209
Razne reči.
—  Presvetli cesar je podaril za ubožce na Reki 4000 gld.
—  Presvetli cesar in nadvojvoda Albreht sta izrekla zahvalo za izjave udanosti in patrijotičnega čustva Ljubljanskemu veteranskemu koru in pa odboru za napravo spomenika pri Custozzi padlim vojakom povodom praznovanja petindvajsetletnice bitke pri Custozzi.
—  Gospod deželni predsednik  baron Winkler se
je  odpeljal v četrtek 2.  t. m. zarad  nujnih   opravkov na Dunaj.
—  Sentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode imela v praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija v gostilni g. Ivana Počivalnika na Sv. Petra cesti (zraven Jarneja) svoj občni zbor, na katerem se bode tudi osnovala prva Ljubljanska ženska podružnica. Po občnem zboru bode na gostilničnem 'vrtu veselica z vojaško godbo in petjem.
—  Poseben vlak na sv. Višarje odide v soboto dne 11. t. m. Vozni listi se dobivajo pri dosp. J. Pavlinu ~v Ljubljani.
—  Na Reki se je dogodil takoj po cesarjevem odhodu velik škandal. Mi smo poročali v zadnji številki, da sta bili izključeni iz števila onih društev ter javnih zavodov, katere je imel počastiti cesar s svojim obiskom, hrvaška čitalnica in pa hrvaška gimnazija. Čeravno so se Hrvatje pritožili zaradi tega preziranja, ostalo je vender pri prvotnem programu. To se je posrečilo za-prečiti italijanski magistratni kliki ter njeni zaveznici ogrski vladi. Zaprečiti pa niso mogli sijajne ovacije, katero je napravila hrvaška čitalnica svojemu kralju, ko se je peljal mimo nje. Naročila si je namreč vojaško ^odbo ter vzprejela cesarja, ko se je mimo nje peljal, z burnimi živio-klici. Odlične dame so pa posipale z balkonov cesarjevo kočijo z najdragocenejšimi cvetlicami, za kar se je cesar smehljajoč zahvaljeval. To je pa prej navedeno kliko tako silno razdražilo, da je kar pokala od jeze. Ko se je pa cesar odpeljal z Reke, pridrla je pred čitalnico velika druhal — bili so večinoma ^delavci, nahujskani in morebiti tudi nalašč podkupljeni — ter začela tako surovo razsajati in kričati, kakor bi bila zdivjala. Ta druhal se ni spravila izpred čitalnice, predno
ni s silo primorala čitalničnega čuvaja, da je snel — obešeno zastavo. Ta dogodek je napravil na Hrvate, ne samo na Reki živeče, ampak na ves narod hrvaški tako neugoden vtis, da se danes niti ne more govoriti o posledicah njegovih. Hrvaški listi pišejo o tem dogodku sicer mirno, a jako odločno, ter pravijo Madjarom, da je navadno najbolje za onega, ki se smeje zadnji. V nagodbi ni sicer določeno, čigava je Raka, je ii hrvaška ali madjarska, ali Hrvatje so popolnoma prepričani, da je Reka njih in da ne smejo tega bisera hrvaškega kvarnerskega morja prepustiti nikomur ter za nobeno ceno. Da je pa dandanes do tega prišlo, da se je hrvaški del Reškega prebivalstva izneveril svoji narodnosti, temu 80, pravijo hrvaški listi, krive razmere in pa madjarski šovinizem. Ali teh razmer in tega šovinizma bo moralo biti v kratkem konec. Kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, izprevidi tudi to. če mislijo Madjari in njih zaveznica italijanska magistratna klika na tak način in s takimi surovimi razžalitvami hrvaškega naroda pospešiti rešitev Reškega vprašanja, imajo prav ; če pa menijo, da se bode to zgodilo njim na korist, potem se pa varajo.
— Sokolski shod v Pragi. Obisk češke deželne razstave postaja od dne do dne impozantnejši. Tudi zaveza češkega Sokola je porabila to priliko za svoj shoi, ki je bil ta teden v zlati Pragi. Udeležba je bila velikanska, kajti ne samo češka Sokolska društva iz Češke, Moravske in Šlezije so se odzvala radostno pozivu, ampak tudi iz drugih avstrijsko-slovanskih pokrajin so poslala Sokolska društva mnogoštevilnih deputacij, katerim so se pridružili tudi drugi obiskovalci. Največ posebnih vlakov je došlo v Prago v soboto due 26. junija in pa minolo nedeljo. Iz Galicije, od koder je dospel prvi vlak, prišlo je nad 530 gostov, med njimi nad 300 Soisolov, ki so zastopali razna poljska Sokolska društva, in nad 80 dam. Vzprejem na Kolodvoru je bil ganljiv. Razen posebnega odbora Sokolov se je zbrala brezštevilna občinstva ter z burnimi „ua zdar!" pozdravljala brate Poljake. Iz Ljubljane v Prago došli posebni vlak je pripeljal nad 200 gostov, in sicer Slovencev in Hrvatov, kateri poslednji so se Slovencem pridružili na Zidanem Mostu. Zastopana so bila Sokolska društva Zagrebško, Karlovsko, Ljubljansko in Tržaško. Bilo je med temi jugoslovanskimi gosti tudi lepo število dam. Mnoge izmed njih so bile v narodnih nošah slovenskih in hrvaških, kar je občinstvu jako ugajalo. Ti slovenski in hrvaški gostje so dospeli v Prago v soboto die 27. junija zvečer ob 8. uri in 50 minut. Na kolodvoru jih je pričakoval poseben odbor čeških Sokolov. Zunaj kolodvora je bilo ljudstva zbranega na tisoče. Pozdravil jih je v imenu vseh čeških Sokolov starosta Praškega Sokola gospod Višek, imenujoč jih brate ter poudarjajoč, da ima ta obisk namen ukrepiti staro bratsko prijateljstvo. Zagotovil jim je, da bodo češki Sokoli storili vse, kar bode v stanu napraviti jugoslovanskim gostom prijetno bivanje v Zlati Pragi. V imenu
210
Hrvatov se je zahvalil dr. Mazura iz Zagreba, v imenu Slovencev pa gosp. Nolli iz Ljubljane. Tudi zastopnik poljskih Sokolov je pozdravil jako iskreno jugoslovanske brate. Ob tej priliki je prišla tudi deputacija francoskih telovadnih društev v Prago, da povrne češkim Sokolom obisk, ki so jim ga napravili češki Sokoli za časa francoske razstave v Parizu. Vzprejem teh inozemskih gostov je bil dostojen. Kakor ti, tako so se slovesno vzprejemali tudi drugi gostje in Sokoli, ki so z mno-gobrojnimi iz raznih strani Češke, Moravske in Šlezije došlimi posebnimi in navadnimi vlaki se pripeljali v Prago. Prvi večer, to je v soboto, so se zbrali gostje na restavracijskem vrtu „Meštanske Besede", kjer jih je jako prisrčno pozdravil društveni načelnik cesarski svetnik Jahn. Čeravno je vrt prostoren, ali vender je primankovalo prostora, saj jih je bilo pa tudi na tisoče zbranih. Sokolski shod se je vršil v nedeljo dne 28. junija pod milim nebom pred razstavo. Zbralo so je nad 40.000 ljudi. Bilo je med zbranimi velikansko naudušenje. i&od se je dokončal v najlepšem redu.
—  Lep čin poljskih Sokolov. S kolodvora so krenili poljski Sokoli najprej v Palackega ulico ter se ustavili pred hišo dr. Riegerja. Posebna deputacija je šla v stanovanje k dr. Eiegerju, prositi ga, da jim dovoli ovenčati doprsni kip Palackega nad portalom dr. Eie-gerjeve hiše. Ker pa ni bilo doma dr. Eiegerja, ker biva sedaj na svojem posestvu na deželi, ovenčali so Palackega doprsni kip vse eno s krasnim palmovim vencem. Ko se je to godilo, zbrala se je okolo Poljakov velika množica ljudstva   ter ta blagi čin pozdravljala
z naudušenimi: Na zdar!
—   Slovenska Matica je imela to sredo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število dru-štvenikov. Iz ogovora gosp. predsednika prof. Marna omenjamo le toliko, da „Matica" čvrsto napreduje v vsakem oziru. Lani so izšle društvene knjige v 22.000 izvodih, letos izidejo pa uže v 24.000 odtisih. Dohodkov je bilo 1890. 1. 10.492 gld., stroškov pa 7058 gld., vse imetje „Matično" je znašalo 53.824 gld. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: Dr. Detela Fran, Hubad   Fran,   Kržič Anton, Šubic Ivan, dr. Gregorčič
Anton,  Gregorčič  Simon, dr. Požar  Lovro,  dr. Stare Josip, AVitsthaler Fran in Leveč Fran.
—  Načelništvi ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu sta izdali oklic do slovenskih rodoljubov, naj bi v proslavo praznika bratov sv. Cirila in Metoda darovali male darove v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
—  f Umrl je včeraj ob 8. uri zjutraj gospod dr. Filip Zaplotnik, c. kr. vladni svetnik v Ljubljani.
—  Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišči v Ljubljani so se vršili od 22. do 30. junija. Predsedoval je dotični komisiji deželni šolski nadzornik Šuman. Za izpit se je oglasilo 38 rednih in 9 privatnih učenk. Dve sta ga napravili z odliko,   31 z   dobrim uspehom,   5 jih
bode pa moralo ponoviti izpit čez dva meseca. Privatne učenke so prebile izpit vse z dobrim uspehom. Prisoten je bil več ur tudi gospod deželni predsednik baron Winkler, ki je posebno pazljivo pregledoval pismene naloge ter se jako ugodno izrazil posebno glede nalog iz slovenščine in nemščine.
—  Trtna uš pri sv. Križi blizu Trsta. Tudi pri sv. Križi blizu Trsta so zasledili ter konstatovali trtno uš.
—  Natječaj. Savez hrvatskih pjevačkih družtva razpisuje natječaj za tri sbora.
Skladati imadu se sborovi za mužka grla po mo-gučnosti značaja, srodna narodnim napjevom, za da laglje svojinom cieloga naroda postati uzmognu. Rieči i vrst komposicije propušta se skladatelju.
Za ove skladbe opredieljuju se tri nagrade:
Prva nagrada zagrebačkih gospojah od 15 dukata u zlatu.
Druga nagrada načelnika glavnoga grada Zagreba, od 10 dukata u zlatu.
Treča nagrada samoga pjevačkog saveza od 8 dukata u zlatu.
Natjecati se mogu skladatelji svih slavenskih plemena na jugu.
Komposicije šalju se centralnom odboru pjev. saveza, na ruke predsjednika F. Arnolda, kr. jav. biljež-nika u Zagrebu, do 1. kolovoza t. g.
Skladatelji neka ne pišu svojom rukom priposlanu skladbu, te neka ju provide sa geslom, a u zatvorenom omotu pod istim geslom neka ubilježe svoje ime i obitavalište.
Skladbe prosuditi če odbor petorice glasbenika i estetičara stoječih dakako izvan natječaja.
Sud če se proglasiti i nagrade podieliti u glavnoj skupštini pjev. saveza obdržavanoj dne 7. rujna 1891. u Zagrebu prigodom jubilarne izložbe gospodarsko^ družtva.
Savez   stiče  na negradjene komposicije  u toliko pravo, sto imade prednost prekupa istih uz sporazumno sa skladateljem ustanovljenu primjerenu cienu, u svrhu publikacije ovakovih skladbah u svom mjesečniku. Zagreb, 2. svibnja 1891.
Savez hrv. pjevačkih družtva.
*
Fr. Arnold,                                       Drag. Lihl,
presjednik.                                                          tajnik.