Hatoltik cerkven list.
Tečaj MX.	V Ljubljani 2. kozopcrska 1H56.	MAst SO.
Prava pat r nebesa ni r temi skrita.
Pogovori /.astran nekterili skrivnih verskih zmot.
(Spisal P. Hicinger).
(Dalje.)
Ihihove n. Z naiikani od Kristusa jc v tesni /vezi nauk od njegove cerkve. Kristus je začetnik noviga rodu Bo/jih otrok; vsi. kteri v njega verujejo, in so po svetim kerstu sprejeti med njegove služabnike, so kakor ena čeda. kakor udje enige telesa, kteriga glava je Kristus sam. Ta zbor vsili pravih Kristusovih vernikov je vitlin, in ima vidniga poglavarja. Kristusovima namestnika, rimskiga papeža: perviga je Kristus postavil svetiga Petra (Mat. Ki. 18.1. Vsi udje tega zbora verujejo ene nauke, in prejemajo ene zakramente, iu ves /bor se imenuje sveta katoliška cerkev. Ker je cerkev v to postavljena, de grešni Adamov rod vodi v delež Božjih otrok , j zatorej ne obsega samo pravičnih, temne tudi grešnike. Jtakor Kristus sam uči v priliki od njive, nu kteri raste luška med pšenico. ( Mul. 13. 24—301. Njeni pastirji, škofje ip mašniki. imajo oblast učiti, svete reči opravljati in grehe: odpušati. tudi vernike voditi in zapovedi dajati. Vse to* spričujejo besede Jezusove do aposteljnov: ..Pojdite po vsim svetu, učite vse narode!** ..Kdor vas posluša, mene posluša". ..Kakor jc Oče meue poslal, jez vas pošljem. Kterim bodete grehe odpustili, so jim od-pušeni, kterim jih bote« zaderžali, so jim zaderžani'*. ,.Kar bote odvezali na zemGi. bo tudi v nebesih odvezami**. (Mat. 28. 19. l.uk. 10. 1«. Jan. 20, 21. Mat. 18. 18.1. Krivoverci tioviga časa»sploh po veliko straneh drugač mislijo od Kristusove cerkve. Pred drugim tedaj dostikrat terilijo, de prava Kristusova cerkev jc nevidna, ter obsega samo opravičene in izvoljene, zlasti se je ločina prekerše-vaveov 'ega deržala. de eerkev je /bor samo svetih. Ravno tako mislijo uni skrivni.novoverci, po njih misli je Kristusova cerkev na zemlji parno iz izvoljenih, med ktere sebe štejejo, in se torej po iiotraiijim napuhu odločujejo od drugih vernih kristjanov. *
Vernik. Iz taciga napuha blezo prihaja to, de ti ne-čedueži tudi duhovne katoliške cerkve, kakor slišim, zaničujejo. in za njih nauke in svarila ne marajo.
Duhoven. Prav ste opomnili; ravnajo v tem ravno tako. kakor sploh krivoverci. Tako je l.uter grajal vso katoliško duhov šino, in je'posebno zoper rimskiga papeža vse hudo in ostudno gobezdal: pred l.utram pa sta Viklef in Hus zaničevala služabnike katoliške eerkve, večkrat tajila njih duhovno oblast. Tudi ti skrivni novi krivoverci mnogo nespodobitiga blebetajo 'od cerkvenih mašnikov. /lasti laž-njivo govorijo, de pastirji katoliške cerkve ne učijo prav resnic svete vere, celo se prederzujejo preklinjevavsko žve-kati, de v katoliški cerkvi satan kraljuje.
Vernik. To je pač farizejska prevzetnost! Ti novoverci morebiti mislijo, de so še le oni pravo resnico odkrili. in de je Kristus toliko sto let svojo cerkev le v zmo-
tah pustil: — preveč modri, pasu postali nespametni. \li pu zopet menijo, de je Kristus nezvest poslal svoji obljubi. in je namesti sebe in svetiga Duhu le satana zapusiil v svoji sveti cerkvi; v svoji slepoti in pred<Tztio«.ii se ne bojijo taciga Imgoklclstva izustiti! Pa kako je pri tih zaslepljenih s cerkveno vlado, ker slišim, de imajo ludi duhovnice ?
Duhoven. Oni pravijo, dc ima cerkev samo oblast, sveto pismo učiti, in de druge oblasti nima. iu dc (udi ue more zapoved dajati: v tem sc hrutijo z l.utram iu Kalvi-iiam, pa popolnama nasprotvajo Jezusovi napravi. Iz take njih krive in slepe misli sc lahko sodi, dc jim. kakor proie-stantam. nič ni mar za vidniga poglavarja cerkve, iu dc tudi pri duhovnih pastirjih sploh ue išejo toliko, kolikor iše katoliški kristjan. V svoji notranji vredbi pa, kakor se kaže, posnemajo reške brale in pa llcriihularje; pri tistih namreč sc nahajajo zraven starušiimv uli škofov iu drugih duhovnov ludi vodniki z a vsak slan iu spol posebej, teduj tudi duhovnice zu zakonsko in za nczaročcuo ženstvo. Dalje med njimi ui samo vdeležcvaiijc duhovnih dobrot, kakor sploh med kristjani /avoljo zveze svetnikov; temuč ludi posest telesnih iu časnih dobrot iuiu biti občna med njimi, in v tem so enaki prekerševavcani in nekterim manjšim proic-stunškiui ločinam.
Vernik. Tu kuj se vidi. dc imujo listi novi krivoverci veliko enaciga s protestanti, in dc (udi od manjših krivo-verskih ločili pobirajo, kar se jim dozdeva. Očitno pa se (udi kaže. dc zmota je zvezana z zmoto. Po krivi misli tih zapeljivcov hi bil Kristus le učenik in ne zapoveduik, teduj bi tudi cerkev le učila in ne zapovedovala: po njih napačni misli, bi bil Bog iz začetka nekterc odločil za zveličanje nektere z a pogubljenje, in ledaj bi tudi cerkev nc imela oblasti grehe odpušati. ker z a izvoljene bi (o ne bilo potrebno. zaverženini pa bi nič ne pomagalo.
Duhoven. Vse (akošne /mote jc katoliška cerkev zavergla v sklepih Tridentinskiga zbora: zameluje jih pu še vedno v djanji, ker ne uči samo. temuč tudi zapovedi daje in grehe odpuša.
Vernik. Kako pa. sej so bile ludi v pervi cerkvi nekakošne duhovne služabnice, mende so jih imenovali dia-konise. iu tudi pri pervih kristjanih je bilo premoženje vse občno?
Duhoven. Diakonise so bile samo v pomoč /a od-rašene keršenke iu v strežbo za vdove in ubožice, v cerkvi pa niso imele nikakoršne oblasti, kakor uči sv. Pavel: ..Ženske naj v cerkvi molčijo, ker jim ni dano govoriti, temuč le podložnim biti, kakor tudi postava govori". ( I. Kor. 14. 34.) Se od presvete Device Marije sve(i evangeli le (o pripoveduje, de besede, ki jih jc slišala, je ohranila in premišljevala v svojim sercu. fl.uk. 2, 18. 51.). Zastran ob-čnosti premoženja je tudi vediti pravi razloček. I.e v Jeruzalemu iri nekaj v Alcksandrii je bila bolj popolna obenost v posesti, de svojiga premoženja niso šteli za svoje, temuč
ho ga prinašali aposteljnam /.a pomoč ubogim ; vender zato ni bilo nobene zaveze, in veljati tudi ni moglo po vsi cerkvi. Ic po samim se je občnost posesti ohranila med minihi in pušavniki, in se ohranuje še sedanje čase v miniških redovih. Sploh pa velja med vsimi pravimi kristjani ta mi-m*I. ilc se vsakteri šteje le za hišnika premoženja, ktero iou je Bog dal, in de po svoji moči od tistiga podeluje ubogim; to priča tudi toliko dobrotuih naprav v katoliški cerkvi, ubo/nic, sirotišnic, bolnišnic.
Vernik, katoliški kristjani verujemo sicer, de je kristus m c tiga Duha obljubil vsim svojim veriiikam, vender de ga je s posebnostjo dal svoji cerkvi, svojim namest-nikam, višjim pastirjem cerkve, de jih vodi iu varuje vse KiHote; aposteljnam je namreč rekel s posebnostjo: ,.1'rcj-mite sv. Duha, in je v nje dihuil. (Jan. 20, 21.). Ti kri-voverci pa pravijo, de imu vsakteri kristjan nebeško luč, de /amore razlagali sv. pismu.
Vernik. Od tod tedaj njih prevzetnost, de hočejo le saoii vse bolj vediti. iu se cerkvi ne dajo podučiti. I'a godi se jim ludi. kukor jc Jezus pripovedoval: „kadar slepec slepca vodi, oba v jamo padeta". (Mul. 15, II.) (I). si.)
jfMi*ifo»$*ke naznanita
rrccastitiga gospoda Provikarja Ur, Ignacja Knob-clier-ja do kardinala Kranzoni-a, vodja v rimski propagandi.
f Dalje.)
1'oieiu naznanilu zastran našiga perviga misijouiša prestopim k uuimu ob Beli reki, kjer sini se to leto šest celili mesen v mudil. Od inisijmia pri sv. križu iu g. Mož-gunu pišejo g. Provikar: .Misijonar si jc nar poprej prizadeval. sc s svojimi sosedi spoznavati, de bi njih šege zvedil in sr njih jeziku učil. kocico si je naredil na samotnim kruji oh voglu nckigu gojzda, pa že perve mesce tega leta so se vzdignile osmere druge koče okrog une, ker misijo« nur ju ohdujujo gosli, kteriiu gostoljubnosti ni ue mogel ne hotel odreci.	kakih trideset nesrečnih otrok, ki so bili
s silo iz naročja svojih domačih iztergani iu ven iz rojst-niga kraja vlečeni, je bilo že iiu putu. de bi sc bili ua lergu v Mart umu kukor malovredna živina produjuli: bili so pu kar neprevidamu po Božjim usmiljenji rešeni, ter peljaui v pribežališč, ki ga jim je ravno tu Božja milost pripravila pretečem* leto. Prepoved, ilc nc sme nobeden kdorkoli sužnjev z Bele reke vlačiti, je bila v llartumu oklicana. Poprej pa so ze bile nektere barke odšle ua Belo reko po slonove kosi i, ktere so nazaj grede tudi sužnjev seboj peljale, iu ker so se kupci kazni bali. so iskali se jih izuebiti. .lesi >am sim kakih 15 fanličev iu dekličev vzel z bark. ki so nas nazaj grede srečevale: enako število jih je bilo k sv. križu zroceuih ker so bili skorej vsi ti sirotki iz eniga rmlii I uli 5 dni hoda od tega misijouiša proli večeru, so se med seboj spoznali, ko so bili rešeni, iu so bili veseli brez strahu, de hi jih še kdo za sužnje pograbil. Ti ubogi dečki in deklice, v starosti od 5. do 15. leta, se učijo v.duj poglavitnih resnic svete vere, in opravljajo še verh tega. kolikor jc moč. hišne dela. pasejo in varujejo živali, in druge reči opravljajo, kolikor posvoji starosti premorejo. Ostali bodo v sedanjim pribezulišu, dokler sc dobra prilika uc najde, jih v njih domačijo odpraviti, kamor bodo zanesljivo ludi zanesli predrago setev sv. vere svojim staršem, in ludi li jo bodo sprejeli, ko bodo slišali, dc z njeno pomočjo so jim tajili oiroci povernjeui, ki so mislili, de so že davno ali umerli, ali pa de so ubožci po daljnih deželah raztreseni, od kterih prebivavcov ne mislijo druziga. kakor »le vi človekozerci. Tukuj v tem našim novim misijonišu pri sv. križu se bo v prihodnje odgernilo široko polje velikiga djanja. ker tukaj Im osredek, iz kteriga se bodo na-daljne misijonišu nupravljale — ue le samo med Kiki, am-
pak proti zahodu med obilnimi rodovi Fral-ov, Gok-ov, Fur-ov in druzih narodov v veči daljavi. Ob enim bo sv. Križ tudi dobrotno pribežališč za vse tiste misijonarje, kteri bodo po vodi do ondot prišli in se bodo na svojim potu želeli nekoliko oddahniti. Zapustim pa za zdaj sv. Križ z vsimi oudotiiimi pridobljenci, ter se podam k našimu tretjimu misijonišu, ki sim ga bil mogel lansko leto brez pastirja zapustiti, vender pa sini ga zapustil pod posebnim varstvam Božjim in presvete Marije Device, kteri je že od dveh let sem posvečeno. (,D. si.)
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Ljubljansko škofij s Ivo priporočuje naslednje reči: V Duvle-tovi tiskarni v Solnigratlu: Auszug aus dem Pontilicale Hnmaiium — die feierliche Kirchen-Grumlsteinlegung und Kirchen- und Altarconsekration um-fassend. Velja uevezano 50 kr. — Mamnilung kathol. geist-licher Liedcr fiir die reifere Jugend, Wien 1855 voii L. Souimer 4 Bandc. — Methodik des Ziflerrechuens iu ange-messener Verhiudung mit kopfrechnen; fiir Lehrer und Lehr-amtskandidateii; cena 21 kr. — Kusebia oder die \Veihe tles Gebetes, von Dr. Jos. Nchneider. Dohodki so namenjeni za Teržaško mlatleiiško semenišč, kukor je Danica že naznanila. Cena 2 gold. 30 kr.
Smelednik. V Smeleduiku je bilu 4. kimovca ob treh popoldan očitna preskušnja šolskih otrok, ktero je imel mlad učenik, v iderski učeniški šoli izurjen, še le pervo leto v službi, v pričo visokočastitigu Gospoda tehanta iz kranja, več sosednjih Gospodov, iu dveh učcuikov. Gotovo gorak dau za mladiga učitelja pervoletnika! Po navadni šolski molitvi so gospod kaplan, Ignac Tavčar, prav redovno iu umevno keršanski nauk izpraševali, in učenci in učenke so tako dobro odgovarjali, de smo se prepričali, kako so oiroci v vsih poglavitnih razdelkih obilno podučeui. Pride branje nu versto. Radovedni smo pazili na obnašanje mladiga u-čitelja. Neprcstrašeno in razumno začne izprasevali otroke od potrebnosti in prida branja, in kako naj vsak bere, ua ktere znamnja je gledati, kdaj glas povzdigniti, ali ponižati. Vsak učenec je prav glasno bral in zapopadek braniga odtlelka povedal, gospod učenik pa je vse to prav pristojno na zaderžanje otrok obračal. Tako je bilo branje prav mično. Xa to so otroci številih iz glave iu s številkami na tablo, kaj mično iu temelito in po razumu otrok, v pristojnih iu umevnih zgledih iz domučiga življenju je mladi učitelj štetje in števllbe izpraševal, otroci pa so dobro odgovarjali in za-popadli vse, česar so se učili. Prav mično je bilo slišati, kako je vsuk učenec vprašanje ponovil, potem pa odgovoril. Zdaj gospod tehant dajo na tablo po slovensko zapisati pripraven rek, kteriga je učenec dobro zapisal iu umevno prebral. Pri tej priložnosti mladi učitelj poprime besedo in zopet izprašuje od prave pisave ali pravopisa in potem od pismarije, od različnih pisem, od pravil, po kterih je treba različne pisma pisati, vse prav mično, iu otroci vse lepo odgovarjajo; dva otroka nam tudi dvoje pisemce vzgled iz glave prav priljudno povestu. Ob kratkim reči, izpraševanje in odgovori so bili pri tej preskušnji kaj mični, de so paa-Ijivost poslušavcov vedno spodbudovali. Ta poskušnja je pričala, koliko se je mladi učitelj skoz leto trudil, šolske otroke v vsih tvariuah tako dobro podučiti, kakor je sam navdušen za kristjansko izrejo otrok, ker ni samo glave, pameti bistril, ampak tudi zraven tega čedno serca zbolj-ševal. Tako podučcvaiije je pravo. Tudi pisanje otrok je bilo veči tlel prav čedno. Naj gospod učitelj na tej poti uapreduje iu zanesljivo bo nar boljšim učeuikam seasama prištet, ker je tudi v cerkveni glasbi dobro izurjen, ga imjo povsod čislali. Le taeih učiteljev naj uum iderska u-čeniška šola ua deželo pošilja, in bomo zadovoljili! — Poslednjič učenec priteče, se pred klopi vstopi, glasno in ginljivo lep uagovorček pred nami zglasuje: Nu to čustiti gos-
pod fajmošter iz zlatih bukev pridne učence in učenke bero, visokočastiti Gospod tehant pa jim lepe bukvice in podobice dele; učencu pa, ki je nagovorček povedal, tudi denarja iz nvojiga žepa podarijo, in vse pohvalijo: učence, učenke in učenika. Z molitevjo in prijetnimi pesmicami se je pre-pkušnja dokončala. Veseli gremo iz šolske izbe, ktera pa, škoda! de je zlo premajhna. ^Govorček kje drujkrat, ako bo moč. Vr.)	Burja.
Iz Stajarskiga, 18. kini. J. V. — 28. t. m. bodo Milostljivi škof podružno cerkev s. Ožbalda pri Poukvi posvetili. — Misijonski duhovni pri Celji prav pridno in z dobrim vspeham ljudske duhovne vaje uli inisijuue obhajajo. Možje in žene iz Dolenskiga so s svojim spodbudnim obnašanjem hc mene ginili. Tudi pri sv. Križu za dekleta, pri sv. .Jurji za žene, v Kalobji za može so imeli imenovani mašniki eksercicije z velikim duhovnim pridani. Tolikiga joka kakor pri sv. Križu še nikoli nisim slišal; škoda de je bilo ondi za toliko (okrog (»00) ljudi premalo spovednikov, ker nad 20 do 25 dolgih spoved ua dau en spovednik ne more sprejeti. Xa imenovanih krajih kakor tudi v Celji sim spazil, de misijun nuj se pred eksercijami opruvlju, de sc terdi zidovi grehu z bombami predeni, potem subljuuje svetih ekser-cicij globočino serca presuue. — Ljubljanske šmariiične opravila so nam prav dopadle, tudi nu Stujurskini mu bile po več krajih obhajane. Veliko imeiiitnigu se je tudi pri duhovskih iu učeniških zborih obravnovalo. — Žitni in vinski pridelek nam je lod dohrotljivi Bog prav oblugoslovil, pudzemljice so prav lepe in le malo gujilc; sadja pa ui; zelje so le pridni gosenic obvarovali.
Iz Gorice nazuauuje pervi letnik midotuc spuduje djuvnc uli rculnc šole, de jc bilo letaš o koncu letu število 10-1 učeneov v ondotnih H realnih šolali, ktere so bile 13. u. iii. s slovesno sv. mašo iu darilnim deljenjem sklenjene. Prihodnje šolsko leto se prične listopada. Keršauski nauk ne je učil po 2 uri v vsakim odredu. Sloveiišiuu v dveh razdelinah v vsaki po 2 uri v tednu.
** 29. kimovca. Včeraj smo obhajali na Kostanjevici slovesnost, ktera zastran svoje redkosti zasluži, de se s sledečimi versticami pozabljivosti otuie. Dve nove muše ste bile ta slovcsuost, cnu novoposvečeniga mušuiku O. Tudeja Gregoriča iz reda sv. Frančišku ob (i, in drugu je bila drugu nova muša (sckuudicije) visoko čast. g. Balanta Selu ob 10, v ravno taisti cerkvi, ravno taisti dan, iu ruvuo to po moji misli, slovesnost znamenito dela. Ccr-kvctiih svetičnost ne boni široko opisoval, bile so veselimu dnevu primerne. Samu nu sebi žc k pobožnosti vuhijoču cerkvica naša je bilu v svojim naj goršim lepotičji; napravljena kakor zula nevesta, je ja pričukovala dveh ženinov. Veselo priterkovanje, vbraua godba iu mičiio petje izurjenih pcvcov je bilo obilno ljudstva k obema ss. mašama privabilo, ki je z mladim iu starim mušnikam vred goreče prošnje za-se in za nju k Bogu pošiljulo.
Novi mašnik so rojeni v Sodrašci, in njihovi starši so se nakupili iu preselili v Hako na llolenskiiu. Oče so jim umerli, mati so pu neki bolni, iu tuku so le v sredi Hvojih redovnih bratov svoj nar sluvniši dun obhajali.
G. Balaut Sel so pu v Grudiški v Furlanii rojeni. Pod 00. Serviti so bili v svojim rojstnim mestu normalne Holc končali, latinske nekaj v Liencu na Tirolskim, nekaj v Gorici, bogoslovske pa so v osreduim semenišu v Gradcu doveršili. in z dopušenjem Goriškiga škofa so bili 1800 v SSeut-Andreju od lavantiuskiga škofa mašnik posvečeni. Svojo pervo mašo so pri 00. frančiškanih v Lankovicu nu Stujurskini imeli, kjer bi bili tudi za kaplana ostali, ali Cioriški škof so jih domii poklicali, ino jim kuplaniju Briuno zunej mesta Gradiške v oskerbništvo izročili, ktero so celih 35 let ueutrudeno z obilnim duhovnim vspeham oskerbovali. Hibkiga života in rahliga zdravja so se 1841 v pokoj podali iu sedaj prebivajo v Gorici pri svojim hvaležnim strič-niku, g. Balantu Selu, ker so bili njemu in še 3 drugim
sirotam po smerti svojiga brata, bivšiga pravdoznanskiga doktorja, od 1819 skerhen nadoinestiven oče. Bog jim pov-rača na starost dela ljubezni po hvaležnim stričniku in njegovi gospej Karoliui, ktera ua vsaki migljej pazita, de bi jim postregla.
Ko bi vsaki duhoven toliko hvaležne in dobraserene žlahtnike, stričnike itd. imel, kukor jih imajo g. Balaut, ne bilo bi se mu bati, kje iu kako bo svoje zadnje dni v miru preživel, ko v toliko težavnim stanu oiicmaga. Kavno včeraj so 7(1 let spolnili; za toliko starost so zadosti zdravi, suhljasti, pa jako urni in gibčni, peli so gladko in krepko, iu preč. O. Klar Vaskotti so v ginljivi pridigi zasluge po-veličali.
Bog daj tudi novomašniku , O. Tadeju, dc bi tudi on čez 50 let tako veselo v drugo novo mašo pel, kukor so jo mnogozasluženi g. Balaut.	O. Krotkoslav.
Hazgted po kersanskim svetu.
Xa Dunaju je že od leta 1852 M a r i j ii a družba za odrejo pridnih dekel, kteru ima namen, zunanje keršenice sprejemati, ki pridejo na Dunaj službe iskat in jih mnogih nevarnost obvarovati , ktere jim zlasti velikrat protč tudi od brezvestnih vdiuovuvek in lukomuikov. Ta družba je od svojiga začetka (|H52» zastonj sprejela že 4000 keršenic, jih do službe preživita, keršanskiga nauka in potrebnih ročnih del učila, jim službo dohilu ter jim brez številu nevarnost odvernilu. N jeno stanovališe je v Gumpeii-dorlu štev. 557. — Družhu sv. Severina na Dunaji je pnslalu kardinalu Hcisuch-u zahvalno uismo v Kim zu posebno priljudnost iu dobroto, s ktero je bil sprejel, je spremljal in odpruvil romarje sv. Severina. — Časnika ,.1'resse" posebno mika. francosko duhovstvo ohrekovati. kar mu je „Volksfr." že uekterikrut dokazal: „1* res se** pa se za to nc zmeni, temuč v eno mero duljc obrekovanju ponavlja. — A v s t r i j ausk u pogodba ( konkordat I z Kimam imu tudi drugml dobre nasledke. Ha dens k o in V i r t e u be r š k o pngodovuuje z Kimam v cerkvenih zadevah je blizo konca. Tudi llcssendarnistadt sklepu pogodbo. Kuvno tako je Kim s Prusijo v dogovoru zastran nekterih škofij iu mende tudi zavoljo rimskigu poročniustva v Berolinu. — Govori sc o napravi kutuliškigu vseučilišu uu Avstrijaitskim zu vso Nemčijo, v kterim bi se vse vede iu učenosti v katoliškim duhu uhravnuvale. Nekteri mu Solnigrad odinenjujejo. (linam! Iz S kad uru sc piše v ,,Agr. Z.**, de so berž ko so vojne v to mesto prišle, jeli turke strahovati, kteri so kutoličunuiu silo in krivice deluli. 300,000 piusirov morajo škadarski turki plučuti zu škodo, ki su jo cerkvi iu semenišu naredili, 15 nuj nevaruiših dcržiii Im v Azijo pregnanih. — V Feldkirchnu na Tirolskim je nova učilnica iu odrcjilnica napravljena, ktere vodniki bodo OO. jezuiti. - V De št i vstunovljcno katoliško društvo sv. Stefunu imu ze 3t»tMl družni-knv in je izdulo že 525 različnih del. - Iz Si hi nju (IIermaiisladta I se piše „Volksfrd.-uu. de je v bližnji okrujui H o 1 z iii c n g e u več deržin iz tako imenovane evangclske v katoliško cerkev prestopilo. — V Bosni in Hercegovini, kakor se piše „Zagr. listu**, je bilo pred 50 — l»0 leti le kake majhne tavžente katoličanov, zdaj pu jih šteje že 1 ti4,000. V Albanii pu sc jc v ravno tem času znižalo katoličaustvo od 700.000 na kukih 5(1—(»O tavžent. Znanci oudot niga staliti pripisujeju iz velikiga delu to nasprotje temu, ker v Albanii domačih duhovnov priinunjkiije. ptujci pa, dc jezika in ludi pulreb ljudstva taku dobro ne vedo. Bosna s Hercegovino pa ima domače pastirje, ki vedo nrav, jezik, potrebe iu nevarnosti ljudstva iu mu s s\ojo gorečnostjo veliko ložej ludi pomugaju. Zc to leio so zlusti s prizadevanjem prečast. škofa. O. Marjana Suujica ti novih duhovuij napravili. — H a d e n s k i nadškof zmed d\ eh past irskih listuv v enim budijo k milošiuji zu mladenško semenišč, v drugim, kakor je bilo že rečeno, k p......... zu zuiiemar-
jt-iic otroke. — Na luicraiiskim Švedskim sc /.iniraj pogostnimi >|i>i od iims /.a duše v vicah . desiravno so lutcrani vice zavergli. — V Berlinu so nekiga \tednika obsodili, dc nmra 2.'» tolarjev globe plačati, ker je katoliško duhov-si\o /.asramoval; ako bi ne imel s čim plačati. Im 1-1 ilni zapert. V Izlelm ( Fislcben), rojstnim mestu l.uter-Mar-tina. misli družba s v. Bouifacja zidati katoliško cerkev in v stanovih katoliškiga duhovnu. — V H t m u so sv. Oče za-po\edali. tle bodo v razločnih mestnih ruzdelkih zaporedatua milijone za ljudstvo imeli. Ile se zamorejo tudi delavci vde-lezi ti. >e začenjajo zjatranje Božje službe prejden sc dun zaznava iu se končajo prejden se tlelo začne. Posebno dopade sega. de se \ dogovoru ali prepirama verske šege in nauki uterjujejo. kjer jih eden overguje. drugi zagovarja in bratu. Vsako nedeljo je enaka pridiga, ker jezuiti ondi v edin misijon imajo. - SI. vel. serp. jc v Kiinti v cerkvi . \tanazija iz greske v katoliško cerkev prestopil Carji-gradcau Teogcn Palatidcs; iz protestaustva pa so prestopi prav pogosti; nekaj meseov sem veliko vojakov tujih polkov prestopa. OO. I.igorjanci so jih /.e nad HO sprejeli. Tako tudi po druzih mestih. V T urinu sc prederzne neki list celo sv. Očetu neitati. dc niso dosti domorodnih misel, ker v njih deržavi tudi ptuji dcrzaviui. Sicilijanci. Neupolitanci, Francozi visoke deržavne službe imajo. Kaj neki domišljcvavnimu in prederznimu časnikarju po glavi nc brčde? — \a Francoskim je :r> milijonov D.11.082 katoličanov, 480,507 kalvincov. 2r»7.s2:> luteranov. 73,97."» izraeleov. 30.(10(1 drugih vereov. \ c a p o I i t a li s k o: l.aznjivi časniki sc zmiraj lažejo čez lo kraljestvo; govore od nepokoja. kleriga ni: izmišljujejo kralju neusmiljenosti. dc hi njega pošteni ga oni nepošteni pred svetam kuknr nciisiuiljeniga razodeli. Tako se je ..Cnrresp. Ital." zlagala, ko se je kraljeva der-zina v cerkev peljala. dc jc hotel neki ubožec kralju prošnjo podati, de so ga pa stružni častniki s sahlami odgnali. Fitake laži so pač pripravne, nar Imlj usmiljene vlade počernili. Kcsuica pri li dogodhi pa je ravno nasprotna: kralju jc bilo nekaj prosjnj pontidcuih. ktere je ludi milostljivo sprejel. Prilika k temu pa je bila. ker jc hil cu konj padci in je množica ljudstva prihitela, mu kviško pomagal. — Angleško: K obe rt G ros ve nor je katoličanam angleškim neki nasvetov al. de naj bi v l.oitdnu 100 novih kutoliških cerkev zidali, k ciintir Im potreba okoli a milijonov gold. Plemeniti l.ord nc dvomi, dc hi se znesek utegnil nabrati. Vojvoda iz Bet Torta in marki z \Vestuiiiiistra sta že vsak po 100.000 gold. darovala. -- Kusovsko: Neki jezuit Gagarin (po roduHiisi jc spisal bukve: ..l.a Kussie scru-t-clle caioliipie". i. j. Ali se bo Kusovsko pokaloličilo ? klere veliko hrupa delajo. Spisavec to zanesljivo lerdi. — V okrajni Htiaug-Si v kougkongu jc bil 21». sveč. t. I. misijonar Ch azd e-laine (Šadlen) ua povelje maiidariiiovo ob glavo djun. Njegovo glavo so nejeverniki nu drevo obesili in je bila otrokam v igračo, kleri so sc dolgo s tem kratkočasili, de so jo z drevesa zbijali. Jetra iu serce so divjaki ua pol kuhane požcrli. ker imajo gerdo vražo, tle jih potlej ue more nikdo raniti: kaj pa dc sc jc z drugim truplum zgodilo. se ne ve. Neki m u kristjanu se je vsrečilo. mučen-covo glavo skrivaj odnesti. Z njim sta marterstvo terpcla tudi mlad človek l.uurenl. ki je bil ravno kersen. ili mlada 2'lletua kristjana
Slovstvo.
„Sveti zakon, kaj je. od kod in pa ktere dolžnosti de naklada**, dobrih tO pol obsežne bukvice. spisane po g. I.ikar-ji. so zeuiuum. nevestam iu zlasti vsim zakonskim toliko potrehniši. ker enačili bukev dosishmal še nismo imeli v svojim jeziku. Ako se pomisli, kuko žalostno iu lahko silno pregrešno in poguhljivo je življenje mmizih zakonskih, kteri svojih dolžnost ne poznajo, hi bilo pač želeti, de bi
imenovane bukvice vsi zakonski zvesto prebirali ali si jih prebirati dali. Od kod jc nar veči nesreča, če nc otl tod, ker zakonski svojih dolžnost prav nc spolnujcjo? Poterjene so te bukvice otl Ijubljanskiga in lavantinskiga škofijstva, natisnjene pa v Celovcu pri Leon-u.
Magazin Ilir kathul. kirchenrecht mil hcsonderer lliick-sicht auf Oesterreich, im Vercin mit Gelehrten v. K. Frhrn. von Mov de Sous, Prof. des kirchcnrechlcs iu liuishruck. Izhajal Im vsacih 14 dni zvezek z naj manj 4 polurni v veliki osmerki ali leksikonski veličini. I.ctnu cena (i gld. — Več škofov ta časnik priporoča, ki sc ga Imdo znani učeni, kakor Fessler. vdeleževali.
MMrobline.
Ilosii ljudi si nc mara ravno s tem ves blagoslov ali žegen pri svojih delih zapravi, ker se v cerkvi spoštljivo ne obnašajo ali pa kje stoje kakor stebri brez molitve in brez svetih misel. ..Pervi kristjani", piše sv. Janez Zlato-usl , ..so hodili v cerkev kakor v dvor velikiga kralja, kjer so angeli njegovi služabniki, kjer so nebesa odperte. kjer kristus sedi ua iroitu. kjer je vse uupolujeno z nevidnimi duhovi".
Ptisavniki Tebajske samote v Fgiptu so hodili v ccr-kev po dolgih iu težavnih polih, v cerkvi pu so se obnašali kakor angeli v človeški podobi. Nobeden nc glasu ni čehuil. Tudi kušljauju iu herkanja so se varovali, kolikor koli so mogli, še zdihovanje so zaterali. ker to hi bilo za-moglo druge v molitvi motiti. Slisul se jc edino le glas mašnika, ki jc Gospodu llogu molitve in nar svetejši l>at daroval.
Mili darovi.
Za afrikanski misijon.
Iz dobriga serca I cekin, lo je: 4 gld. 30 kraje. — Od nczuaiiiga iz Tersta 2 golil. — Bratov skiga tlenara t gold.
Neznan dobrotnik pripomoček k od reji mlktipileviiiga za-niurca J. k. v srebru '»o gld. — Diihovnija M. D. v ka-lobji 5 gold. (pridavek za odkupljenje .Maksimilijana Celjan-skiga ). —
Za Semiču n c s točo po s kotiva ne.
G. J. O. I.ep. 5 gold. — Neznan dobrotnik 5 gold.
Za m i s i j o u g os p. O I i v i c r i - a.
Duhovnjuni M. D. v kulohji (i gold. —
Pogovori z gg. dopisovavei.
J. P., hlapcu v S: kdor želi v misijon v Afriko iti. mora kako rokodelstvo znali. p. zidarstvo, kovaštvo. lesarstvo. sicer misijonu ni pomagano. Vediti je tudi. de misi-joua stane silo tlenara. prejden koga do llartumu pripravi, in bi bila velika škoda, ako bi potem taki človek lic bil misijonu v prid. — To je sploh tukim preudariti. ki na to mislijo. — (i. I.. D.-- ondi: Posebno hvalo! Bomo skusili skorej spolniti. — li. B: Bog plati zu spise! — G. V: Si placet sic? Drugo bomo poskerbeli.
Duhovshe zadeve.
V ljubljanski škofii so nuslednje duhovnije izpraznjene:
Podfara ali lokalija llotič v Moravski, fara l.esce v Ha-dolški dekanii. iu ekspozitura Ternjc v Slavinski fari (h smer-tjo g. Fr. Praha 13. u. m. I Prošnje, zu pervi dve do vis. c. k. deželne vladije. za poslednjo do visokočast. škofijstva, «e oddajajo v 6 tednih verstama od 5.. U. in 16. u. m. v knežje - škofijski pisarnici.
Popravek, v Spremembe posled. Danice se je vrinila pomota, ki prosimo, de naj se takole popravi: G. Vene. Peharc v Sent-Juri, Jož. Golob v Predasel, Stef. Perja tel v Sent-kanejan pri Turjaku.