V LJubljani, v četrtek 29. julija 1897
Političen list za slovenski narod.
ftooNova «Mm« »** «tf»	»9lo4 noM< «№
Po pioatl pnjtmut velja: Se aeto leto predpiUaa 16 »14., m pol let* 8 rld., ta žetrt Is'* i (Id., ta )»d«a cq мееес 1 rld.40 kr.
V adminlitradjl prejman valji : U tele leto IS »Id., u. pol leta C fld.', ta «eirt leta S rld., ta jed.n auaee 1 rld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. več aa leto. Poiamne Itevilke po 7 kr.
NaroenJ.no In ocnanlla (iaierate) »»prejema upravnlltTo ia ektpedlelja v „Katol. TUkarnl", Kopitarjeve nliee It. 3.
Rokoplal te ae vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vrednlatvo je v Semeniikib ulleah it. 3, I., 17.
(.shaja vtak dan, izvaemSi nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
&tev. 170,
Ujetnik XXV.
To in drugo so točke, ki bodejo brez dvoma predmet posvetu naših poslancev.
Piišedše v naše mesto jih najprisrčneje pozdravljamo. Dobro došli v središču Slovenije. Težko in odgovorno je njihovo delo, tedaj naj ukrenejo, karkoli se jim zdi umevno in modro, uverjeni naj bodejo, da slovensko-hrvatski narod stoji kot trdna nerazrušljiva falanga za njimi! — Bog daj svoj blagoslov !
VI. občni zbor Leonove družbe.
Iz O e 1 o v c a , 28. julija.
Drugi dan.
Prvo predavanje v zgodovinskem odseku je imel dr. S t o r z e r, arhivar v Gradcu, o upravi notranjih avstrijskih dežel od 1. 1564—1848. Avstrijske dedne dežele so se delile v gorenje avstrijske (Tirole in Predarlsko) in notranje avstrijske (spodnja Avstrija, Stajar, Eorotan, Eranjsko in Primorje.)
Do Maksa I. jih je vladar osebno vladal; pri tem je zadel večkrat ob upornost deželnih stanov. Maks I. je pa osnoval upravno vlado — svoj regiment, kakor ga imenuje.
Od tega časa opazujemo vedno večji razvoj in pomen uradništva v deželah.
Stanovi so zase prisvajali vse pravice ; brez njihovega dovoljenja ni smel vladar niti davkov pobirati. Sami so se pa premalo brigali za javno varnost in za kmeta.
Ferdinand I. je ustanovil policijski red za javno varstvo, toda stanovi ga niso vsprejeli.
Prvi glavni udarec proti samooblastnosti deželnih stanov so bili cesarski deželni uradi, ki so se uvedli 1649. Birokracija je vedno bolj zmagovala. Grof Frid. Vilj. Haugwitz je za vladanja Marije Terezije vzel stanovom vojne, finančne in po-
„Mir I"
Vse štiri stene Krhiuove krčme so odmevale od krohota, ko je vstopil Lavrin s svojo družino.
„Tu so moji otroci; gospoda, poglejte jih 1 Oblečeni sicer niso, kakor bi se spodobilo za tako častito družbo, toda ker ni bilo dovolj časa, izvolite mi to nemarnost blagohotno oprostiti ... Da vidite muzikalni talent našega rodu — I To je mešan zbor I Hanček in Nežica na levo, Francek v sredo, vidva na desno I . . . . Gospoda moja, ker se doslej še nisem zadostno bavil z vzgajanjem njihovega glasbenega čuta, zato je naravno, da ne znamo še nobenih imenitnih kompozicij. Ali tudi preprosta narodna pesem lahko pokaže, kje je fiu posluh in lep glas, in kjć ga ni . . . Torej 1
Jaz pa po-ojdem —tt.
Pepček in Tonček sta se obrnila v steuo in si zakrivala oči z rokami, Hanček je gledala v tik in molčala, Nežice drobni obrazek pa se je čedalje bolj nabiral na jok. Samo Francek je spustil tenak, tresoč glasek, ki je pa takoj utihnil.
„Kaj je to ? Zakaj ne pojete ? Tu sem, k meni, Tonček, in ubogaj I Se enkrat od začetka 1 . . .
Jaz pila . .
Nežica je začela na glas jokati in celo Francek je zaihtel. Gospod adjunkt se je smejal, da si je brisal oči z robcem, Skočir pa se je od radosti zibal z vsem gorenjim životom.
litično upravne stvari. Po češkega kraljestva vzgledu je ustanovil okrožne urade (ua Štajerskem 5, na Koroškem 3, na Kranjskem 3, v Ljubljani, v Novem mestu in Postojini) poleg drugih namenov izrečno tudi zato, da branijo kmeta. Jožef II. je birokraciji dal še večjo moč. Ta je vedno bolj rastla, dokler niso leta 1848 padle zadnje „stanovske" pravice.------
Na to zanimivo predavanje, ki se priobči v „Jahresbuch der .Leogesellschaft* opozarjamo vse, ki se zanimljejo za zgodovino naših dežel. Tudi v socijalnem oziru je velicega pomena. Vzlasti sedaj, ko se bije boj mej avtonomističnim in centralističnim načelom, je treba na temelju zgodovinskih resnic trezne sodbe o napakah in zaslugah nekdanje stanovske samovlade, ravno tako pa tudi o napakah in zaslugah birokratičnega centralizma.
Dr. Schnerrich z Dunaja je poročal o re-nesanških spominkih v krški cerkvi, vzlasti o krasnem velikem oltarju in o prižnici, ki dokazujeta, da je tudi renesansa ustvarjala krasne umotvore.
Zgodovinskemu odseku je predsedoval dr. baron Helfert.
Tajnikovo poročilo.
Profesor dr. S c h i n d 1 e r, tajnik Leonove družbe, je poročal o družbinem gibanju.
Udov je 1730 (na Kranjskem 12). Zelo dobro bi bilo, da bi se ustanovili škofijski odbori v pospeševanje družbinih namenov.
1.	Družba izdaja „Oesterr. Literatur-blatt", ki ima krog 650 naročnikov. List hvalijo strokovnjaki, toda bere se še vedno premalo. Potreben je, dasi nalaga družbi velike žrtve. S katoliškega stališča ocenjuje vsa važnejša na novo iz-išla dela.
2.	Družba je začela izdajati „Allgem. Biicherei" po vzgledu Beclamove „Univ. Bibliothek". Zvezki
««»»Даадааваавадаа-ааа^
V tem hipu stopi v sobo razjarjena Lavrinka
„Tako počneš ti s svojimi otroci! Ali nisi sam zadosti v zasm^h ljudem ? Nobene sramote nimaš! ... In vi ste tudi dovolj neumni, da se smejete takemu . . . . Fej vas bodi!"
„Franca, Franca! Ven I . .
„Pusti otroke pri miru. Le sem pojdi, Nežica".
Prijeli so se je za krilo in capljali za njo preplašeni in tresoči se v svojih tenkih srajčkah.
„Oprostite, gospdda, moja žena je malo prenapeta in njeno vedenje res ni, kakor bi moralo biti; ali kljub temu je dobra ženska, verjemite mi . . ."
Odgovarjal mu ni nihče več, in celo adjunkt se je nekako prisiljeno smejal. Lavrinu se je videlo, da je poparjen; ni vedel, kam bi pogledal in kaj bi govoril.
„Nocoj, gospdda moja, se je stvar tako slabo završila, — a to ne dć veliko. Jutri napravim natančen projekt in se vam ga usodim predložiti, da ga odobrite ali prenaredite ..."
„Ze dobro, že dobro, Lavrin; zdaj pa pojte spati" zagodrnjal je poštar, ki je hipoma prišel ob dobro voljo, kakor vsi drugi.
Lavrin je vstal drugo jutro precej pozno, opotekal se in pal na kolena sredi sobe. Žena je skočila k njemu, da bi ga vzdignila. Na licih so mu gorele
LISTEK.
Lavrin.
Spisal P. R.
(Konec.}
Otroci so etali pred njim še v pol spanju, meli ei oči in se praskali po glavi.
„Za menoj, banda I Primite se za roke! Stopajte 1"
„Kam, za božjo voljo, kam ? Pusti jih, ne vlači jih ponoči na cesto 1"
„Nikamor na cesto I H Krbinu; tam jih hočejo videti. Ne bo nič hudega, Tonček, le korajžno glej I'
Francku so se začela natezati ustna na jok.
„Kam pa gremo, ata?"
„Mama, spančkatl" zastokal je Tonček.
„Kruha!" domislil se je Pepček.
„Vsega bo dovolj: vina in kruha in mecil; le s menoj!"
„In konjička tudi?"
„Kaj ti pride na misel 1"
Francku se je začel podbradek tiesti.
„Ali da, da, konjička tudi, samo ne cmšri se mi 1"
„Ti, Jože, lepć te prosim . . . ."
Zena mu je položila гокб na ramo.
:iUVft(» OISf.!	•	' '
Sestanek državnih poslancev.
Jutri se snidejo v Ljubljani državni poslanci ejovenskega in istereko hrvatskega naroda, da se posvetujejo o političnem položaju in ukreuejo, kar se jim zdi potrebno in koristno v prid ljudstva, ki jim je poverilo častni, a odgovorni in trudapolni mandat
Marsikaj se je v kratkem času, odkar se je razšel državni zbor, zgodilo in marsikaj se — ni zgodilo, kar vzbuja opravičeno vznemirjenje v slo-vensko-hrvatskem ljudstvu. Napram brezobzirni politiki nemško-liberalne in nacijonalne stranke vlada še vedno ni pokazala odločne barve, marveč je čutiti, kakor bi se boječe pomikala korak za korakom nazaj, kakor bi ne imela poguma izreči, da ima v Avstriji vsak narod jednako pravico po božjih in človeških postavah.
Celjsko vprašanje se je „rešilo", ne da bi se vprašali zastopniki slovenskega ljudstva. Vzela se nam je postojanka, katero emo po hudem boju zasedli. Zgubili smo oporno točko južno-štajerekega slovenstva.
In tužno Primorje! Nič se ni spremenilo, prav nič. Kakor preje, tako danes tam nad-vladuje brezobzirna manjšina, ki škili čez črno-žolte mejnike. Večina pa, ki je zvesta in do zadnjega vzdihljeja udana Avstriji in njenemu vladarju, se brezsrčno zatira in zatirati pusti 1
In Koroška? Lepa veja slovenskega debla, toda gnjusen mrčes je na delu, da jo obje. Klic, naj se Slovencem na Koroškem dajo pravice, ostal je doslej glas vpijočega v puščavi. Prihodnji mesec gre nositelj sedanjega koroškega zistema, predsednik Zabierow, v „zasluženi" pckoj. Ali bode mogoče do-eeči, da vsaj jedenkrat pride pravičen, objektiven mož za predsednika v Korotan ?
ee prodajajo po 12 kr., udom po 8. Prihodnje leto prične izdajati Stifterjeva dela.
3.	Družba se hoče truditi, da izda dobre učne knjige, vzlasti pedagogične, filozofično in zgodovinske.
4.	„ Q u e 11 e n - and Forschangen", v katerih se opisujejo posamne avstrijske kronovine v zgodovinskem in kultnrnem osiru, se selo hvalijo. Izišli ao sedaj štirje sveaki.
5.	.Das socialeWirken der Kirehe" obsega sedaj krško in sekovsko Škofijo. Kmalu izide kraljičinograški. Drugo škofije pridejo v kratkem na vrsto.
6.	Dela, ki jih namerava izdati Leonova družba, so: „ Conversationslexieon" v katoliškem duhu, „Vierteljahrsschrift fiir christliche Kunst" in .Die katholische Eirche unserer Zeit und ihre Diener".
Tajnik se spominja slovenske Leonine, jo najprisrčnejše pozdravlja in ji želi srečo in božjega blagoslova. Kot smo čuli, ima ie lepo število udov in dobro napreduje. Z dunajsko ima jednako smer, torej ji je ljuba sestra.
Pri posamnih predlogih poudarja profesor dr. G i 11 b a u e r potrebo katoliškega znanstvenega glasila, ker sedaj krščanski učenjaki nimajo nikjer priložnosti objavljati svojih spisov.
Dr. W a i t z iz Briksna priporoča, naj letos priredi družba .socijalen kurz".
Tajnik odgovarja, da v sedanjih političnih razmerah to nikakor ne kaže.
S tem je bil razgovor o tajnikovem poročilu končan.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a ni, 29. julija.
Češki deželni »bor in nemški liberalci. Vest o izvanrednem zasedanju češkega deželnega zbora je v obilni meri razburila aemške duhove. Vsi presenečeni se vprašujejo voditelji Nemcev, čemu neki je dospel grof Badeni do tega sklepa, ko je vendar jasno, da ni mogoče sporazumljenja mej češkima narodoostima, dokler Cehi in vlada ne pokažejo resne volje za spravo in ne izjavijo, da so voljni ustreči .pravičnim" zahtevam Nemcev. Ta izjava nemških zagrizencev je pač jalova. Cehi, posebno pa še Badenijeva vlada pač nikdar niso pokazali, da niso voljni ustreči pravičnim zahtevam nemškega naroda, marveč zahtevajo le, da se tudi Nemci ozirajo na pravične želje slovenskega naroda. Težkoča, ki po mnenju nemških politikov ovira spravo mej češkima narodnostima, ni nikakor na strani Cehov, marveč jo provzročajo le njihovi zagrizeni nasprotniki. Iz vsega pisarenja nemško - liberalnih listov je razvidno, da ravno Nemci ne marajo pravične sprave in delajo samo nato, da se nadaljuje neplodni in vsemu avstrijskemu prebivalstvu neizmerno škodljivi prepir zopet v dunajski poslanski zbornici. Ako bi bili zastopniki nemškega naroda res tako vneti za ljudski blagor, kakor pri vsaki
rudeče pege, oči so gledale motno in brezizrazno; na ustnih pa se mu je prikazala kaplja krvi.
.Cemu vstajaš ? Lezi takoj nazaj na posteljo in dobro se zavij . . . Jezus, Marija, kaj bo iz tega ! In včeraj ves dan in vso noč v gostilni I"
„Daj mi hlače, — kje so hlače? Jaz moram k poštarju, da se zmeniva ... Tu se gre za našo prihodnost . .
Sedel je na šepav stol in se začel oblačiti.
.Ne vem, kako je to, da se mi roke tako tresejo, kakor bi ne bile moje ; čisto lesene so ... Odpri okno ; tako tema je tukaj."
Vsak čas se je zazibal na stolu, zgrabil se trdno za stolico in počival.
.Tako bo dobro. Daj mi suknjo ; tam visi ob vratih. Kmalu pridem nazaj . . . Zdaj se prične življenje, Franca; sinoči so mi obljubili . . ."
Zunaj je bilo jasno in gorko, in vender ga je spreletel zdaj pa zdaj leden mraz po hrbtu; pred očmi se mu je vrtiio in meglilo, kakor bi skakale v zraku krog njega zlatorumene iskre.
.Kaj pa je Lavrin, kaj hočete?"
Osorni, hladni ogovor ga je spravil nekoliko v zadrego in teeno mu je postalo v prsih.
„Oprostite, gospod poštar, sinoči ste bili tako ljubeznjivi, da ste mi izvolili obljubiti . .. glede nameravane velike akcije .. ."
Poštar se je veselo zasmejal.
priliki naglašajo nasproti svojim volilcem, bi pač s radostjo >sprejeli vest o izvanrednem zasedanja češkega deželnega zbora, ki ima jedini namen, dati vsakemu naroda to, kar ma jo zajamčeno v temeljnih zakonih. Vest, da se skliče deški deželni sbor v septembra, potrjuje tudi poljski list „Slovro" ia moravski .Tagesbote".
Predlogi glede avtonomije v Južnih Tlrolah. Poročali smo, da je tirolski namestnik grof Merveldt povodom sadnjega .posvetovanja" naznanil italijanskim poslancem, da se vlada ne strinja i njihovimi predlogi glede avtonomijskega vprašanja. Ti predlogi obsegajo v glavnih potezah nastopne določbe: Deželni zbor se mora razdeliti v dve kuriji, nemško in italijansko. Prva obstoji poleg viri-listov, zastopnikov cerkvenega in evetnega velepo-eestva ter mest v severnem delu dežele iz 22 kmečkih poslancev, italijanska kurija pa iz zastopnikov vele-posestva, trgov in mest v južnih Tirolah ter kmečkih občin, katerih število se mora pa še le določiti. Vsaka kurija voli iz svoje srede jednega predsednika. Deželni odbor kot izvršujoči organ obstoji iz deželnega glavarja in pa desetih, dosedaj le šestih članov. Nemški člani tvorijo deželni odbor za nemško kurijo s sedežem v Inomostu, italijanski pa za italijansko kurijo, ki imej svoj sedež v Tridentu. Deželni zbor zboruje v Inomostu. Odtale določbe šo le deloma ali nič spremenjene. Kakor kažejo ti predlogi, so nameravali dati italijanski poslanci južnim Tirolam popolno samostojno upravo in se na ta način čisto odtrgati od nemškega dela. No, vlada je previdno preprečila to nakano laške iredente ter pokazala zastopnikom laškega prebivalstva, da še spadajo pod okrilje avstrijskega orla.
Narodna jednakopravnost Poljakov v Šlezlji. Predvčeranjim se je vršil, kakor smo omenili, v Levovu mnogobrojno obiskan shod poljske ljudske stranke. Potem, ko eo razni govorniki pojasnili položaj Poljakov nasproti Nemcem ter ožigosali nekorektno postopanje merodajnih faktorjev, se je na predlog Rewakowickega vsprejela resolucija, v kateri se vlada pozivlje, naj uvede v Sleziji popolno jezikovno ravnopravnost, prizna poljski gimnaziji v Tešinu počenši s šolskim letom 1897/98 pravico javnosti ter prevzame ta zavod v lastno upravo. — Predsedništvu shoda se je pa še posebej naročilo, naj vporabi vsa zakonita sredstva, da se izpolnijo opravičene želje poljskega naroda v Šieziji. Konečno se je razpravljalo na tem shodu tudi o pripravah za občni strankarski shod Poljakov v Tešinu. Ker pa je vladni zastopnik preprečil volitev delegatov za ta shod, se ie sklenilo, da zastopa predsedništvo ljudske stranke izvenšlezijske Poljake na strankarskem sbodu.
Mej grškim prebivalstvom vlada v zadnjem času splošna poparjenost, katero ne provzro-čuje toliko politični in vojaški poraz, kakor pa neznosni materijelni položaj, v katerem se sedaj nahaja grško prebivalstvo. V vseh krogih primanjkuje denarja, trgovina in promet popolno počivata, pre-
„ Ali se Vam blede, Lavrin, ali ste na vse zgodaj pijani. Kaj niste videli, da so Vas imeli vsi za bebca ... Ne . . . Vi ste res nenavadno zabiti . . . Poslušajte Lavrin: Vi lepo delajte, pa pustite pijančevanje in druge prismodarije pri miru ... In tako, — i Bogom I"
Lavrin je stal nekaj časa v veži in gledal topo predse. Doma je sedel za peč in ni zinil besedice. Popoludne je prišel gospod doktor. Lavrin ga je pogledal s široko odprtimi očmi, po',em pa je vstal, opotekel se proti njemu in kričal:
„Stran, stran od mojega praga I . . . Vi ste se mi smejali, ko sem Vas prosil, Vi ste se rogali mojim otrokom, Vi ste me umorili . . .1"
Vzdignil je pest, spodtaknil se in padel na obraz. Žena pa je hitela po gospoda.
Gospod adjunkt in gospod poštar sta se bila sprla; kateri je bil vzrok temu znamenitemu dogodku, ni zapisano v lesnobrdski kroniki.
„Vi ste ga pogubili; drezali ste ga toliko časa, da ste ga popolnoma utopili v neumne fantazije in ga odvrnili od dela; Vi ste njegov morilec I"
„Ha ... Vi . . . Vi . . . Potrpite, vidiva se drugod ; zdaj se nečem ... ha I .. . takle ... I"
To so bile zadnje besede, ki sta jih govorila med seboj gospod adjunkt in gospod poštar; od takrat se niti pozdravila nista več.
bivaletvu so tako rekoč zaprti vsi viri ie itak skromnih dohodkov. Ptujei, ki so popreje v velikem števila obiskovali vsa večja gršk» mesta, so jih sedaj nekako ogibajo, sploh ni vefi opaziti takega življenja, kakorŠDQ je bilo pred začetkom nesrečnega prepira mej Grško in Tarčijo. Le v nižjih slojevih je še opažati nekoliko življenja, ki je pa samo umetno vzgojeno po ljudeh, ki hočejo Jjndstvo prepričati, da se še le sedaj prične za Orke vesela doba. Nekateri sanjači slepe ljudstvo, da se premirje 8 Turčijo sklepa samo iz tega vzroka, da se prevari nasprotnika o lastni moči. Potem se bije še le odločilen boj, ki bo popolno uničil sovražnega Turčina. In ljudstvo seveda veraje takim sanjačem.
Dševad-paša, vali na Kreti. Svojedobno smo poročali, da je dospel bivši turški veliki vezir Dševad-paša na Kreto in po sultanovem naročilu prevzel poveljstvo nad ondotnimi tnrškimi civilnimi in vojaškimi oblastvi. Ta vest je vzbudila v političnih krogih občno pozornost. Splošno se svet vprašuje, kaj neki pomenja ta najnovejši sultanov korak. Sultan se vede popolno tako, kakor bi se nihče več ne menil za položaj krečanskih prebivalcev, kakor bi ne bilo na Kreti več zastopnikov velevlastij. — Mesto, da bi se kolikor možno naglo odzvale z otoka turške čete, ki jedine provzročajejo nemir na Kreti, pošlje sultan Dševad-pašo organizovat in bodrit turško armado. Takega samovoljnega postopanja velevlasti nikakor ne morejo mirno gledati. Admirali kot zastopniki velevlastij ne smejo verjeti mamljivim besedam turške vlade, češ da je krečansko ljudstvo prepričano o „človekoljubnosti" Dševad-paše, ki je vsestranski izurjen v .pomirjenju" upornih duhov, kajti pomirjevanje, kakor je izvršujejo po sultanovih navodilih turški funkcijonarji, še nikdar ni bilo v korist krščanskim prebivalcem in tadi sedaj ne bo imelo drugačnega vspeha. Kratko rečeno: prihod Dševad-paše na Kreto bo zopet oživil jed-nake nerede, ki so se že nebrojnokrat ponavljali na tem otoku. Velevlasti ne smejo nikakor rok križem držati in mirno gledati, kako bo sultanov poslanik „organizoval" turške čete, marveč pričeti odločno protiakcijo, za katero je sedaj ob sklepanja miru z Grško najugodneje prilika.
Slovstvo.
„Krščanski detoljub". List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Vrejuje Ant. Kržič. IX. letnik, Št. 1. in 2. S prilogama: „Kako ti je ime? II. Sv. Jožef" in „Sv. zgodbe II. Nova zaveza".
Ta listič je glasilo jako blagotvorne bratovščine „Kat. društvo detoljubov", ki ima namen vsestransko pospeševati lepo vzgojo ljube mladine. Glavni list je namenjen starišem in vzgojiteljem, vendar tako pisan, da ni nikjer nič spotakljivega za manj izkušene ljudi; priloga pa je namenjena otrokom, vendar zopet tako vravnana, da je v obče koristna tudi odraslim.
„Krščanski detoljub" je že prinesel do sedaj premnogo lepih in koristnih naukov o krščanski vzgoji. Večji sestavki so bili: Zakaj morajo kršč. detoljubi otroke radi imeti? (vi. letniku); sedem poglavitnih grehov pa otroška vzgoja (v I. in II. let.); ptuji grehi pa krščanska vzgoja (II.—V. 1.) ; zatajevanje in premagovanje samega sebe (I. I.); zgledi bogoljubnih mater (od II I. dalje dosedaj 21); kaj se pravi katoliško vzgojevati? (II. 1.); krščanskega vzgojitelja oči (III. 1.) ; mladino vzgojevati je najboljše delo (III. 1.); stariši, skrbite otrokom za blagoslov božji! (III. 1.; tudi posebej natisnjeno); k r š-čanska družina in sv. zakramenti (IV. V. in VI. 1.); učite otroke hvaležnosti (IV. 1.); pred vsem učite otroke pokorščine! (IV. 1.); učite mladino moliti (IV. 1.); krščanske vzgoje najhujši sovražnik (V. 1.); lepi zgled — krščanske vzgoje najkrepkejši pomoček (V. I.); vestni vzgojitelj in — krščanskinauk; kako otrokom pomagati pri učenju kršč. nauka (od VI. I. dalje); cerkveno leto in krščanska družina (VII. do IX. I.); pisma slovenskim materam (od VII. 1. dalje); kakšen je dobro vzgojen človek (pričetek v IX. letniku). Ruven tega je še premnogo krajših budilnih sostavkov, zlasti na podlagi zgodbic ali izkušnje, kar dela spise mikavnejše in koristnejše.
Izmej prilog naj posebej omenimo , An-g e 1 j č k a ", ki sedaj izhaja že v V. tečaju kot priloga „Vrtcu" in kateremu želimo prav posebno mnogo naročnikov; „Ali z n a e ? ", otrokom te povsod znana knjižica; „Mala zakladnica", ki ima na ozkem prostoru res prekrasen venec najlepših molitvic; „Lepo vedenje v cerkvi in šoli"; „Podobica sv. Alojzija", ki opisuje (prav za prav ocenjuje) na kratko življenje in delovanje sv. Alojzija; spisana je bila sicer knjižica za tristoletnico, a njena rabnost ni omejena; „Spominek prvega sv. obhajila" ima krepke opomine za vztrajno stanovitnost v dobrem: „Dobra spoved", posebno priporočljivo delce; „Kako ti je ime? ali vzorno življenje naSih svetih p r i p r o š n j i k o v v nebesih", tej knjižici želimo še posebej krepkega nadaljevanja in blagoslova iz nebes.
Omeniti nam je še „Svete zgodbe za male otroke" in opozoriti na to, da jih je vi" sokočaetito knezoškofijstvo ljubljansko odobrilo v porabo za nižje skupine ljudskih šol 1. junija t. 1., št. 1608. Predložile se bodo tudi ministerstvu v potrjenje. Nimajo sicer podobic, a te se dajo nadomestiti s stenskimi podobami, ki so v premnogih šolab; velike pomembe je pri knjižici nizka cena 10 kr. kart.
Po tem le bolj površnem pregledu nam ni treba podjetja še posebej priporočati, saj je delovanje samo priporoča; le na to naj še opozorimo, da je to društvo bratovščina, ki posebno poudarja najimenitnejše vzgojilno sredstvo, čeznatorno pomcč — molitev, ter se še posebej ozira na uboino deco, ki jo v vzgoji podpira z društvenimi milodari. Naj bi noben mladinoljub ne prezrl teh blagodejnih naporov!
„Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva". Spisal A. Kržič. I. zv. Tretji natis. V Ljubljani 1897. Natisnila Katoliška tiskarna. Velja mehko vezan 80 kr., kartoniran 40 kr. — Ker že nekaj časa ni bilo v zalogi tega dičnega dela v našem mladinskem slovstvu, bodo vsi mladinoljubi z veseljem pozdravili novi natis. Knjiga podaja izbrano blaiilno berilo v prikupljivi obliki. Komur je pri srcu vzgoja naše mladine, naj ji da v roko „zglede bogoljubnih otrok".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. julija.
(Zdravstveno stanje prevzvišenega gosp. knezoškofa ljubljanskega) Iz Briksena prihaja veselo sporočilo, da so bile vse vesti raznih časopisov gledć slabega zdravja prevzvišenega gospoda knezoškofa popolnoma neosnovane. Nekdo je poslal vest v „Tiroler Stimmen" — in potem je šla po drugih časnikih. Cez nekaj dnij je imenovani list sam preklical napominano vest. Zdravnik je z zdravstvenim stanjem prevzvišenega zadovoljen. Revmatična bolečina se sicer sem ter tje še malo pojavi — pa preide zopet za več dnij, tako da je upati v kratkem popolnega zdravja. S cer pa se prevzvišeni razmerno prav dobro počutijo in so obhajali svoj god prav zdravi in veseli. Tamošnji stolni kapitel se jim je poklonil „in corpore" ter bil tudi opoludne v knezo-škofovi palači pri obedu.
(Sestanek slovenskih iu istersko-hrvatskih državnih poslancev) se vrši jutri, 30. t. m., ob 4. uri popoludne v stanovanju sklicatelja gospoda dr. Susteršič - a. Kakor čujemo, se udeležijo posveta skoro vsi povabljeni. Izrecno so izmed vnanjih poslancev pismeno naznanili svojo udeležbo gospodje: vitez Berks, grcf Coronini, dr. Gregorčič, dvorni svetnik Suklje i. dr. Nadejati se je, da se udeleži sestauka tudi dalmatinski poslanec gospod vitez Vu kovic, ki je mestca julija kot član pododseka večine bival na Dunaju in more podati neposredne informacije o položaju.
(Pogreb) J. Kersnika bode jutri dopoludne ob 10. uri na Brdu, kamor so danes iz Ljubljane prepeljali truplo. — Pokojnik je bil rojen 4. sept 1852 na Brdu, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, leta 1876 je po dokončanih juridičnih študijah vstopil pri fin. prokuraturi v Ljubljani, drugo leto prestopil k notarijatu, 1. 1880 pa je postal samostalen notar ter se nastauil na domači grajščini na Brdu. Bolehal je že mnogo časa na bolezni v grlu, kateri se je pridružila še sušica. Zadnji čas je bil v Gleichen-bergu, vrnil se je v torek zvečer v Ljubljano, kjer je pri svojem sorodniku na Dunajski cesti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
(Petdesetletnico maSništva) ali zlato mašo bota slovesno obhajala: preč. gospod Janez Hofstetter, častni kanonik in dekan postojinski, prihodnje nedeljo dne 1. avgusta, in č. gospod Anton Vonča, duhovnik v Bevkah, due 15. avgusta. Čestitamo!
(Slavnostno zborovanje Leonove družbe v Ce-levcu.) Iz Celovca, dnć 28 jul.: Slavnostni zbor Leonove družbe, ki se je jršil danes popoludnć ob 5. uri v dvorani deželne hiše, je bil vreden konec zborovanja zadnjih dnij. Prostorna dvorana je bila dobro napolnjena odličnih gostov. Dasi je c e -lovškimestni z b o r n a n e č u v e n način nastopil proti shodu ter niti dovolil ni, da župan pozdravi zborovalce, priili so najodličnejši možje celovškega mesta. Vlado je zastopal vladni sv&nik K o z a r y n , dež. glavar grof G o 3 s s, general B u s s itd. Tudi župan Neuner je bil navzoč, pa ne tiicijelno, temveč le ia svojo osebo! — Po odpćti kantati, katero je z» zbor zložil in vglasbil dr. K r a 1 i k, je mil. g. knezoškof dr. K a h n v daljšem nagovoru poudarjal pomen Leonove družbe. Glavni tajnik prelat S c h i n -dler je obširno poročal o plodovitem delovanju Leonove družbe v minulem letu in o nalogah, ki jo čakajo za bodočnost. — Slavnostni govor je govoril tukajšnji gimnazijski profesor gosp. dr. J. H a n n, ki je razpravljal v temeljitem govoru o krščanski umetnosti na Koroškem. Poslušalci so ta govor najživahneje odobravali. S primernim govorom je zaključil predsednik Helfert znameniti shod. — Zvečer se je vršil pri Sandwirtu banket, katerega se je udeležilo 106 oseb. Vršile so se običajne napitnice, za prijetno zabavo je skrbela godba pešpolka št. 17. — Ooširneje poročilo sledi jutri.
(Komens) krščansko mislečega dijaštva se je vršil sinoči kot završetek sestanku v dvorani katol. rok. pomočnikov. Zibava je bila uprav živahna in neprisiljena. Dvorana je bila polna visokošolcev in gostov. Stoloravnateljem je bil izbran g. drž. poslanic dr. S u s t e r š i č, ki je spretuo izvršil svojo nalogo. Na njegov poziv se govorili državni poslanci gg. Povše, dr. Krek, dr. Žitnik, dalje gg dr. Gregorič in Gostinčar. Za besedo bo se še oglasili Mat. Perč kot zastopnik koroških visokošolcev, g. Vuga v imenu goriških in g. Tomažič v imenu štajerskih, dalje so govorili abiturijent g. Lončar, č. g. I. Kalan iz Kamnika in urednik „Glasnika" g. Jakopič. Vsi govorniki so naglašali, da bi naraščaj slovenske inteligencije v vseh stanovih zvesto služil svoji domovini, svojemu od vseh stranij zatiranemu narodu, brez egoizma in samopašnosti, temveč držeč se krščanskih načel iz ljubezni do krvnega brata. Navdušene govore so navzoči tudi navdušeno odobravali. Med posameznimi govori je udarjal vrli in čili tamburaški klub „Zvezda". Na poziv g. Perča se je za velikovško šolo nabrala lepa svota. Okolu '/s 12- ure stoloravnatelj zaključi cficijelni del s slavaklici na sv. očeta in presvetlega cesarja. Došlo je več brzojavnih pozdiavov.
(Rateče na Gorenjskem,) 29. julija. Lovci 20. oddelka, ki so na Trbižu v posadki, imajo te dni strelne vaje pri jezerih pod Mangartom. Ravno sedaj je v tem kraju veliko živine: okoli 300 ovac, nad 200 govedine in nekaj konj. Tukaj imajo nam reč Ratečani svojo planino. Ljudje se s čudenjem vprašujejo: „Ali res ui nikjer druzega prostora za streljanje, kakor v naši planini?" Menda so si izbrali samo zato ta kraj, ker bode bolj prijetna zabava v lepi romantiški okolici. Ratečauom pa so ukazali, da morajo vso živino iz okolice odgnati. (Da bei diesen UebuDgen mit scharfen Patronen geschossen wird, soli die Gemeinde beziiglich des Abtriebes des Viehes von der Weide nachdriicklich angtwiesen werden.) Naši živinorejci se seveda ne morejo ustavljati takim drakoničnim ukazom in zato so včeraj zganjali tulečo živino v velikih trumah proti domu. Kam hočejo iti tačas ž njo? Ali jo bodo krmili sedaj v hlevu, ko je zunaj najboljša paša ? Spomladi pa bode trpela pomanjkanje kakor letos, ko so ji morali pokladati smrečje namesto mrve, in žaganje namesto slame? Ali bi ne bili mogli počakati z manevrom do malega šmarna, ko pride živina zopet iz planine? Usmilite se že jedenkrat ubo gega kmeta!
(Promocija.) Danes je bil v Gradcu doktorjem prava promoviran g. Otokar pl K o č e v a r, avskul-tant pri tukajšnjem dež. sodišču.
(Na Črnučah) so danes popoldne zvonove potegnili v zvonik, katere so po potresu sneli dne 12. maja 1895. — Cas veseli se približuje bolj iu bolj !
(Ie Kranjske Gorej se nam piše: Sveti Jakob „trkeljc" pridene, kakor pravijo, letos ga bo menda res treba, toda v drugem oziru, treba ga bo namreč v peč, kajti vsi vrhovi so dobili čez noč od 27. do 28. julija bele grive in sicer precej nizko doli. Prav v dolino se še ni upal belin, ako pa se v kratkem ne ujasni, pokriva nam jutri lahko uže ravnine in doline. Doslej smo ga imeli še vsak mesec, zato smemo biti trdno prepričani, da nam tudi odslej nobeden ne prizanese. Kakih posebnih novic ni. Letovičarjev imamo precej, pa tudi ljudje vse store, da jim pripravijo stanovanja, kolikor možno prikladna. Mej letovičarji, ki so počastili našo goro oziroma dolino, je tudi naš pesnik č. g. Simon Gregorčič.
(Obvestilo.) Da se podaljša čas za predajo pisem k posameznim poštnim vlakom, postavil se je v dvorišču novega poštnega poslopja pisemeki nabiralnik, katerega bode za to določeni poštni uslužbenec sto-prav pred odhodom poštnega voza na kolodvor seboj jemal, da se od tamošnjega poštnega urada pisma iz njega pobero ter odpošljejo.
(Zdravje v Ljnbljani) od 18. do 24. julija: Število novorojencev 20, mrtvorojencev 2, umrlih 26. Mej njimi za legarjem 2, za davico 1, za jetiko 7, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 3, za različnimi boleznimi 9; med njimi je 7 tujcev in 18 iz zavodov. Zi intekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 2, za legarjem 1, za oslovskim kašijem 1, za davico 5.
(Strela.) Iz Dolskega se nam poroča: Včeraj 28. t. m. je bil silen vihar. Ob uro zjutraj trešči v kozolec, ki je bil poln žita, ter oboje pogori. Last je gosp. župana Josipa Zupančiča po domače Jozeljna. Zaradi močnega vetra je bilo v nevarnosti še mnogo blizo stoječih s pšenico napolnjenih kozolcev. Sreča, da je dež s ploho udaril ter preprečil še večjo nesrečo.
(Ogenj) je bil, kakor se nam poroča, dne 27. t. m. v vasi Ambrus ob l/tll. uri predpoludnem. Pogorela je samo jedna h Sa, dasi ni bilo ljudi doma, ker je bila sveta maša ravno tisti čas v pol ure oddaljeni vasi. Zažgal je baje neki S., rodom Ljubljančan, pristojen v Ziri. Spomladi je še nabiral zavarovance za neko zavarovalnico. Zdaj je že v zaporu.
(Požar.) Dne 24. t. m. je v Sp. Berniku posestniku Staretu pogorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, Janezu Kalinšeku hiša s hlevom in skednjem in Fr. Jenkotu skedenj s senico. Škode je do 30.000 gld.
(Istra) Nedavno smo poročali, da je bila razprava proti Kušarju v Rovinju ustavljena zaradi italijanskih izgredov. Toda prizivno sodišče v Trstu je odbilo prošnjo, da se delegira drugo sodišče, ter je odredilo razpravo zopet v Rovinju. V motivaciji navaja tržaško višje sodišče, da so italijanaši demonstrirali le proti dr. L%ginji. Torej bodo obtoženci brez zagovornika, kajti dr. Laginja ne sme in noče v Rovinj, a oni nočejo druzega zagovornika. Lepe razmere I
(Samomor) Minoli petek po noči je 29!etni posestnik Blaž Sink z Broda skočil v Soro ; truplo so našli drugi dan. Nesrečnež je ljubil pijačo. — Sinoči po 7. uri je pri šentjakobskem mostu padel ali skočil v Ljubljanico neki človek, katerega je redar za lase potegnil iz vode.
(Premembe pri hrvatski vladi) Sekcijski načelnik za notranje pcsle Stankovič je umirovljen ter odlikovan z vel. križem reda Frančiška Jožefa; na njegovo mesto je imenovan banov najožji zaupnik pl. Krajcsovics; upokojeni vel. župan Svetozar Ku-ševič je dobil komturni križ Fr. Jos. reda, bivši sa-borski podpredsednik Francisci viteški križ Leopol-dovega reda, poslanca Pav:č in Gjurković red železne krone III. vrste. Te premembe in odlikovanja niso brez političnega pomena.
Telegrami.
Levov, 29. julija. Poljski listi poročajo, da se vrne grof Badeni v soboto iz Buska v Levov in odpotuje zvečer na Dunaj.
Kr&kovo, 29. julija. „Dziennik Kra-kowski" naznanja svojim naročnikom, da s 1. avgustom preneha izhajati.
Budimpeita, 29. julija. V poslanski zbornici je naznanil baron Banffy, da ni dobil od vladarja nikakega pooblastila glede parlamentarnega delovanja in bode vlada iz lastne inicijative storila potrebne korake, ako
ne bo možno nadaljevati razprave o predlogih, ki čakajo rešitve.
Madrid, 29. julija. Na kolodvoru Arca-dilli je trčil osobni vlak ob tovorni vlak. 13 oseb je hudo ranjenih.
Moskya, 29. julija. Na prvem kolodvoru Kazanske železnice je vničil požar blizu 300 voz z žitom in 15 voz z drugim blagom.
Carigrad, 29. julija. V včerajšnji soj poslanikov se je odobrilo prvjh devet točk mirovne pogodbe. Glede finančne kontrole se pričakuje v kratkem sporazumljenje. V turških krogih vlada mnenje, da bodo velevlasti zahtevale, da se ob jednem reši krečansko vprašanje.
Atene, 29. julija. Vstaši na Kreti so neki izjavili, da bodo v slučaju, ako turško vojaštvo v malo dneh ne ostavi otoka, pričeli nov ljut boj.
Umrli eo:
27.	julije. Jožefa Verhovc, perica, 53 let, Marije Terezije cesta 9.
28.	julija. Janko Kersnik, c. kr. notar, 45 let, Dunajska cesta 13, otrpnenje pluč. — Jožef Vertovc, poštnega asistenta sin, l*/i meseca, Gradišče 16, dyspepsie.
V bolnišnici:
26.	julija. Marija Bitenc, delavca žena, 73 let, ostarelost.
27.	julija. Marija Mogušar, žrebljarja žena, 40 let, phleg-macia alb».
iP-Wr,'«, 498 1-1
>b
Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko naznanja pretužuo vest, da je nje prezastužui član, preblagorodni gospod
Janko Kersnik
deželno - odborski namestnik, c. kr. notar, graščak, načelnik zadrugi vseh obrtnikov brdskega sodnega okraja itd. itd.
danes po dolgotrajnem bolehanji, 44 let star, umrl.
Pogreb bo v petek, dnć 80. julija, ob 10. uri dopoldne na Brdu.
V Ljubljani, dn<5 28. julija 1897.
Meteoroiogi&no poročilo.
2S1
29
čas opazovanja
9 zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v шш.
7341
733-9
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
121S I sl.lszah.
119
221
si. vzh. sr. sszah.
Nebo
pofob lačno
oblačno pol oblačno
lis
N »
20-4
Srednja včerajšnja temperatura 13 0°, za 6-9° pod normalom.
ProcM se
na Jesenicah (Gorenjsko) lik ceste, sredi trga, blizu pošte, cerkve, kolodvora in tovarne ležeč ijV" travnik, zasajen s sadnim drevjem (dolg 187 m, širok 20 m) ter prostor zelo pripraven za zidanje novega poslopja.	Preda se tudi v manjših del.h.
Več se poizvč pri Janezu Razlngar-ju, posestniku v Plavškem Rovtu, pošta Jesenice na Gorenjskem. 495 7—2
Pošten in dobro izvežban
mesuskipoffio
sprejme se takoj za dobro plačo v službo. Pismene ponudbe na Nikolo Ргеб-а, mesarja v Karlovcu.	486 3-2
Predsedstvo „Slovenske Matice v Ljubljani" naznanja prežalostno vest, da je mnogoletni društveni odbornik in poverjenik, izborni pisatelj slovenski, blagorodni gospod
Janko Kersnik
c. kr. notar, graščak, deželni poslanec, svetnik trgovinske in obrtne zbornice ljubljanske, župan v Lukovlci itd. itd.
po dveletni težki bolezni, danes ob '/» 1- uri po noči, prejemši svete zakramente za umirajoče, izdihnil svojo plemenito dušo.
Truplo preblagega pokojnika bode v četrtek, dce 29. t. m., blagos ovljeno na Dunajski cesti h. št. 13 ter od ondod prepeljano na Brdo, kjer bode slovesno položeno v rodbinsko rako v petek, dnč 30. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Sv. maše se bodo darovale v župni cerkvi na Briu.
R. I P.
V Ljubljani, dnć 28. julija 1897.
Hiši v Ljubljani št. 5 na Žabjeku in št. 9 v Rožnih ulicah
sta pod ugodnimi pogoji iz proste	roke na pr o daj.
Natančni pogoji poizvedć se v pisarni gosp.	Ivana Gogale, c. kr. notarja v Ljubljani. 488 3-2
JJQr* Zajamčeno eamočieta
i
odlikovana z najvišjimi odlikovanji
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
Ж. kranjsko
čisto laneno olje.

priporoča najceneje 59 104—80
c4dolf OCaupfmannf
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nexev, lakov in kleja v Ljubljani.
Tomaževa fosfatna
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine prsti.
Za zbolji&nje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate.
Jedva nedostajofa množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj se pošiljajo	56 36—18
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
Mariensrasse 11.
SsMB X> u n a j s k a borza.
Dn6 20. julija.
(kupni driavni dolg v notah.....102 gld.	10 kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	102	,	20 .
Ivstrijska zlata renta 4%............123	.	30 ,
Ivstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	,	40 .
Ogerska zlata renta 4*..............122	.	65 .
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	100	.	25 .
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	944	.	— .
Kreditne delnice, 160 gld............368	,	— .
Leadon vista...........119	.	45 .
Kemiki dri. bankovci za 100 m.nem. drl. velj.	58	.	67'/,
»0 mark........................11	.	73 .
10 frankov (napoleondor)............9	.	52 .
Italijanski bankovci ................45	.	42\,
0. kr. cekini........... 6	.	63 .
Dn4 28. julija.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	158	gld.	75 kr.
6* državne srećke 1. 1860, 100 gld. . .	163	.	25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189	,	—
4 % zadolinice Rudolfore želez, po 200 kron	99	.	60
Tišine srefike 4%, 100 gld.......140	.	75
Dunavske rravnarne srečke 6% ....	128	,	50
Dunavsko rranarno posojilo 1. 1878 . .	108	.	50
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50
4% kranjsko deielno posojilo.....98	.	75
Zastavna pisma ar. osr zem.-kred.banke4#	99	.	70
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	225	.	—
. , juine ielezniee 3% .	183	.	10
južne železnice b% .	126 .	25
dolenjskih ieleznic 4*	99 .	60
Kreditne srečke, 100 gld........200
4% srečke dunar. parobr. druibe, 100 gld.	147
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld................73
St. Genćis srečke, 40 gld.......77
Waldsteinore srečke, 20 gld......—
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	161
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3400
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	394
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . ,	84
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	—
Montanska družba avstr. plan.....131
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rublje» 100........126
gld. 50 kr.
50
. 50
I 50 25
25 75 62
ШХ~ Vakup in prodaja _
vsakovrstnih driavnlh papirjev, areAk, denarjev itd
Жа varovanje z» zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K s I a n t n a izvršitev aaroAil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C II
Wolizeili il 10 Dunaj, lariahilfiritrasii 74 B.
t*
Pojasnilav vseh (espedarsklh in «nanJulh stvareh, j
potem o kursnih vrednostih vseh ieekulaei|sfcili vredsestafe papirjev in veslal sviti za dosego kolikor je mogoče visooega § «brestovanja pri popolni varnosti V naloženih g larnlo,