FoStnina platana v gotovini. STRV. 37. V LJUBLJANI, sreda, 15. februaria 1928. Posamezna številka Din 1*—, T ,FTO V. mm Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošt!: Din 20’—, inozemstvo Din 30 —. Heodvisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarihk Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Mnogo hrupa za nič. Stara stvar je, da pomenijo jugoslovanske vladne krize le v izjemnem slučaju kako razčiščenje pojmov ali situacij. Toda vsebinsko tako negativne krize, kakor je sedanja, vendarle še nismo imeli, pa čeprav je bilo obilo hrupa. Za demokracijo, za enakopravnost, za popolnoma nov režim in slično se je govorilo tedne in tedne, da, cele mesece, ko pa je bilo treba vse to izvesti, se je izkazalo, da sploh ni šlo za vse te lepe stvari, temveč le zato, kdo postane minister in gospodar vladnega aparata, da z njim utrdi svojo stranko in si zasigura svoj mandatek. Zato pa je tudi koncentracijska vlada tako žalostno propadla. Da bi koncentracijsko vlado potrebovali, je gotovo, ker tako naš notranji ko zunanji položaj zahtevata koncentracijo vseh sil naroda. Dejansko smo tudi slišali deklamirati o potrebi, da pridejo na vrh samo najsposobnejši med sposobnimi, ko pa je pri šlo do tega, da bi morali biti ti elitni ljudje tudi imenovani, smo slišali samo imena starih strankarjev, ki so že dostikrat dokazali, kaj vse ne znajo ,še nikoli pa niso podali dokaza, da nekaj res znajo. Vse tako kričavo zahtevana koncentracija se je tako izkazala le kot čisto strankarska zadeva, ki naj etablira diktat strankarskih šefov, pa naj bo njih sposobnost še tako problematična. Samo to težnjo je pokazal ves potek vladne krize in zato je bila vsa vladna kriza tako negativna, da smo danes tam, kjer smo bili par tednov pred izbruhom krize. Kakor tedaj, tako je tudi sedaj rešitev odvisna od stališča demokratske stranke. Ali bo že ta imela enkrat pogum, da se celotno obme k Radiču in Pribičeviču ali pa ostane v vladni koaliciji. Ali bo Davidovič zmagal na vsej črti ali pa pridemo do razkola v demokratski stranki in s tem do res nove grupacije parlamentarnih sil. Popolnoma ista vprašanja kakor pred tedni, ko še ni sklepal demokratični klub. Ali pa je bilo treba vsega tega hrupa in razburjanja, da smo po tolikih izgubljenih dnevih prišli tja, kjer smo bili, pa je seveda drugo vprašanje. Ce pravi danes g. Davidovič, da zahteva garancije, da bo res zavladal nov režim, ali ni bil dolžan zahtevati le garancije že od vsega začetka, ko je sklenil to koalicijo z radikali? Ali je naša politika v resnici tako otročja, da nikdar naprej ne ve, kam jo morajo nujno dovesti dogodki? Politika vendar ni le plod slučaja, temveč gotovih dejstev, ki so vedno znana. Kakšno politiko bo vodil radikalni klub, vendar ni nobena uganka, temveč vsakdo si lahko izračuna, kako stališče morejo zavzeti radikalni poslanci. Zato so morali demokrati že davno vedeti, če morajo zahtevati notranje ministrstvo za sebe in ne šele sedaj, tik pred sprejemom proračuna. To silno diši po izsiljevanju, s čemur se pa demokracija ne ustanavlja. Ni večje nesreče, kakor so neodločni politiki. Vse delo zastane vsled njih neodločnosti in samo polovičarski zakoni in odredbe so zaradi njili mogoče. A tudi same nejasne situacije. Zato preživljamo -tudi več ko pol leta latentno vladno krizo in če bi bila z demokratske strani izrečena takoj odločna beseda, bi imeli že davno razčiščen položaj in ne bi izgubili na tempu, kakor smo tako izgubili. Zato je skrajni čas, da se ta nejasnost preseka in čim preje, tem bolje. K skupnemu delu ni mogoče nikogar siliti in če skupščina ne spravi sama skupaj delovne večine, potem naj gre, ker so volitve edin lek. Cisto pa zadostuje, če imamo na gle- Vstane stara, a rekonstruirana vlada. Beograd, 15. februarja. Vukičevič je včeraj opoldne izjavil, da bo radikalni klub zvečer na seji rešil vprašanje demokratskih pogojev in izrekel zadnjo besedo o fazi krize. Tako se je sinoči tudi zgodilo. Radikalni klub je odklonil zahteve Ljube Davidoviča, da se odstopi demokratom notranje ministrstvo in da se osnuje korporacija iz načelnikov parlamentarnih skupin, ki bi obravnavala vsa važna vprašanja, da s tem olajša delo vlade. Na ta način je prišlo do prekinjenja pogajanj med Davidovičem in Vukičevi-čem. To je splošen vtis vseh parlamentarnih skupin. Opazilo se je, da je dopoldne vladal pri Davidoviču kot pri Vu-kičeviču velik optimizem, saj je Vukičevič izjavil, da so demokratski pogoji si-ser težki, da se pa vendar morejo sprejeti. Vukičevičevo razpoloženje se je spremenilo, ko je posetil dr. Voja Marinkoviča. Opoldne se je Vukičevič vrnil v radikalni klub in ostal tu nekaj časa v razgovoru s svojimi prijatelji. Po tem razgovoru so radikalni poslanci tudi tisti, ki so biil optimistično razpoloženi izjavljali, da ne bo mogoče sprejeti demokratskih pogojev, kolikor se tičejo odstopa notranjega ministrstva. Oni smatrajo, da bi, če izroče notranje ministrstvo demokratom, to pomenilo, da izročajo demokratom tudi polno moč v državi kakor tudi kar največji vpliv v vseh vprašanjih. Kar se tiče parlamentarnega telesa, ki bi se sestajal iz načelnikov parlamentarnih skupin, bi tako telo po mnenju radikalov pomenilo neko parlamentarno kontrolo. Tako delo bi vladi izbilo iz rok vsako inicijativo, tako da bi vlada delala samo to, za kar bi se odločili načelniki strank, a odgovornost za to delo pa bi nosila vlada sama. Tako je bilo ustvarjeno razpoloženje, ki se je na sinočnji seji radikalnega kluba samo še utrdilo. Posebno se je podčrtavalo vedenje dr. Voje Marinkoviča napram Davidovičevim pogojem. Dr. Marinkovič je dal sporočiti, da baje zaradi bolezni ne more stopiti v vlado. S tem pa je v resnici hotel le dati na znanje, da neče od Ljube Davidoviča nobenih uslug. Hkrati je pokazal, da je on pričakoval drugačen svoj razvoj krize, kakor pa so ga pričakovali v demokratskem klubu. V radikalnih krogih povdarjajo, da je razvoj sedanje krize v toliko značilen, da sta Velja Vukičevič in dr. Marinkovič dobila od Ljube Davidoviča priznanje. To je za nju posebne moralne vrednosti. Davidovič je priznal, da bi sodeloval tudi pod vlado Velje Vukičeviča. Voja Marinkovič pa je dobil tisto priznanje, ki mu ga ni hotel dati demokratski klub. Izgleda torej, da je bila tendenca drugega dela krize v tem, da se Davidovič kompromitira pred demokratskim klubom in se pripravi v popolno nasprotje z odloičtvijo in z resolucijo demokratskega kluba ter s stališčem demokratskega kongresa ter se usmeri v politiko, ki jo je do zdaj vodil Voja Marinkovič. Davidovičevi prijatelji pa tolmačijo stvar drugače. Oni pravijo, da je Davidovič hotel napraviti neke koncesije, s tem pa pridobiti koristi za demokratsko stranko. Sedaj smatrajo, da ima Davidovič proste roke napram Voji Marinkoviču kakor napram Velji Vukičeviču, ki sta šla za tem, da izigrata Davidovičev položaj v demokratskem klubu in v Narodni skupščini. Važen moment v tej krizi je tudi bil, da je bilo odpravljeno z dnevneda reda vprašanje koncentracijske vlade. Na ta način je bilo Velji Vukičeviču omogočeno, da vzpostavi svojo koalicijo, kakor je bila pred krizo. Baje se sme za danes pričakovati sestava nove vlade. To bi bila delovna vlade. Izgleda, da bo obvezana tudi za volitve. V vlado bi šli radikali, demokratje, klerikalci in muslimani. Voja Marinko- vi bo do danes že toliko okreval, da bo lahko zopet prevzel posle zunanjega ministrstva. Med radikalnimi ministri bi se izvršile nekatere izpremembe. Krsta Miletič bi dobil poštno ministrstvo, Milan Simonovič pravosodje, Ceda Mihajlovič zdravstvo, Miša Trifunovič ali Milorad Vujičič pa vere. Iz vlade bi šli Kočič, Subotič. in Obradovič. Od demokratskih min. bi vsi ostali še naprej v vladi. Prav tako bi muslimani in klerikalci obdržali svoje dosedanje resore. Konec krize bi bil ta, da se obrezuspeši delovanje za koncentracijspo vlado, da se izigra oseba Ljube Davidoviča in da končno pride do iste situacije, kakor smo jo imeli pred krizo. Radikali ne daio demokratom notranjege ministrstva. Beograd, 15. februarja. Včeraj poopl-dne ob 5. je bila seja radikalnega kluba, ki naj bi končno odločila o zahtevah demokratskega kluba za vstop v koalicijsko vlado Velje Vukičeviča. Najvažnejša in najkategoričnejša je bila zahteva demokratov, da dobe notranje ministrstvo. Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Bila je tudi najvažnejši politični dogodek včerajšnjega dne. Seja se je pričela kmalu po 5. S sklicanjem po imenih je bilo ugotovljeno, da je bilo navzočih 88 poslancev. Predsednik kluba Velja Vukičevič je sejo otva ril potem po je obširno poročal o poteku razgovorov in pogajanj, ki jih je zadnja dva dni vodil s posameznimi politiki, odkar je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade. Povedal je, da je govoril najprej z dr. Korošcem in z dr. Hrasnico in se je seveda z njima sporazumel. Sloven- dališču »komedijo »Mnogo hrupa za nič« in res ni treba, da bi se taka komedija igrala tudi v našem političnem življenju. Naj bo že hrupa in boja mnogo, toda za nekaj, kar je pozitivno! ci in muslimani so ostali pri istih pogojili, ob katerih so bili dosedaj v vladi. Cisto drugačna je bila stvar z Davidovičem. On je uajkategoričneje zahteval za demokrate notranje ministrstvo. Brez izpolnitve tega pogoja in sporazuma. Da-vidovičeve pogoje je Vukičevič predhodno vzel na znanje, ker so se mu zdeli sprejemljivi. Sicer se pa več stvari, ki jih je zahteval Davidovič, že izvaja, na pr. kar se tiče gospodarske krize in prehrane pasivnih krajev. To niso pogoji, ker je vlada že sklepala tako v gospodar, skl krizi kot o prehrani. O tem delu je obveščena tudi demokratska stranka, saj so bili njeni zastopniki v vladi. Oni vedo, koliko se je delalo in kaj. To je končana stvar. Davidovič pa je za vsako ceno zahteval tudi notranje ministrstvo. Pogoj je kategoričen, toda utemeljitev je nesrečna. Davidovič je namreč zahteval notranje ministrstvo zato, ker je baje treba vzpostaviti pravni red v državi. — Sedaj imate pred seboj te pogoje, je dejal Vukičevič, pred seboj imate ve9 položaj. To vam sporočam, vi pa sklenite, kakor hočete: za ali proti. Potem se je otvorila diskusija, ki so se je udeležili Ilija Mihajlovič, Milan Simonovič, Dragotin Kojič, Puniša Račič, Ste-vo Pavlovič in Velja Popovič. Vsi govorniki so se odločno uprli Davidovičevim pogojem in najkategoričneje odklanjali njegovo zahtevo po notranjemu ministrstvu, zlasti pa še motivacijo te zahteve. Ce bi sprejeli to utemeljitev, bi radikali priznali, da so uvedli v državo pravni nered. Sedaj pa da prihajajo demokrati in rešujejo pravni red. Govorniki so bili zelo ostri in so v svojih izvajanjih pov-darjali zasluge radikalne stranke v boju za svobodo, demokracijo in parlamentarizem. Naglašali so, da se nikakor ne sme dovoliti, da bi sedaj demokratje reševali državo od radikalov. Razprava bi se bila morala še nadaljevati, toda Velja Popovič je stavil predlog, da se preide k glasovanju o tem, ali se Davidovičevi pogoji sprejmejo ali ne. Sam je predlagal, da naj se zahteve demokratov soglasno odklonijo. Razprava se je res nato končala ter se je prešlo k glasovanju. Glasovalo se je dvakrat. Pri prvem glasovanju so bili Davidovičevi pogoji soglasno odklonjeni. Velja Vukičevič pa je potem vnovič vprašal, ali ni kdo nasprotnega mnenja, pa se ni nihče oglasil. Beograd, 15. februarja. Vest o odklonitvi demokratskih pogojev za vstop v vlado po radikalnem klubu se je brž raznesla po vsej skupščini. Dr. Korošec je takoj odšel k Velji Vukičeviču na sestanek, da se informira, kaj je na stvari. Videlo se je, da je bil jako zadovoljen, ker so bile demokratske zahteve odbite. Pozornost je vzbudilo, da je dr. Ninko Perič še med trajanjem klubske seje odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je sestal z nekim prijateljem Voje Marinkoviča. —. Po seji je odšel Velja Vukičevič na dvor, kjer je ostal samo malo časa. Obvestil je kralja, da je radikalni klub odklonil demokratske zahteve za vstop v vlado. Nato je odšel v ministrsko sobo narodne skupščine, kjer je srečal Ljubo Davidoviča, ki ga je pred vhodom ogovoril: »Kaj je, Velja? Odklonili ste tisto? Dobro, dobro!« Nato je Davidovič šel v ministrsko sobo in se začel razgovarjati z Vukiče vičem. Ko je Davidovič odhajal s tega sestanka, je izjavil novinarjem: »Ne sprejmejo naših pogojev in nočejo nam dati notranjega ministrstva. Jaz sem odgovoril, da ne morem sprejeti tistega, kar oni zahtevajo.« — Na vprašanje novinarjev, ali so pogajanja prekinjena, je Davidovič odgovoril: »Sedaj grem v klub, da obvestim poslance. Sam ne morem tega odgovora sprejeti.« Velja Vukičevič je izjavil novinarjem »Povedal sem Davidoviču, da je naš klub odklonil njegove pogoje. Sedaj bom počakal na konec.« SEIPEL PRj"mASARYKU. Praga, 15. februarja. Avstrijski konce-lar Seipel je bil na kosilu pri predsedniku republike Masaryku. Po kosilu se jp dolgo z njim posvetoval. Seipel je popoldne posetil Šrameka. ITALIJANSKE VESTI 0 JUGOSLOVEN-SKI MORNARICI. Rim, 15. februarja. Agenzia Radio Na-zionale potrjuje vesti, da bo proti koncu tega meseca prišel v St. Lazaire oddelek jugoslovenske vojne mornarice, sestoječ iz ene ladje in 2 podmornic. V St. Lazai-ru bo ta oddelek prevzel še 1 podmornico, ki je že gotova. V tej ladjedelnici se izdelujejo se tri vojne ladje za Jugoslavijo. EMANDI V POSLOVILNI AVDIENCI. Beograd, 15. februarja. Včeraj je kralj sprejel v poslovilni avdienci dosedanjega rumunskega poslanika Emandija. ..Mladini" v SDS. V slovenskem političnem življenju niso boji med »mladini« jn »Starini* nikaka novost ali posebnost. Take boje poznajo politične stranke tudi drugod, kajti zakon narave je tak, da mladi, krepki naraščaj stremi vedno višje, dokler se ne prerije do vrha, odkoder strmoglavi ostarele politične mogotce v morje 'politične pozabljenosti. Boje med »mladini in »starini« so doživeli Čehi (Mladočehi in Staročehi), doživeli so jih Nemci, socialisti vseh vrst in tudi v SLS je pred leti boj med mladini in starini bil prav živahen. Tudi slovenski naprednjaki so že doživeli takt) borbo. To je bilo v dobi, ko se je pokojni dr. Tavčar moral počasi udajati silnemu pritisku mladega naprednjaškega naraščaja ped vodstvom znane klike, naj izroči in prepusti politično vodstvo slovenskega na-prednjaštva mlajšim in krepkejšim močem. Naprednjaška mladina, ki je pred leti znala na zelo nelep način potisniti ranjkega dr. Tavčarja in njegove politične sodelavce na stran, pa po letih ni bila več poseibno mlada, ampak je ostala že zelo blizu viška moške dobe. Od tedaj po do danes je preteklo pa že zopet lepo število let in naravno je, nekdanja »mladina« danes ni več mlada, ampak da že zelo peša in stari. Posledica je, da rije izpod nekdanje mladine — današnje starine — že zopet nova. mladina prav krepko na dan! Nekdanja mladina, namreč 'tista, ki je izpodrinila ranjkega dr. Tavčarja in ga obsodila na politični pokoj, ni imela lahkega posla. Dr. Tavčar je bil silna avtoriteta in jo lahko kazal tudi na lepe uspehe svojega dela in dela svojih političnih tovarišev. Dr. Tavčar sicer ni pripeljal svoje čete do zmage v deželi, toda zapustil je svojo četo spoštovano. Ščit napredne stranke je bil čist, ko ga je dr. Tavčar izročil svojim mladinskim naslednikom. Mnogo lažji posel pa bo imela današnja »mladina« v SDS z današnjimi starini« v SDS. Današnji starini - voditelji SDS so zapustili takoj po prevzemu vodstva stranke demokratična tla in so se popolnoma nehali brigati za narod, t. j. za ljudsko maso, ki je v deželah s sple-šno volilno politiko edino odločilna, in so začeli delati politiko od zgoraj navzdol: s pomočjo mogočnega bančnega kapitala in z vladno močjo so hoteli dati svoji stranki tisto veljavo, ki jo more dati politični stranki v demokratični državi edinole ljudska masa. To pa je bila prva in kardinalna pol. pogreška današnjih starinov SDS. Druga pogreška je bila in je še v tem, da današnja stara gospoda te svoje politike nikdar ni hotela jasno deklarirati, ampak je vedno igrala dvojno igro: na eno stran je služila zvesto interesom velikega kapitala (kar samoposebi še ne bi bilo tako hudo, ker imajo tudi kapitalistične in desničarske stranke svoj politični raison 000. = Nettunske konvencije v veljavi. Ena glavnih ovir, da niso bile nettunske konvencije ratificirane, je bila v tem, ker bi imeli potem italijanski državljani vso možnost, da nakupujejo pri nas posestva in grade tovarne ter tako predirajo gospodarsko in politično v naše državo. Zato je bi! v prejšnji finančni zakon sprejet člen, po katerem smejo tuji državljani pri nas nakupovati zemljo v 50-kilometerski obmejni ceni le z dovoljenjem vojnega in notranje ministra. Ta člen je pri nas še v polni veljavi. Sedaj pa je izdal pravosodni minister na predlog zunanjega ministra na vsa sodišča okrožnico, v kateri pravi, da ta člen za italijanske državljane ne velja. Svojo odredbo utemeljuje s tem, da je naša država sprejela 1. 1920. konvencijo, po kateri so tudi za Jugoslavijo obvezne vse konvencije, ki jih je z zavezniškimi državami sklenila Srbija. Po konzularni konvenciji, sklenjeni 1. 1879 med kraljevino Srbijo in kraljevino Italijo, pa smejo italijanski državljani v Srbiji prosto nakupovati zemljo in isto pravico imajo tudi seveda srbski državljani v Italiji. To konvencijo je Italija leta 1923. objavila v »Gazzeti Ufficiale« in je postala s tem pravomečna. Zato je člen v finančnem zakonu nezakonit in zato naj sodišča priznavajo italijanskim državljanom pravico pridobivanja posesti v Jugoslaviji. — S to okrožnico pravosodnega ministra so dejansko uveljavljene nettunske konvencije, ker vse intervencije Bodrera so veljale predvsem zahtevi, da morejo italijanski optanti v Dalmaciji priti do zemlje. — Okrožnica pravosodnega ministra pa najbrže le ne bo držala in neverjetno je, da bi se sodniki po njej ravnali. Kajti Italija je 1. 1924 s svojim decretto lege izdala odlok, po katerem tujci ne morejo kupovati v obmejni coni zemlje. S tem je dejansko vzeta jugoslovenskim državljanom reciprcciteta in zato tudi konvencija iz leta 1879 ne drži, ker ta izrecno po-vdarja, da velja le v slučaju reciprocitete. POLITIČEN BAROMETER. V dobi raznih vladnih kriz niso bili samo z debelimi črkami tiskani naslovi v »Jutru« ali v »Slovencu« značilen političen barometer, ki je kazal, na čegavo stran se nagiblje »položaj ;, ampak tudi na obiskovalcih raznih politično izrazitih kavarn se je dalo presoditi, kam se nagiba vladna moč. Tema dvema političnima barometroma v Ljubljani pa se je v najnovejšem času pridružil še tretji barometer: nedeljska maša v frančiškanski cerkvi ob 11. dopoldne. Po Ljubljani gre namreč glas, da tisto mašo razni veljaki SLS zelo favorizirajo." Zakaj, nam ni znano. To so pa opazili razni brihtni ljudje, in so sklenili poskusiti svojo srečo, če se nagiblje položaj na stran SLS, ne samo z obiskom kavarne »Union, ampak tudi z obiskom »enajste maše« pri oo. frančiškanih. O rimskih damah, ki so zahajale rade v gledališče, je dejal ranjki pesnik Ovid: »Spedalum veniunt — veniunt, speetentur ut ipsae.« (Prihajajo gledat, da bi bile one same gledane.) Tudi z enajsto mašo je tako — »veniunt, spectautur ut ipsi.« (Hodijo, da bi jih videli.) Imenuje se pa to a-CharakterfestigkeiU. Ivan Hribar: 32 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Ko sem prišel v Ljubljano, pristopil »em takoj k »Dramatičnemu društvu« in sem kmalu nato bil izvoljen v odbor ter v kratkem tudi za podpredsednika društva, dočim je predsednik bil Ivan Murnik, blagajnik pa dr. Josip stare. Odborove seje nisem menda nobene izpustil in pri marsikateri seji sem vplival odločilno. Tista leta je v pisarni banke »Slavije« služil Ignacij Borštnik, doma iz meni sosedne hiše v Cerkljah. Spoznal sem njegov igralski talent iz privatnih nastopov po gostilnicah v družbi uradnikov banke »Slavije«. Prepričan, da se brez strokovno podgotovljenega vodje predstave »Dramatičnega društva« ne dajo povzdigniti na višjo stopinjo, izposloval sem mu v odboru »"Dramatičnega društva« podporo, da se je podal na Dunaj v dramatično šolo v ta namen, da po končanih študijah prevzame vodstvo predstav. Ko se je vrnil z Dunaja, bil je angaževan pri »Dramatičnem društvu«, kasneje pa pri slovenskem gledališču ter je brez dvoj-be še danes najboljši slovenski gledališki umetnik. 29./I. 1912. 6. Josip Jurčič. Še iz Prage sem dopisoval večkrat »Slovenskemu Narodu«. Ko sem v Ljubljano prišel, stopil sem zatorej z uredništvom »Naroda« takoj v zvezo, pošiljajoč mu semtertje kako notico. Ob tej priliki sem se seznanil z njega urednikom Josipom Jurčičem, katerega preje poznal nisem. Jurčič je imel bolj odbijajoče, ko privlačno obnašanje. Zato sva izpočetka občevala malo; a čim večkrat sva prišla v dotiko, tem bližja sva si postajala. Spoznal sem namreč, da se pod mrzlo vnanjostjo Jurčičevo skriva blaga duša. Začela sva semtertje hoditi skupaj na izprehode, pa tudi v »Čitalnični« restavraciji sva se večkrat shajala. Ob neki priliki, ko sva sedela pri kozarcu vina, pravi mi Jurčič: »Veste, jaz »Slavijo« priporočam zato, ker daje »Narodni tiskarni« vse tiskat; drugače bi je ne.« Odgovoril sem mu na to, ne da bi bil pri tem kaj posebnega mislil: »Jaz pa sem se »Narodni tiskarni« namenil nakloniti vsa tiskarska dela zato, ker je narodna.« Izgovorrvši to, opazim takoj, da se je Jurčič čutil zadetega, kajti zarudel je v lice in zamahnil z desno roko po zraku. Čez nekaj časa i spregovori: »Prav imate! Sram me je, da jaz nasproti »Slaviji« nisem zavzemal istega stališča. Če ne boste hudi, ponujam Vam bratovščino.« In trčila sva, od tega časa pa postala nekako nerazdružljiva. Jurčič je prihajal često k meni na dom, kjer je presedel včasih po cele ure. Zlasti mu je všeč bilo zakuhano sadje, s katerim smo mu navadno postregli. Še potem, ko je v svojem stanovanju Na stolbi ležal na smrtni postelji, je bil vedno vesel, kadar smo mu tace-ga sadja poslali, dasiravno ga proti konci že veliko uživati ni mogel. — Občevanje z Jurčičem je bilo jako prijetno in prav prisrčno. Ta način občevanja mu je pa tudi največ pripomogel da si je vedel med svojimi prijatelji pridobivati sotrudnikov za »Slovenski Narod«. Kadar je bil v zadregi za kak članek, naročil je enemu ali drugemu, naj mu ga spiše, in le redko mu je kdo to prijaznost odrekel. Tiste čase pisal sem zato tudi jaz prav veliko člankov za »Slovenski Narod« ter mu pošiljal tudi vedno kratke vesti. Jurčič je že precej časa nosil kal smrti v sebi. Tudi jaz sem bil tiste čase jako slaboten. Vendar se je zgodilo, da sva včasih v pogovorih presedela po cele ure v gostilnicah in kavarnah. Nekoč sva prišla proti 11. uri zvečer iz kavarne v »čitalnično« restavracijo. Sedla sva v prvo sobo k mizi, mimo katere se je hodilo v takozvano »prvaško sobo« ter si naročila liter vina. Ko iz prvaške sobe pride mimo naju Ivan Vilhar in vidi dve taki kislici ob tako pozni uri pri litru vina, izrazi svoje začudenje z vzklikom: »I, kaj pa vidva tukaj delata?!« Jurčič mu kratko a odmerjeno odgovori: »Lumpava.« — Vilhar ee je po Jurčičevi smrti večkrat spominjal tega odgovora ter se je vselej smejal, kadar ga je omenjal. Leta 1880. sem toliko obolel, da sem se podal za dva meseca v Sestriponente na italijansko Rivijero. Jurčiču pošiljal sem takrat za podlistek »Slovenskega Naroda« popis svojega potovanja po Italiji. Ko sem se imel vrniti, sporoči mi Jurčič, da je tudi on jako slab, da je moral leči in da upa najti zdravja le še v Italiji- (Dalje prihodnjič.) Štev. 37. »NARODNI DNEVNIK« 15. februarja 1928. Stran 3. Dnevne vesti. tankosti v kavarni s svojo soprogo. Prepir — Gospoda J (' Lir. Franju Tominšku, odvetniku v Ljubljani, zaslužnemu delavcu na polju tuVistike in športnih odnošajev med SHS in Č8R, je prezident češkoslovaške republike, v priznanje njegovih odličnih zaslug podelil odlikovanje reda Belega leva IV. razreda. Odlikovanje je izročil dr. Tominšku dne 11. februarja 1. 1. čehoslovaški konzul dr. Resi. — Vpokojitev srednješolskih profesorjev. Prosvetni minister je podpisal ukaz o upokojitvi večjega števila srednješolskih profesorjev, ki so dosegli predpisano službeno dobo. Podpisan je tudi ukaz o upokojitvi (nekaterih šolskih nadzornikov. — Prctiskanje porto-znamk v vrednosti 25 Din in 50 Din. Porto-znamkc v vrednosti 25 Din in 50 Din se vzamejo iz prometa ter se pretiskajo kasneje na 10 dinarsko vrednost. — Tujski premet v Primorju. Tekom lanskega leta je prispelo s parniki v Ppl it vsega skupaj 76.000 tujcev, od teh 1800 z inozemskimi parniki. Odpotovalo je iz Šibenika 69.900 potnikov, od teh 1900 z inozemskimi parniki. — Belo-modra knjižnica v Ljubljani razpisuje natečaj za pripovedni spis, ki ga namerava objaviti v svojih prihodnjih publikacijah. (Nagrada znaša 1000 Din. Za sprejele rokopise plača običajni honorar. Pogoji so sledeči: 1. natečaja se morejo udeležiti le -slovenske pisateljice; 2. vsebina ije poljubna, izključeni so mladinski spisi; 3. •rokojpk sme obsegati 0 do 8 tiskanih pol; 4. rokopisi se morajo oddati vsaj do 1. septembra 1928 na naslov: »Belo-modra knjižnica«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Vsak rokoipis mora biti označen z geslom. Nenagrajeni rokopisi se vrnejo brez obveznosti. — Razpisani pošti. Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Jurkloštru (IV./l). Jamčevina C00 Din. Letni prejemki: redna plača 9400 Din, doklada 2700 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 312 Din, za prenašanje pošte 9360 dinarjev. Dalje je razpisana služba pogodbenega poštarja v Podturnu (IV./2). Jamčevina 600 Din. Letni prejemki: redna plača 4800 Din, doklada 2400 Din. Prošnje s prilogami naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. februarja 1928. Med prilogami mora biti tudi potrdita krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa člen 16. pravilnika o pogodbenih državnih poštah. — Iz diplomatske službe. Naš dosedanji .poslanik v Tirani Bora Jevtič je izročil svoje posta odpravniku Kasidolcu ter odpotoval iz Tirane na svoje novo mesto na Dunaj. — Iz prosvetne službe. Učitelj petja na II. državni gimnaziji v Ljubljani je premeščen v Bihač. — Promocija. Danes bo promoviran na ■zagrebški univerzi za doktorja medicine medicinec Anton Ravnikar iz Ljubljane. — Izpit za rezervnega artilj. podporočnika sta z uspehom položila v štabu savske ari. brigade dr. Marijan Wolf in abs. jur. Dušan tPipenbacher. — Namesto venca g. Matiju Ham daruje rodbina Lušin Vcdmat .100 Din Podpornemu •društvu slepih. V počaščenje spomina blago-pofcojnega dr. Fr. Mohoriča darujejo 200 Din gojenke gospodinjske šota Mladika. Tem pl. darovalcem se kar najlepše zahvaljuje odbor. — 'Umrl je včeraj v Ljubljani zdravnik dr, iPeter Košenina. Pokojnik si je bil zlomil pred tremi leti pri padcu roko. Nastale so (komplikacije, vsled katerih roke ni .bilo mogoče več ozdraviti in je začel preje krepki imož splošno hirati. Dr. Košenina je bil v (Ljubljani ,in okolici, kakor tudi daleč po Do- j lenjskem splošno znan. Bil je svoječasno j zdravnik okrajne bolniške blagajne, železni- \ ški zdravnik, nazadnje pa zdravnik OUZD. Kot tak je bil splošno priljubljen. Pokojnik je bil znan tudi kot navdušen turist, gojil je tudi plavalni šport. Pogreb bo jutri, v četrtek, dne 16. t. m. izpred pokojnikove vile, Cesta v Rožno dolino 6 na pokopališče na Viču. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! — Energičen policijski žel. Policijski šef v Velikem Bečkereku mora biti zelo ambiciozen in energičen mož. Te dni je poklical k sebi vse dimnikarje ter jim zabičil, da morajo svoje dolžnosti ve^bo izpolnovati. Za dimnikarji so prišli na vrsto hotelirji, katere je prosil agilni policijski šef, da morajo imeti v tujskih sobah afiširane od policije vidirane cenike. Končno je pozval policijski šef vse tamkajšnje kolesarje, da se zg lase pri njem med 13. in 21. februarjem. Vsak od njih ima prinesti seboj kolek za 5 Din in 10 Din gotovine, nakar dobi seznam predpisov za vožnjo b kolesom. Seznam velja obenem kot izkaznica. Policijski šef upa, da bo s tem dosegel, da se bodo držali kolesarji predpisov, kar doslej v Vel. Bečkereku, pravtako .kot še marsikje drugod, .prav pogosto mi bilo. — Proces proti komunistom v Beogradu. Kot znano, je izsledila .policija .meseca oktobra v Beogradu tajno komunistično organizacijo. Aretiranih je bilo okoli 50 oseb. Zoper polovico osumljencev je bila preiskava ustavljena, 25 oseb pa je obtožil državni pravdnik po zakonu o zaščiti države. Te dni se vrši obravnava. Obtoženci priznavajo, da so bili Člani ilegalne zveze komunistične organizacije, Beveda pa trdijo, da niso vršili nobene protidržavne propagande. Med obtoženci je med drugim bivši narodni narodni poslanec Sima Markovič, par on-vinarjev, par študentov in več delavcev. — Paket potvorjenih novfanic. Kot poročajo iz Subotice, je našel te dni kmet Franjo Stos v bližtai Pačke Topole paket, v katerem se je nahajalo 380 potvorjenih sto-dinarskta novčanic. Stos je izročil paket orožnikom. -— Rodbinska traged\ia starega pijanca. Gostilničar Gjuro Lanski v Slavonskem Brdu, znan pijanec, se je eprl te dni radi ma- se je na cesti in doma nadaljeval. Doma je pijanec nenadoma tako pobesnel, da je skočil iz spalnice v sosednjo sobo po lovsko puško, pomeril na svojo ženo in izprožil. Žena je dobila iz neposredne bližine vse šibre, kolikor jih je bilo v naboju, v prsi. Zgrudila se je pri priči, vsa krvava, mrtva na tla. To je pijanca hipoma »streznilo. Ves skesan se je prijavil prostovoljno orožnikom. Seveda taji in trdi, da je hotel ustreliti samo v strop, da bi svojo ženo prestrašil, da pa se mu je puška predčasno iz-prcžila. — Aretacija tolpe sleparjev. V Subotici je bila te dni aretirana tolpa prevajanih goljufov, ki so osleparili tamkajšnjo filijal-ko »Srbske banke« tekom tata dni za več kot 100.600 Din. Lopovi ,so operirali s potvorjenimi zemljeknjižnimi izvlečki. — Prpič smrtno obolel. Prpič Mali je v preiskovalnem zaporu v Zagrebu nenadoma smrtnonevarno obolel. .Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki 'dvomijo, da bi dočakal glavno obravnavo, ki bi se imela vršiti začetkom marca. — 800.60(1 kovinarjev izprtih. Zveza nemške kovinske industrije je sklenila, da izpre z današnjim dnem vse delavce kovinske industrije. Prizadetih bo nad 800.000 delavcev, od tega samo v Berlinu nad 200.000. V , poštev pridejo vsi delavci za obdelovanje železa in kovin, tovarn za stroje, orodje, elektrotehnične in slične tovarne. Ofieijelni komunike motivira ta korak Zveze nemške kovinske industrije s tem, da se ogromna, hitro si sledeča zvišanja delavskih mezd ne morejo nadaljevali, če naj se ohrani na svo-lovnem trgu sedanja, s trudom pridobljena .pozicija izdelkov nemške kovinske industrije^ , — Število žrtev požara v zlatem rudniku v Northbaju. Kot poročajo iz Northbaya je poginilo pri znanem požaru v tamkajšnjem zlatem rudniku vsega skupaj 39 oseb. Doslej so našli 30 mrtvecev. — Posledice orkana v Angliji. Zadnji orkan v Angliji je zahteval 13 človeških žrtev. Večino so ubila drevesa, ki jih je ruval vihar. Nad 100 oseb je težje ali lažje ranjenih. Ob obali pri Nerseyu so našli barko, obrnjeno z dnom navzgor. Usoda šest mož broječe posadke ni znana. Pravtako ni nobenih vesti o dveh ribiških parnikih, ki so ju zanesli valovi na odprto morje in njuni posadki. Škoda, ki jo je orkan povzročil, se ceni na 20,000.000 funtov šterlingov. — 900 ribičev na ledeni plošči. Iz Berlina poročajo: Ruski parnik v Revalu je prosil estlandske oblasti, da priskočijo na pomoč 900 ruskim ribičem, ki so jih odnesli valovi na veliki ledeni plošči na odprto morje. Raz ven 900 ribičev se nahaja na ledeni plošči tudi 300 konj. — Brzovlak Dunaj—Bern ponesrečil. Na neki postaji v bližini Insbrucka ise ,je zaletelo v brzovlak Brn— Dunaj šest vagonov. Ob priliki karambolaže je bilo ranjenih šest potnikov in dva sprevodnika. Materialna škoda je neznatna. Vlak je vožnjo ipo ka-rambolaži takoj nadaljeval. — Boj morskih roparjev s kitajsko topovsko ladjo. Iz Londona poročajo: Te dni je napadlo devet morskih roparjev sedem velikih kitajskih dšunk, ki so bile zasidrane v Rmeni reki, 17 milj pod Čang Linom. Roparji so ladje oplenili ter odvedli s’ seboj talce, med njimi tudi dvoje doklet. Dšun-kam je prihitela na pomoč kitajska topovska ladja »Bee«. Topovska ladja je talce osvobodila, dočim se je roparjem posrečilo pobegniti. .— Umor španskega jezuita v Parizu. V misijonskem poslopju v Parizu je bil te dni španski jezuit Peredes umorjen. Preiskava je ugotovila, da je sprejel Peredes neznanega možakarja. Pozneje so našli jezuiita pred •njegovo pisalno mizo z razbito čretpinjo mrtvega. Policija upa, da bo morilca v kratkem izsledila. — Sin cesarjeviča Rudolfa in baronese Večere. Te dni se vrši na Dunaju kazenska obravnava zoper nepoboljšljivega pustolovca Antona Dobrohruško, ki se izdaja že 20 let za sina cesarjeviča Rudolfa in baronese Večere ter goljufa na tej podlagi skoraj po vsej Evropi. Dobrohruška je osleparil zadnje leto pod pretvezo, da jih poroči, že preko 600 vdov in deklet. Nekaterim svojim žrtvam je izvabil vse prihranke. Med lahko-kovernimi ženami, ki so mu nasedle, se nahaja tudi več bogatih aristokratinj. Z Dobrohruško vred sedi na zatožni klopi njegova zadnja žrtev, 50 let stara Luiza Nagy, bivša gospodinja pri grofu Karolyja. »Stara devica« se je bila v lopova tako zatreskala, da je lansko leto svojega gospodarja okradla, samo da je mogla lopovu Dobro-hruški posoditi denar. Grof Karoly je prišel sicer tatvini prav hitro na sled, vendar sc je pa nesrečnega dekleta, ki je kazalo bridek kes, usmilil ter ga pardoniral. Ko pa je kmalu nato za nekoliko časa odpotoval, se je Luiza pon#no izpozabila ter zastavila več grofovih dragocenosti, da je •mogla posoditi svojemu »ljubčku« denar. Ko se je grof vrnil ter prišel stvari na sled, je 'bilo njegove ptorpežljivosti konec in vložil je ovadbo. — Dobrohruška se izgovarja, da ni kriv, češ, da ne more zato, Če ga je obdarila mati narava s takimi prednostmi, da 'nora imeti vsako leto vsaj 100 svežih zaročenk. Dečko trdi, da ni nikdar nobene ženska za denar prosil, temveč da so mu ga dajale vse prostovoljno. Kar se tiče Loj-zike, trdi, da ni vedel, da je bil denar, ki mu ga je posodila, ukraden. Lojzika ipa svoje dejanje skesano priznava ter se zagovarja z neodoljivo silo, Češ, da je Dobrohruško, ki je bil napram njej vedno tako sladak, tako silno ljubila, da mu ni mogla odreči ničesar. — Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franc-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef«, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavljanja, kri in omiljuje razdraženost živcev. Ljubljana. 1— Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na debatni večer, ki se bo vršil v petek, 17. februarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (II. nadstropje). Referiral bo g. dr. ing. M. Kasal o /.Obračunskih normah železobetonskih konstrukcij. Vabljeni vsi člani in vsi, ki se zanimajo. 1— Gremij trgovcev v Ljubljani in za ljubljansko okolico cbveščata vse svoje člane, ki zaposlujejo vajence, da se vrši zaključek I. semestra na gremijalni trgovski šoli v sredo dne 15. t. m. ter se bodo pri tej priliki razdelila spričevala. Učni gospodarji naj zahtevajo od vajencev spričevala na vpogled. Načelstvo. 1— V »Grajski kleti« (prej pri Fridrihu) Mestnj trg 13, toči priznano pristna štajerska vina L Južnoštajerska vinarska zadruga. Covvard »Nedeljski oddih«. Premijera te izredno duhovite in zabavne komedije, delo amerikanskega pisca Covvarda se vrši danes v sredo ob 20. uri v ljubljanski drami. -Nedeljski oddih (Weck-end) si je osvojil ves svet in danes s svojo duhovito in zabavno vsebino razveseljuje vse. Ljubljanska zasedba je sledeča: Judita Bliss — ga Medvedova, David Bliss — g. Kralj, Sorel Bllse — gna Silva Danilova, Simon Bliss — g. Jan, Mira Arundel — gna Debeljakova, Rihard Grcatham — g. Gregorin, Jackie Coryton — gna Vida, Sandy Tyrell — g. Cesar in Klara — gna Rakarjeva. Dejanje se vrši v veliki sobi na letovišču v Ccokhamu. Režija je v rekah profesorja g. Osipa šesta. Nova inscenacija pa se je napravila v gledališki slikar-ni po osnutkih scenografa akademičnega slikarja prof. Vavpotiča. Premijera se vrši za ] remierski abonma. 1— Petindvajsetletnica umetniškega delo-vanja g. Julija Betetta, se proslavi v ljubljanski operi v soboto, dne 18. t. m. ob pol 20. uri zvečer. Slavljenec, naš najodličnejši umetnik in pevec poje v tej operi vlogo Phin-keta, bogatega zakupnika. Poleg njega nastopijo še ga Davidova kot ladi Harriet in ga Medvedova kot njena družica Nansy. G. Banovec poje vlogo Lyonela in g. Janko lorda Trislana. Sodnik v Richmondu je g. Perko. Opero je naštudiral kapelnik g. Neffat, zrežiral pa ravnatelj opere g. Mirko Polič, Predprodaja vstopnic za to slavnostno predstavo sc že vrši pri dnevni blagajni v operi po običajnih opernih cenah. Uprava izrecno pripominja, da za to predstavo ne veljajo nikaki popusti. 1— Če hočete naši mladini privoščiti malo neskaljenega, veselja pošljite jo v soboto, dne 18. t. m. ob štirih popoldne v ljubljansko dramo, kjer bode kraljevala na dramskem odru Snegulčica in pa njeni škratje. Cene za to predstavo so tako nizke, da je tudi najsi-remašnejšemu otročičku omogočen vstop ta dan v gledališče, saj se dobe stojišča po 2 dinarja in 1 Din, sedeži po 4, 6, 8 in 10 Din, leže pa po 40 Din. V ljubljanski drami gostuje v sredo dne 22. t. m. g. Kohout Edvard, prvak Narodnega divadla v Pragi. Odlični gost igra naslovno vJcgo v Shakespearjevi tragediji »Planile t«. Predstava se vrši kot izven predstava, ter opozarjamo na njo vse ljubitelje slovenske drame. 1— .Spored romunskega koncerta pevskega zbora »Kontarea-Romaniei« dne 20. t. m. v Ljubljani. I. del obsega razne duhovne pesmi in sicer: Dima: Himna oznanjenja, Schiitz: Slava ti Krist! Finale iz pasijona . sv- Matevža. Teodoresco: 7 varijacij na staro nabožno orijentalsko melodijo. Dima: Žele«? in svilena zibelka. Neznani avtor: dve božični pesmi in XIII. stoletja. Muzicesco: Nabožen koncert. V II. delu prinašajo večinoma tuje avtorje in sicer: Beethoven: Spokorna pesem. Moniuszko: Kozak. Mokra-yiac: Kozar. Rameau: Pesmi na dude. Jora: Stari in Ko je zvonil. III. del pa nam prinaša same rumunske skladbe in sicer: Teodoresco: a) Doina, b) Zeleni list, c) Pastirica in kukavica. Vidu: a) Odmev iz Arde-ala, b) Hči Lugojeva (banatski ples). Gali-nesco: To kar ima ona. Muzicesco: iPles duhovnov. Mnvila: Batuta (rumunski ples). — Zborovodja je ravnatelj Marcel Roteiz. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Karneval v Scvilji« ohiščejo najlepše Španjelke in najslavnejši toreadorji, kateri nastopijo v številnih nacijonalnih igrah v pestro dekoriranih dvoranah Narodnega doma. Nad 40 godbenikov bo vžigalo mladino k plesu. Najkrasnejše maske pridejo na pustni torek na 65. Sokolovo maškerado v Narodni dom. 1— Abonenti se sprejmejo na dobro, tečno, domačo hrano. Mestni trg št. 13 »Grajska klet«. 1— Otroška maškerada »Atene« v Narodnem domu je privabila še vsako leto polno dvorano občinstva. Segajte pridno po legitimacijah, ki ee izdajajo istotam v soboto od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. 1— Poizkus samomora. Brezposelnemu delavcu Antonu Sojerju na Kodeljevem je umrl nezakonski, tri mesece stari sin. Sojer je izpil ob mrtvšakem odru v samomorilnem namenu stekleničko strupa. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Mož je izven nevarnosti. Vzrok samomora: duševna depresija. Celje. Vstajenje (Tolstoj, dramatiziral Battaille). »Vstajenje« spada gotovo med najlepše vprizoritve na našem odru nele v tej sezoni ampak sploh vse dosedanje. Vtis, ki ga dobiš gledajoč gledališko predstavo se sicer ne umre primerjati z utisom, ki ga dobiš po čitanju romana, ki ti ga tudi najvestnejši in umotaiško dovršeni film ne more pričarati; vprašanje pa je, če bi komu dramatizacija v celoti bolj uspela nego je Battailleu? Isto usodo delijo vsi Tolstojevi romani v kolikor se jih skuša dramatizirati. — Za vlogo Ne-hljudova ni primernejše osebe pri našem diletantskem gledališkem ansamblu kakor g. F. Gradišnik. Vlcgc je rešil v splošno zadovoljnost. Kazal pa je v zadnjih dejanjih preveč stiočnega miru, ki bi ga čitatelj Nehlju-dovu v takem razpoloženju ne prisodil. Po moje in mnenju ga Vcrbach - Sadarjeva v tej sezoni še ni podala nobene vloge tako popolno kakor tokrat vlogo Kaljuše, to ne toliko v začetku kakor pričenši s 3. dejanjem. G. Pfeifer je_v tej kreaciji malo popustil. Igra gdč. Šoučeve je zelo prikupljiva — rabi pa še trajne korekture. Afektiranost in pretiravanjem ne prijeta — najmanj v igri; temu se skuša gdč. Šoučeva ogibati. V tej vlogi je že znatno napredovala. G. Šegula je imel z zborom več sreče kakor z nastopom. G. Marolt je dobro rešil vlogo zdravnika; videli smo ga prvič na našem odru, gotovo ga bcnio še večkrat. Ječar (g. Hojkar) bi lahko manj razbijaj s sabljo, podal pa verodo-stojnejšega ječarja. Naj ne pozabim omeniti Tihona (g. Zemljič), ki je bil za stare kosti malce preprežen. Simpatično je nadalje podal juda -Jnihilista g. Beta; — Scenerija je bila posrečena najbolj v zadnjem dejanju (kjer je bila ruska, drugje tega ne bi slutil kljub ikoni). Gledališče je bilo (nezaslišano čudo) polno naj bi bilo tako tudi pri bodočih predstavah. M. R. c— Princ Karneval se poslavlja. Ob slovesu priredi »Sokol v celjskem domu maškarado. Na odru bo sedel v največjem sodu iz celjske vinarske zadruge Diogenes in pri-digoval občinstvu o skromnosti — na drugi strani pa bo v ribniku kvakala žabja družina. Okoli piramide se bo sprehajala egipčanska skupina, med tem ko bedo kazali svoje življenje v pragozdu (pod galerijo) divji Afriknaci. Ne bo manjkal aerodrom z aero-planom (če se bo komu posrečilo vzleteti po dvorani) niti ameriških rokoborcev. Poselite torej letos sokolsko maškarado. DRUŽABNI VEČER NARODNE RADIKALNE STRANKE V LJUBLJANI. Družabni večer, katerega je priredil Mestni odbor Narodne radikalne stranke v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. povodom krstne slave Narodne radikalne stranke, je izpadel jako lepo v vseh ozirih. Obisk je bil nepričakovano mnogobrojen. V lepo okrašenem steklenem salonu v hotelu »Miklič« v Kolodvorski ulici, se je zbralo ob 8. uri zvečer toliko zavednih članov in njihovih svojcev, da mnogi niso dobili več prostora in so se morali zadovoljiti v sosednjih prostorih, ki so bili tudi kmalu zasedeni. V okinčanem salonu je visela na glavni steni dekorirana slika Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Sliki nasproti pa je stala miza na kateri je bil pripravljen kolač, vino in sveča. Slavnost so počastili osebno gg.: Veliki župan dr. Fran Vodopivec, prota Dimitrije Jankovič, kamniški župan Fran Kratnar v spremstvu g. Keržmanca, intendant Narodnega gledališča ing. Kregar, celokupno ,pred-sestvo Mestnega odbora, domalega člani Mestnega odbora s svojimi družinami in mnogo pravih somišljenikov radikalov. Kmalu po 8. uri je pri obredni mizi opravil g. prota obred sekanja kolača pri katerem obredu sta kumcvala gg. dr. Ravnihar in dr. Luce Treo kot domačin pravoslavne cerkvene občine. Obred se je vršil v staroslovenskem jeziku, kar je posebno ugajalo navzočim. Po izvršenem obredu je v lepem govoru g. prota Jankovič navzočim obrazložil pomen krstne slave, v katerem je zlasti povdarjal edinstvo in bratstvo, ki naj vlada med brati in sestrami na korist celokupnega naroda naše države, brez razlike vere in narodnosti po besedah »Brat mi mio koje vere bio« ter odločno povdarjal, da ta slava ni samo verskega ampak tudi nacionalnega značaja. Za te odkritosrčne besede je žel govornik veliko odobravanje. Za njim je povzel besedo predsednik Mestnega odbora g. dr. Ravnihar, ki je naj-prvo pozdravil došle odličnjake, v nadaljnem svojem govoru je pa povdaril, da je prirejena krstna slava Narodne radikalne stranke v Ljubljani prvič prirejena, ter izrazil svoje isrčno zadovoljstvo nad obilnim pose-tom od strani^ članov in njihovih družin. V svojem navdušenem govoru se je spominjal v lepih besedah dveh zaslužnih velemož, ki imata za narod in državo nevenljivih zaslug. Koncem govora so udeleženci vzklikali z navdušenimi klici slava pokojnima Nikoli Pašiču in Ljubi Jovanoviču. Dr. Ravnihar je žel za svoj krasni govor viharno odobravanje. Slavnostno razpoloženje je zavladalo za I tem govorom. Mojsterski kvartet nas je pa razveseljeval. Zaslužena pohvala in zahvala se jim je skazala s klici: še eno, še eno. Da, to so res pravi pevci. Posebna zahvala pa naj velja izbornemu solistu in njegovemu spremljevalcu na glasovirju, ker oba sta mojstra. Lepa glasba sega Človeku v dušo. Tudi humoristično predavanje je mnogo pripomoglo k dobri volji. Radio koncert smo poslušali le par komadov samo v kratkih odmorih. Za običajni ko- lo je bilo le malo prostora pri izhodu v sosednjem lokalu, zato je ples popolnoma izpadel. V prihodnje bo gotovo v tem oziru drugače poskrbljeno, da bo prišla tudi plesa-željna mladina na svoj račun. Prirejeni družabni večer je v popolnem obsegu zadovoljil vse navzoče in uspel v moralnem oziru jako lepo, menim tudi, da bo Mestni odbor lahko odposlal Glavnemu odbo-znesek prostovoljnih prispevkov za Pasičev spomenik. Užitek tega večera je bil splošni vzklik, naj Mestni odbor še večkrat priredi take večere. r K lepemu večeru je pripomogla tudi vsestransko tečna in solidna postrežba hotelirja g. Mikliča. Ivič. šilite »Narodni Dnevnik«. Kratite vesti. General Pangalos, bivši grški diktator, ■pride v kratkem v Atenah pred parlamentarno anketno komisijo in nato pred sodišče, kjer bo obsojen le na izgon, ker ga iz političnih vzrokov nočejo kaznovati na zapor. Sovjetska banka je bila zopet otvorjena v Šangaju in sicer na zahtevo kitajskih trgovcev, ker finacira le banka trgovino čaja z Rusijo. Pri nadomestnih volitvah v izmajlskom ■»krogu v Romuniji je edini kandidat romunski intelektualec Jorga, čegar izvolitev je s tem zasigurana. Hoover, sedanji ameriški trgovinski minister se je prijavil kot kandidat republikanske stranke za .predsedniške volitve. Republikanska stranka ima tako štiri kandidate: Hoover, Curtis, Willis, VVatson. Kdo bo ofi-cielen kondidat stranke je še negotovo. Italijanski banke so znižale obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotkov. Ples »GRAFIKE" se bo vršil dne 18. februarja v »Kazini«. Igra godba Dravske divirije in Jazzband Bony. Maske dobrodošle. Vstopnina 15 Din. DRUGA ZIMSKA OLIMPIJADA. Že otvoritvene svečanosti v St. Moritzu so zelo tr(pele 'vsled neugodnega vremena, potem pa je nastal tak snežni vihar, da se je moral pričetek hockey-iger na ledu za pol ure odgoditi. Vendar se vreme tudi ipotem ni zboljšalo in igre so se morale pričeti, čeravno na regularen potek tekem niti misliti ni bilo. Kot prvi sta nastopili Avstrija in Švica in je potek igre zelo razočaral, iker se je računalo z zmago Avstrije kot evropskega prvaka; vendar pa je Avstrija tako slabo igrala, da je le vsled srečnega slučaja dosegla samo neodločno. — Nato je porazila Francija Ogrsko z ‘2:0, Anglija pa Belgijo s 7:3, kar je vzbudilo pravo senzacijo, ker je bila Belgija neoporečen favorit. — Hokey-tekma med Švedsko in Češkoslovaško je končala 3:0; največjo zaslugo na tej visoki zmagi je imel švedski vratar M. Johannsen, ki ni izpustil ni enega izmed številnih in močnih strelov Cehoslovakov. •Nedeljske hokey-igre so končale večjidel s presenetljivimi rezultati, ker si je Poljska napram Švedski priborila neodločni izid ter je Francija Anglijo, ki je prejšnji dan pred-vedla tako sijajno igro, premagala s 3:2. Najbolj je zopet razočarala Avstrija, lanski evropski prvak, ki je igrala proti iNem-čiji 0:0 in ima sedaj le še malo upanja, da pride v semifinale. Taka šansa bi obstojala le tedaj, če bi tekma Nemčija : Švica končala tudi neodločno, ker bi potem vsa tri moštva skupine, koji pripada Avstrija, imela isto število točk. Slednjič je porazila Belgija Ogrsko 3:2. Kot zadnja točka nedeljskega programa se je provedel tek vojaških patrulj, ki je tvoril obenem prvo smuško-sportno prireditev. Vsako moštvo je obstojalo iz enega oficirja in treh mož, ki so morali premagati na progi višinske razlike 110 m. Tekme se je udeležilo devet narodov, Iti so se sledeče plasirali: 1. Norveška (3:50:47), 2. Finska (3:54:37), 3. Švica (3:57:04), 4. Italija (4:07:30), 5. Nemčija (4:15:02), 6. Češkoslovaška (4:14:07), 7. Poljska (4:33:45), 8. Ru-munska (5:00:16) in 9. Francija (5:20:26)^. Francoska patrulja je šla torej za 1 uro 35 min. 39 sek. kasneje skozi cilj kakor zmagovalka Norveška. TRAGEDIJA PETO.ŠOLCA PAVLA KRANTZA. Zaslišanje Hilde Sehellerjeve. Hilda Scheller stopi zelo neženirano iu samozavestno v dvorano. Obtoženca, ki je do- doslej stal, ob njenem prihodu pa sedel, ignorira. Je čedna deklica kostanjevih las, vitke rasti ler ima ibujne, ii la gar^on ostrižene lase. V začetku govori bolj tiho in nekoliko afektirano. Predvsem se razvije med zagovornikom iu senatnim predsednikom živahna kontrover-za, če naj se priča zapriseže ali ne. Sodišče sklene, da se dekle pred izpovedbo zapriseže. Vprašana glede razmerja z obtožencem izpove, da se za Pavla (nazivlja ga s krstnim imenom) jzprva sploh ni brigala, ko pa ji je ipovedal njen brat, da je dečko dudi kos poeta, se je razvila med njima ljubezen. Hilda prizna, da sta se poljubovala. — Predsednik: Samo pri tem pa ni ostalo... Priča: iNe. Poljubovala sva se in šla sva tudi dalje. Toda do pravilnega spolnega občevanja med nama ni prišlo. — Predsednik: Ali je prišlo mogoče do dotikanja. — Priča: Da. — Predsednik: Ali ste ga imeli radi. — Priča: Da. — Predsednik: Kdo pa je bii aktivnejši del? — Priči zastane beseda. — Predsednik: To nam morate povedati. — Priča: Ne vem, kako mislite. — Predsednik: Ali niste občutili seksualnega poželjenja? — Priča: Da. — Predsednik: Ali morete Krantzu očitati, da se vam je vsiljeval? — Priča: 'Ne. — Predsednik: Kaj je bilo, ko ste prinesli Pavlu nočno odejo? — Obtoženka: Poljubovala sva se. — Predsednik: Pa niste imeli še neke druge tajne želje? — Priča: 'Ne vem. Mislila sem samo na to, da se bova poljubovala. — Predsednik: Toda ni ostalo samo pri tem. — Priča: Ne. — Predsednik: Ali ste bili oblečeni? — Priča: Ne. Pri nadaljnjem zaslišanju se izkaže, da je Hilda Schellerjeva koketna in lažnjiva deklica. Pri svojih na Krantza precej obtežil-nih izpovedbah pride v nasprotje z izpovedbami svoje prijateljice Elionore Ratti-jevo. Ker je dobil K ran t z pri sobotni porotni obravnavi živčni napad, je odredilo sodišče dvadnevni odmor. Včeraj in danes se nadaljuje zaslišanje prič. Sodba bo izrečena v petek. CHARLIE CHAPLIN v svojem največjem in najznamenitejšem filmu »Cirkus«, ki se je te dni z rekordnim uspehom predvajal v Berlinu in Dunaju. Charlie Chaplin. Vse to je prav lepo in napravi globok vtis, nastane pa drugo vprašanje: ali je Chaplin srečen? 'Nekega dne je dejal svojemu tajniku: »Svet me hoče zadušiti. Ta mu je pa odvrnil: »Toda saj imate vendar prijatelje, saj imate vse, česar se vam srce pože- li . . .< Chaplin pa je odgovoril trpko: >Pri teh vaših besedah se moram res smejati. . . . Prav ničesar nimam, niti ene stvari na svetu... Nikogar ni, s katerim bi hotel govoriti... Sicer pa, dragi moj, nihče izmed nas tu nima mnogo. Gruča otrok smo, boječi se teme in zadovoljni smo, če napoči dan.. .< Čez nekaj trenutkov je nadaljeval rekoč: >Čim več denarja, tem več skrbi. Ko smo bili otroci, smo doživeli mnogo gorja, denar pa mam je prinesel novega...« Njegov tajnik pravi o njem sledeče: >Za masko klovna se skriva dramatik, ki je zelo nesrečen, žalosten in utrujen človek, izgubljen v oceanu sanj...« Ta karakteristika je gotovo točna. Vsi oni, ki poznajo Chaplina, so ga spoznali na ta na- si prilagodi vse, ter si tako svojo lastno moč poveča i ostalimi umetnostmi, a tudi moc ostalih umetnosti povečuje s svojo. Tu mislim mnogo bolj na možnosti kot na udejstitve vi-j zuelne simfonije, ki se vedno bolj razvija. 1 (Dalje prih.) TISKARNA MERKUR LJUBLJANA SIMON OREOORČIČEVA UL Marica Košenina roj. Potočnik naznanja v svojem in v imenu svoje sestre /.alke Potočnik vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je njen dobri mož, svak, brat in stric, goapod mul. lil. dr. PII Kini zdravnik uradnik 0UZD, zdravnik Monopola, okrožni zdravnik v p. in bivši železniški zdravnik, danes, dne 14. februarja t. 1. ob 2. uri zjutraj po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 65. letu starosti 'boguudano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 10. februarja 1928 ob 2^iri popoldne izpred njegovega doma, Cesta v Rožno dolino (1, lia pokopališče na Viču, kjer se truplo položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 14. Jebruarja 1928. Bre* posebnega naznanilo. Metini pogrebni xavod ▼ Ljubljani. Širite -Narodni Dnevnik" V pripon 1 <*» priporoča za naročila o tiskarsko ■ troho tonrlnločlh del. MALI OGLASL Za vsako besedo se plača-50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Premog - Čebin NVolfova lili. - Telef. 2068. šivilja, dobro izurjena, išče sluft-be. Gre šivati tudi M: dom. — Naslov v upravi Usta. as epojd leipa starinska oprema iz 1(1. stoletja. Ogled na velesejmu. IadajateJJ: Aleksander Želeanikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.