predvsem v tem smislu, moramo poudariti, ker je koordinacijski biro potrdil vse tisto, zaradi česar se neuvrščeni zbirajo in se uveljavljajo. Sestanek v Colombu je znova potrdil vsa tista temeljna načela, ki jih jp zapisal že prvi beograjski sestanek na vrhu in ki so jih neuvrščene države potrjevale na vseh kasnejših srečanjih —, tista namreč, ki izpričujejo neodvisno, samostojno in izvenblokovslco naravnost gibanja in njegove politike. Neuvrščeni so torej z ministrskim sestankom v šrilanskem glavnem mestu dokazali moč enotnosti gibanja in politike, ki v mednarodnih odnosih že lep čas predstavlja nezamenljiv dejavnik, delujočega neodvisno od blokov in velikih sil, sAem pa tudi zaloputnili vrata pred vsemi tistimi, ki so od zunaj prežali nanje, da bi jih razbili, kot tudi pred nekaterimi redkimi članicami, ki so «spregledovale» temeljna načela. Tako zasnovan sklepni dokument, z vsemi njegovimi političnimi in gospodarskimi vidiki spreminjanja obstoječih svetovnih odnosov v pravičnejša in enakopravnejša razmerja vzbuja, da neuvrščeni z optimizmom gledam na dobra dva in pol mese-, ca bližajoči se sestanek voditeljev držav ali vlad. S le pni dokument o-pozarja na nevarnost pred razkoli najrazličnejšimi drugimi poskusi j delitve, pa torej ni čudno, da z voljo in željo članic poudarja enotnost in solidarnost. | Boj proti imperializmu, koloniali-zrnu. rasnemu razlikovanju, sioni-i zrnu, izkoriščanju, politiki velikih sil in blokov ter vseh oblik tuje oku-pacije, dominacije in hegemonije kot j tudi boj za novo mednarodno gospo-1 darsko ureditev, če ponovimo, so tista načela, proti katerim in za katere se neuvrščeni borijo in prizadevajo na mednarodnim prizorišču. Kn koordinacijski biro podnira kandidaturo Bolivije, Granade, Irana in Pakistana, da postanejo polnopravni člani, pa samo dokazuje želio vse več držav po aktivnem sodelovanju pri spreminjanju danes resnično nemogočih svetovnih odnosov. VAŠO GASAR piii gojenci gdasbene šole in tečaja slovenščine z recitacijami ter z glasbenimi izvedbami na klavir, na kitaro in na harmoniko. Nastopili so Gerardina Jank, Silvia Fanutti, An-na Jank, Antonietta Preschem, Ro-sanna Wedam, Mario De Marchi, Lina Angelini, Ornella Puntel, Sara Baracco, Rafael Ehrlich, Magda Ehrlich, Barbara Zelloth, Carla Pre-schern, Friz Zelloth, Sabina Pre-schern, Nežica Wedam, Hubert We-dam, Anica Wedam, Renata Fanutti, Rosvita Schnabl, Rafael Ehrlich, Pepi Grilz in Rafaela Preschern, nato pa so vsi skupaj zapeli narodno «Lipa zelenela je*. Pred koncem sporeda je spregovoril tudi Salvatore Venosi, ki že štiri leta vodi tečaj slovenščine, ki je v uvodu dejal, da ne bo našteval težav, ki so jih morali premostiti ter da je važno, da niso klonili. V štirih letih je šlo v Ukvah skozi tečaj slovenščine 42 otrok, v Žabnicah pa 23. Učnih ur ni bilo veliko, 95 v Ukvah in 60 v Žabnicah, zato ni mogoče pričakovati velikih uspehov. Venosi je nato poudaril: «Otroke smo naučili pisati in brati, skušali smo vliti v mlada srca ljubezen do materine besede, do rodnega kraja in do naše slovenske zgodovine, ki se pač razlikuje od zgodovine sosednjih velikih narodov. Naša zgodovina je zgodovina boja, trpljenja in krčevite obrambe vsega, kar je naše,* je dejal Venosi, ki se je nato zahvalil za pozornost, ki jo posvečajo Ukvam sredstva množičnega obveščanja, tako da je danes skoraj vsak Slovenec, v matični domovini in v zamejstvu, seznanjen s stvarnostjo Slovencev v Kanalski dolini. Ob koncu se je Venosi zahvalil vsem prisotnim in še zlasti nastopajočim gostom, nato pa je izročil prof. Pavlu Petričiču izdelke ukvanskih otrok za natečaj Moja vas. Pripomnimo naj le še to, da je nedeljska prireditev ponovno dokazal voljo Slovencev v Kanalski dolini, da kljub izrednim težavam in dolgoletni raznarodovalni politiki — v novi osnovni šoli redno poučujejo .. . nemščino, in to seveda na državne stroške —, ohranijo svoj jezik, svojo kulturo in svoje tradicije. (bbr) o Evropa brez korenin (Nuilaljevanje s l. strani) odst., socialdemokrati pa pridobili nekaj več kot 0,7 odst. in da so ;e krepko pomaknili navzgor socialisti, ki so pridobili v primer-zvi s političnimi volitvami 1,8 od-etotka, kar je celo več kot dr-zv,10 poprečje. Union Valdotaime, za katero so v Trstu glasovali skoraj izključno 'ulivci Slovenske skupnosti in del 'io indioendentisti (katerih velik del pa je glasoval verjetno za radikalce in morda tudi za liberalce), je prejela 6.658 glasov, dr. Štoka pa je dobil 1.930 preferenc. Od ostalih dveh slovenskih kandidatov je prejel na Tržaškem crof. Pavel Petričič na listi KP1 861, prof. Jože Pirjevec na listi PSI pa 660 preferenčnih glasov. Za zaključek še ugotovitev, da noben kandidat iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ni bil direktno izvoVen v evropski parlament in da imajo do'očeno posredno možnost izvolitve (če odstopi kateri od izvoljenih kandidatov v severovzhodnem volilnem okrožiu) Cecovini (LpT na listi PIJ). Mo-diano (KD) in Lizzero (KPl), ki je nrejel tudi glasove slovenskih volivcev. f Branko Babič 1 35. L LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vslaji in revoliieiji 1941 - 1942 J V neposrednem napadu na Kozaro je sodelovalo okrog 40.000 sovražnikovih vojakov. Druge sile so zapirale obroč in ščitile ofenzivo pred napadi naših sil od zuna). Torej več kot deset sovražnikov na enega partizana v neposrednem borbenem stiku, če upoštevamo, da je bilo število borcev II. krajiškega (kozarskega) NOP odreda, nekaj več kot 3500, seveda ne glede na veliko sovražnikovo premoč v oborožitvi (100 topov in 50 tankov, letala itd.). Mi partizani težkega orožja sploh nismo imeli, razen dveh topov -havbic z minimalnim številom granat in dveh tankov brez streliva in bencina. To se pravi, da je bila sovražnikova premoč v vsakem pogledu ogromna. Povelje nemškega vrhovnega poveljstva je določilo kot cilj ofenzive uničenje partizanskih sil na Kozari, zajetje vsega civilnega prebivalstva in njegov odgon v koncentracijska taborišča, torej popolno izpraznitev in zasedbo terena ter vzpostavitev prometnih in telefonskih zvez med Banjaluko, Prijedorom, Bosanskim Novim in Bosansko Du-bico. Z geslom «Ubij in požgi!« so imeli sovražnikovi vojaki proste roke, da lahko počenjajo najhujša grozodejstva in zločine. To je pomenilo popoln genocid nad civilnim prebivalstvom, genocid, ki so ga nemške zasedbene sile že prej preizkusile v Srbiji in drugih krajih Jugoslavije. Toda na Kozari so v vsem presegle tovrstne dotedanje podvige. SOVRAŽNIK V NAPADU Po razmestitvi svojih sil na širokem območju okrog Ko-zare in po zasedbi vseh strateških točk ter zaprtju poti je sovražnik zgodaj zjutraj 10. junija 1942 začel obsežen napad na Kozaro. Močna kolona tankov in oklepnih vozil je z vso naglico krenila iz Banjaluke in z lahkoto obvladala naše dokaj šibke prednje obrambne položaje ter nenadoma vdrla v Kozarac in takoj zatem v Prijedor. Naše sile na izpostavljenih položajih niso mogle nuditi resnejšega odpora sovražniku, ki je nastopal s tanki, močnim topniškim ognjem in ob podpori letalstva. Zato so se umaknile proti Kozari na ugodnejše obrambne položaje. Sovražnik je našo posadko komande mesta v Prijedoru presenetil in se je morala skupaj z zaščitno četo ter s komunisti in aktivisti Prijedora z bojem prebijati iz mesta. Istega dne je sovražnik napadel iz smeri Bosanskega Novega proti Ljubiji, kjer se je kasneje združil s silami, ki so zavzele Prijedor. Ko je padla Ljubija, je bila tudi pretrgana zveza s I. krajiškim (podgrmeškim) NOP odredom. Tako je sovražnik uspel popolnoma obkoliti Kozaro. Na drugi (podgrmeški) strani je ostala I. krajiška brigada in deli 4. bataljona. Ko je bila Kozara tako obkoljena, se je začel splošen napad z vseh strani. Po padcu Kozarca je sovražnik z ba-njaluške strani pritiskal proti Mrakovici. Na območju Bosanske Kostajnice in Bosanskega Novega je prešel na široki fronti v napad. S savske strani, Bosanska Gradiška « Bosanska Dubica, je ustaška »legija Francetiča« jurišala na naše položaje. Pravili smo ji črna legija, ker' so bili nje- ni pripadniki oblečeni v črne uniforme. Spominjali so me na italijanske črnosrajčnike. Res so bili po svoji fašistični ideologiji identični fašistom. Do skrajnosti so bili fanatični, sami mladi fantje med 17. in 25. letom. Naši borci so se zagrizeno borili, postavljali zasede, prehajali v protinapade, razbijali posamezne enote in cele bojne ter jih po večkrat pregnali nazaj na njihova izhodišča. (Bojne so bile namreč homogene premične jurišne ustaške enote, ki so imele od 500 do 1000 mož. Bile so neke vrste udarne brigade). Tako je minil prvi teden ofenzive ob menjajoči se sreči, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Zaplenili smo mnogo orožja in streliva, ki smo ga krvavo potrebovali za nadaljnji boj. Toda sovražnik je z novimi in svežimi silami in v neprestanih valovih prihajal v napad in nas postopoma potiskal proti grebenom Kozare. Operativni štab za Bosansko krajino je, da bi zmanjšal sovražnikov pritisk na Kozaro, dal nalog 1. (podgrmeške-mu) NOP odredu in 1. krajiški brigadi na drugi strani o-broča, da od zunaj napadeta sovražnika. Tako so enote 1. odreda napadle in zavzele Bosansko Krupo in Dobrljin, napadle Bosanski Novi in pritiskale proti Bihaču. 1. krajiška brigada in del sil 1. odreda sta napadala Sanski Most in ga zavzela, vendar sta se morala umakniti iz mesta ob prihodu večjih sovražnikovih okrepitev. Vsi ti napadi in tudi uspehi pa niso imeli neposrednega učinka na kozarsko o-fenzivo. Sovražnikova »borbena skupina zahodna Bosna« je bila trdno odločena — tako se je glasilo povelje nemške vrhovne komande, uničiti kozarsko partizansko »republiko«. Zato je z nezmanjšano silo pritiskala na Kozaro. UMIKANJE PREBIVALSTVA NA KOZARO Svoj pohod na Kozaro je sovražnik označeval z ropanjem, požigi, uboji in odvažanjem prebivalstva v poseb- na zbirališča in dalje v koncetracijska taborišča. Sistem®' tično je izvrševal svoj peklenski načrt: Ubij, požgi, preže* ni, očisti vse, kar daje znake življenja! Z grebenov Koz®' re se je lepo videlo, do kod je sovražnik prodrl. PIame0 in dim iz požganih domov je kazal na njegovo pot. Beg v gozd