Stav, 210
V Trst«, v poneaeijaK 4. avnm
LetniK ah ?
l/tiaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UređniSvo: u Oca sv. Fraićiška Asi3ke^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rf-tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mat po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frau^ika As. 20.
Madžari morajo iz Nemške Avstrije.
DUNAJ, 2. Nižje avstrijska deželna vlada je izdala oglas, s katerim po navodilih državnega urada za zunanje zadeve in pouk poziva vse madžarske državljane, kateri pred 1. marcem t. 1. svojega stalnega bivališča na Nižje-Avstrijskem niso dokazali, da najdalje do 5. avgusta t. 1. zapuste Nemško Avstrijo. V nasprotnem slučaju se jim grozi z zaporom do 14 dni in izgonom.
Italijani stražijo madžarsko mejo.
DUNAJ, 2. Listi poročajo: V parlamentarnih krogih-se čuje, da stoje italijanske čete na nemškoavstrijski ogrski meji. Ob Litvi so postavljeni italijanski bersaljerji kot straža. Civilno prebivalstvo je moralo v tej pokrajini zapustiti sela, ker je določena cela italijanska divizija za stražo na meji. Italijanske straže so že zasedle most iz Wampersdorfa v V/impas-siiig.
Iz iiTosfeiEfa.
Ostavka kabineta.
PARIZ, 3. (Štefani.) Iz Bel^rada poročajo: Danes opoldne je izročil ministrski predsednik Protič regentu Aleksandru demisijo kabineta. Demisijo so povzročila nesporazumljenja z ministrom notranjih stvari, transportne težkoče in spori, v parlamentu zaradi izvedbe agrarne reforme in dogodkov, nastalih vsled popolnitve škofovskega sedeža v Djakovem na Hrvatskem.
Ministrski predsednik Protić v Zagrebu.
ZAGREB, 2. »Narodna Politika« poroča: Z bivanjem ministrskega predsednika v Zagrebu so se spravljale v zvezo razne kombinacije, ki se tičejo ministrske krize. Medtem doznavamo, da bivanje ministrskega predsednika v Zagrebu ni bio v zvezi z rešitvijo ministrske krize, temveč da je prišel v prvi vrsti zaradi dogodkov v Varaždinu in Mariboru, da se na licu mesta seznani s hrvatskimi razmerami in da preišče vse one ugovore, ki se dnevno pojavljajo v gotovem delu tiska. Tekom srede je ministrski predsednik konferiral z banom, posetil zaradi ce. Kvenih zadev nadškofa, posvetoval se tudi z dr. Šumanovičem o vprašanjih, ki so v zvezi s finančno ureditvijo na mirovni konferenci. Ministrski predsednik je tudi sprejel zagrebške časnikarje ter je na stavljena vparšanja odgovoril v glavnem: Ministrska kriza je bila že dalje časa latentna, a postala je akutna povodom imenovanja gosp. Akšamovića z dja-l.ovskega škofa. O samem imenovanju so nastala na zadnji seji ministrskega sveta razna mnenja. Prišel je v Zagreb ter posetil nadškofa dr. Bauerja, da se sam pouči o posameznostih imenovanj?.. Naša mlada država ima interes, da vzdrži dobre zveze s s^eto stolico, ker je velik del našega naroda rimsko kateliške vere, a na drugi strani skuša vlada, obvarovati dostojanstvo in suverenost naše države. Položaj vlade v eventuelnem demarsu bi bil tem težji, ker sveta stolica in Italija še niste priznali našega kraljestva. Obstoji nada, da se bo ta korak svete stolice izgladil mirnim potom. O svojih utisih'na Hrvatskem je dejal ministrski predsednik, da je mnenja, da so dogodke v Varaždinu in Mariboru povzročile intrige nekih madžarskih boljševiških emisarjev, kar so dokazale tudi aretacije od srede v Zagr&bu, in ki imajo namen, izzvati nerede v našem kraljestvu. Dogodkom v Mariboru ni pripisovati telike važnosti kakor onim v Varaždinu, kjer je baje po vesteh sodelovalo v nemirih tudi civilno prebivalstvo. Res je, da se ti dogodki komentirajo s slabo prehrano in nezadovoljstvom prebivalstva, vendar pa je glavni vzrok rovarenje tujih elementov. Stopil je v stik s pristojnimi činitelji, od katerih je dobil točne informacije o celem razvoju stvari. Na pot v Zagreb ga je dovedlo nezadovoljstvo gotovih pokrajin, o katerih se v Belgradu dosti govori.
V	vojvodini, Dalmaciji, kakor tudi v Bosni vladata popoln mir in red, a v gotovem delu Hrvatske se opaža neka nervoznost, ki more biti podlaga ravno tem nemirom. Pristojni faktorji v Belgradu posvečajo vso pozornost našim notranjim razmeram, v kolikor pripušča težavni položaj na mirovni konferenci. O sami krizi kabineta je rekel, da je sklenil celokupni kabinet, da demisijonira. Formalna demisija bo sledila, ko se vrne^-egent. O demisiji bo razpravljalo tudi narodno predstavništvo ter se bo ob tej priliki pojasnil nadaljni razvoj krize.
V	svrho čimprejšnje rešitve krize bo moral preko svojega programa prekiniti bivanje v Zagrebu in se vrniti v Belgrad, da stopi v sporazum s predsednikom narodnega predstavništva in voditelji posameznih strank.
b Italije.
Italijanski gospodarski misiji t RusfjL
RIM, 3. (Štefani.) Včeraj ste odpotovali iz Tarenta v Črno morje dve misiji gospodarsko-trgovskega značaja, da proučite gospodarske zveze z južno Rusijo in Transkavkazijo. Prva pod predsedstvom kraljevega konzula generala Franca Mecicija bo imela svoj sedež v Jekaterinodaru, druga pa pod vodstvom polkovnika Gabba v Tiflisu.
Razprava o volilni reformi ▼ Italijanski zbornici.
RIM. 3. (Štefani.) Seja se začne ob 15. Tajnik prečita zapisni!k včerajšnje seje, ki se odobri. Zbornica pošlje gin j en pozdrav žrtvam pri zreko-plovski nesreči v Veroni, Ikakor tudi žrtvam pri že!*2z.nišk: nesreči vsled eksplozije dinamita na progi Taranto—Pctenza. Zbornica upa, da. ne gre pri tej nesreči za ?Jočin, temveč za nesrećo.
Predsednik otvori razpravo o voLlai reformi in pripomni, da ni dovoljeno povrniti se na začetno razpravo o propoi cišonali, ka jo je zbornica že : odobrila. PaJla tr-ci. da bi skrutimj po listi imel neizmerne koristi, a volilna reforma na podlagi proporci jen ale da je skok v temo. (Koracati ran je in protestiranje.)
TurraLi opozarja, tda ima nekaj protipredlojov, ki j:h je sestavil z drugimi 15 tovariši. Predsednik ga opozarja, da imajo sedaj besedo govoririki, ki so prijavili svoje prctipredloge k či. 1. Libcrthii predlaga, naj bi bilo najnižje število posJaacev v enem volilnem okraju 10.
Predsei:ni'k nasvetuje, da se začne razprava o čl. 1. Predpostavlja, da zbornica sprejema propor-ctlcnnlo in -predlaga, naj se smatrajo za izvadjene kandidati, ki so v volilnem okraju dobili en g.as čez polovico. Palk predlaga, naj se r <prvi točki ; v odstavku: »pcs'anci se volijo po skrutLniju po Kstrr« izpustijo besede s proporcionalnim zastopstvom; k točkf 2. naj se dola: v volilnih okrajih s 5 <?cs!anci s-e gtesuje za 4 kandidate, a v volilnih okrajih s 6 aH več poslanci se glasuje za tri četrtine poslancev, ki se morajo izvoliti. Izvoljeni so tisii, ki debe večino glasov. Protestira j>roti temu, da se sili z odobritvijo volilne reforme in se tako sklepajo določbe, ki jim posledic ni mogoče predvidevati. Izraža mnenje, da ni zbornica glasovala za proporcijonalo z cbćektJva* i a subjektivno iskrenostjo. (Hrup.) Branchi naclaSa, da mora biti sedanj£ izprememba vcliineza sistema reforma, a na revcJucga. Morajo se upoštevati krajevne razmere, kakor je naredila Francija, kjer se nahaja okraj, ki vodi celo sam« enega poslanca. Cam-erini predlaga, naj se trslAiiovijo krajevni in ne pokrinnski volilni okraji, ker Če nima »kraj« -zakonitega obstoja, ima. pa golov« zgedo-vineki. zemljepisni, gospodarski m socijalni obstoj. (Dobro!) Chiesa predlaga, naj volilni okrajf voli"x> najmanj 10 poslancev. PaHastreJIf predJag«, naj se voK 15 poslancev. Mm. -predsednik Nitti n&gla§a, da Seraji ne obstoje v italijanski pcJ-it;npravni ureditvi. Ker je "zbornica Že odobrila sistem <skru-trnija po listi, smatra, da je najpraktionejše. če se vzame za podla?* pokrajina z volilnimi okraji z najmanj 5 poslancev. Po novem Sjudskom štetju se bodo morali itak preurediti vsi volilni okraji. Tedaj se bo tncH iahko določilo, da mora Število pw?'ancev iznašati najmanj 10 namesto 5. (Ko-rr.ent'-?n>e.) Ne protivi se Torromjevemu predlogu, »da se za Rim določi posebna ureditev. (Komentiran;©.) Mazzolani naclaša, da se mora zbornica izogibati provizoričnim določbap. Predlara, naj ve:»a število 7 kot najnižje število poslancev v .posameznih vo?;ln:h okrajih. Gosporotto, Aiar-pu-rgo, Gclenga, Tasca Scialoja f. dr. predlagajo, naj se voli najmanj 16 poslancev v všaukem volilnem okraju. Ccsaiini Giuiio smatra, da bi se ne srrp^o sklepati začasnih določeb, ker bo to vzbu-dislo sum, da so ti sklepi inspirirani od interesov posameznih poslancev. Protestira proti posebnim določbam ®a Rim.
Min. predsednik Nitti odgovarja Turratžju, ki se zopet vrača na svoj predlog, da se ne more glasovati proti načelu, ka je že bilo enkrat sprejeto. Predsjednik vpraša posamezne pred!ar&!ce, aH vztrajajo pri sv-clih predlogih. Začne se o tem razprava. Branchijev predlog, naj bi voiitev po 'pokrajinskih vcrtilnih okrajih vdjala samo r prihodnjih volitvah. Predsednik stavi na glasovanje drugi 'del sporazuma med vlado in komfcšio, Jd pa rti bil sprejet. Tudi predlog poslanca Camere. da se smatrajo za izvoljene 'kandidati, ki so dob^i absolutno večino glasov, ni bdi sprejet, čeravno je Camera naglašai, da je njegov pred-og bd sprejet v francoskem zakonu, kar dokazuje, da. m v ■nasprotstvu z načelom proporcijonaiaosti.
Predsednik stavi na glasovanje 3. in 4. točko ■čl. 1., ki se sprejmete. Ravno tako se odobri predsednikov predlog, da se defločba čl. 68 razširi na predsednika in podpredsednika. CL 1. je tudi odobren v celoti.
Seja se konča ob 19*50. Jutri se bo seja ttada-ijevaJa ob 15.
Caproodev d v ok rov ni k ponesrečil,
VERO NA, 2. Vefck Capronijev dvokrovnik z dvema motorjema po 600 konjskih sil in udobno kabino za potnike ie včeraj zjutraj odletel iz Ta-Ireia proti Benetkam. Nad Vercno sta motorja na dvokrovmkoi eksplodirala in raznesla ieJaio na kosce. Petnajst potnikov je prt tem izgubilo življenje. Med potniki so bdli znani časnikarji: P"of. Tanared Zanghieri, urednik »Secahu. Tutto Mor-
gagni, ravnatelj »Secolo Dlustrato«« ta »Ciela«, Oreste CLpriani, urednik lista »Corriere della Sera«, Mario Bruni, urednik lista »Sera« in Gianetto Bisi, urednik lista »Mondo«.
Ofcžnl zfcsr političnega druživa
„EuIilOStt",
Včeraj, v nedeljo, 3. t. m., dopoHne se je vrši! redni letni občni zbor političnoga društva »Edinosti« v gledališki dvorani Narodnoga doma v navzočnosti prav lepega števila članstva ne samo iz Trsta in okolice, temveč tudi z Goriškega in iz Istre, voboi iz vse Primorske.
Občni zbor je otvoTil predsednik dr. Josip Wil-fan, ki je omenil, da bi se pravzaprav moral po pravilih vršiti redni letni občni zbor sicer meseca oktobra, ali ker se je pa zadnji občni *zbor vršil 13. majnika leta 1917., ker je torej poteklo odtlej že preveč časa in je treba čim preje spraviti v red društveno poslovanje, ter končno, ker tudi mesec o/.toher ni ravno najprimernejši čas za to in bo pač treba svo;eča»sno v tem smislu izpreme-mti pravila, se je sklica* občni zbor sei-daj.
Politično diuštvo »Edinost« je ustanovljeno za vse ozemlje, ki spada pod tržaško deželno upravno oblast, in je talko tudi redno imelo med svojimi odborniki in člani može iz vseh delov Primorske.
Predsednik je nato prisrčno pozdravil člane, ki so, ne strašeč se težav, prišH na občni zbor, predvsem pa brate iz Goriške in Istre. (Živeli)I Poročilo odbora,
K prvi točki, »poročilu odbora in položitvi računov« je v odsotnosti tajnika in blagajnika "poročal predsednik, in je med tem prevze1. predsedstvo podpredsednik dr. Slavik.
Zadnji redni letni cbčni zbor se je vršil 13. majnika 1917. Takrat je bil izvoijen sledeči odbor: za predsednika dr. Josip Wtlian, za odbornike Mckso Cotič, dr. Ivan Marija Cok, Josip DifrnLk, Ant-rm Miklavec, dr. Otokar Rybar, dr. Edvard Slavik, Josip Šorn. Vladko Ternovec, Er-nest Solarič; za namestnike Jakob Starec (Bar-kovlje), Andrej Grgič (Bazovica), Kared Malalan (Opčine), M-atko M jie (Presek), • Matija Sever (Rocol), Ivan Bufon (Rojan), Ivan Svab (Sv. Ivan), Ivan Košuia Pirčev (Sv. Križ) in Ivan Godina Ku-drić <Skedenj); za pregledovalce računov dr. Jo-srp Abram, Ivan Prelog in Gracijan Ste^>ančič.
Odbor je optavljal svo:e posle predvsem v sejah, ki jih je bilo precej, imel pa je v svojem po-skjvanjm precejšnje težave zlasti zaradi nerednih razmer -in otežJcooenih zvez. Vkljub temu pa jc odbor storil rano^o tihega dela, ki je obstajalo predvsem v posredovanju pri raznih oblastvih. Trst so je nehaja! v ožjem vojnem ozemlju, kjer so bili 'prepovedani javni shodi; volitev seveda tudi ni bfcla V to dobo, cd majnika 1917. leta sem, ipada tudi obnovitev ustavnega življenja v bivši AvstriM, in dr. Otckar Rybar je bil kot državni posfcnec tedaj zelo zaposlen v tej svoji nalogi. Avstrijski parlament je bil zelo pogostoma sklican, seje so se vršile takonskoč dauzadnem in poslanci opoz-icije, h kateri je pripadal tudi tržaški slovenski poslanec, so imeli zelo veliko težavnega, ali hvaležno^a dela. Poročila v Kstu »Edi-T^osti« pričajo, da je naš -poslanec ■zelo velikokrat 'Pose?>l v razpravo v poslanski zbornici in tudi v odsekih ter je naše zahteve in pritožbe uveljavljal tudi z interpelacijami.
Cas je hitro minil, in če se tedaj morda ni storilo vse, kar bt bi-K radi štorih", ne smemo podcenjevati storienega, četudi hitro pozabljamo. Storilo se je v resnici veliko podrobnega dela.
Predsednik je nato cmenil društvene člane, ki so •umrli v času od zadnjega občnega zbora: inženir Valentin Matija 2ivic, mož znan kot odločen narodni delavec še izza ča^a narodnega preporoia na Tržaškem, umrl 19. junija 1917.; učitelj Vinko En-gieTman, neutrudi}rv in nenadomestljiv narodni dsilavec zlasti v šentjakobskem okraju, umrl 10. februarja 1918.; učitelj Avgust Waschte, umrl 19. oktobra 1918.; dr. -Ferdo Perhavec, umrl 26. oktobra 1918., »dve mladi, nadebudni moči, in Veko-siav Mrak, umrl 27. ok-tobra 1918., ki je do zadnjega vestno !n marljivo vodil društveni vajnopo-možnl urad. Lista sicer ni popolna, ie dejal govornik, vendar ohranimo vse v najblažjem spominu! (»Slava!«)
Nadate je omenjal, da je 11. s«!ptembra leta 1918. ^raznovaJ državni poslanec dr. Otokar Ry-bar tridesetletnico svojega prihoda v Trst in svojega delovanja na Tržaškem in Primorskem. 2e tedaj smo se mu izkazali hvaležni, in sklenilo se je, da ise praznuje ta obletnica na slovosnejši način. Zal pa so nas dogodki prehiteli. Dr. Rybdr je bil tedaj belan in tržaški Slovenci mu nismo mogli izkazati svojih simpatij in svoje hvaležnosti tako, 4cakor bi bilo treba, verjeti pa sme vseeno, da smo mu vzlic temu vdani iz vsega srca.
Poročevalec >3 izrekel v imenu zborovalcev pozdrav v tu:rni se nahejaječim narodnim delavcem dr.^pj-bSfu, dr. Gregcrimi, dr. Coku in drugim, izražajoč manje in željo, da se skoraj po-vrne'o v svojo idomovino. Kakor so nam oni, tako ostanemo tu<h" mi njim zvesti. Zborovalci so pri-trjali iporoćevalcu <z živahnimi vzkliki.
Prezled političnih dogodkov.
Govornrk ie nato očrta val važne dogodke, Izza zadnjega rednega društvenega občnega zbora.
30. mai-nikfi leta 1917. je podal dr. Korošec v avstrijskem državnem zboru znamenito izjavo, ■prikrojeno po tedanjih razmerah, <kakor se je pač
moKla podati v avstrijskem parlamentu, aK je v bistvu taka, kakor je odgovarjala volji naroda in njegovemu stremljenju po edinosti in svobodi.
Na sestanku zaupnikov političnega druStva 1. julija leta 1917. je poslanec dr. Rvbiir poročal o parlamentarnem delovanju, in tržaški Slovenci so bili prvi. ki so se izjavili za m-ainiško deklaracijo in za koncentracijo narodnih sil. združenje vseh narodnih strank v skupno delo. Kranjski Slovenci so podali svojo izjavo 15. septembra leta 1917., čzjavo, ki Je bila znamenita tudi -po imenih, ki so stala pod njo, med njimi zlasti ime škofa dr. Jc-gKča.
9.	oktobra leta 1917. je umrl dr. Krek. (»Slava U) Pri njegovem pogrebu sta tržaško Slovenstvo zastopala dr. Slavik in dr. Wilfan.
■Meseca novembra istega leta je dr. Šusteršič zapustil J-ugoslovanski klub.
10.	marca leta 1918. se je vršila v Trstu v gJe-dališču »Politeama Rossetti« Krekova slavne-st, deloma preje, deloma pa pozneje pa so se vršile take slavnostl tudi po okolici.
21. aprila leta 1918. se je vršil izredni občni zbor političnega društva proti spletkam dr. Šu-steršiča, ki je skušal zasejati razdor v narodnih vrstah.
30. majnika leta 1918., ob obletnici majniške deklaracije, se je vršil izreden občni zbor političnega društva, kateremu je prisostvoval tudi načelnik Jugo Jovanskega kluba, dr. Korošec, katerega so zborova'ci navdušeno pozdravljali.
L julija leta 1918. se je izjavil tudi dalmatinski Kfeželni zbor za narodno edinstvo. Društveni odbor je v imenu društva pozdravil to* izjavo posebno še zato, ker se ie dalmatinski deželni zbor postavil odločno na stališče, da tudi Slovenci spadamo k temu edinstvu.
SroJi meseca julija leta 1918. se je ustanovil Narodni Svet, v katerega )e odposlalo politično društvo dr. Josipa W:lfana fn dr. Ivana M. Coka. Narodni Svet je zboroval 16. in 17. avgusta, tiste 'znamenite dni, ko so se zbrali v LjuNjani tudi zastopniki Cejiov in Poljakov, da se dogovore za nadaJjno skupno postopanje.
25. avKUista leta 1918. se je o stvari ^oročalo na sestanku zaupnikov političnega društva, kjer ste se pokazali dve struji, ki bi se mogH imenovati ena bolj radikalna, druga bolj OiX>rtunistična.
11.	septembra se je vršil drug sestanek zaupnikov, katerega se je udeJcž-U turdi dr. Korošec :n mu je bil namen ustanovitev krajevnega Narodnj-ga Sveta. Politično društvo je odposlalo v ta Narodni Svet 5 Članov, jugoslovanska socijalna demokracija 3, ostala 3 mesta -pa so b"l» prihranjena zastopnikom bližnje Istre in zastopnikom katoii-škoga svetovnega naziranja. Narodni Svet je 19. oktobra 1918. podal izjavo, ki se je izrekala za ze-dinjenje vseh Jugoslovanov in poudarjala, da se to ozemlje ne sme odtrgati cd svojega zaled:a.
Istega dne je Narodni Svet v Zasrcbu podal izjavo 2a popolnoma neodvisno, suvereno jugoslovansko državo.
29. oktobra leta 1918. se je vršil sestanek zaupnikov, na predvečer tržaške revolucije.
Razmere z Italijani In socfjalnlml demokrati.
Zelo važno je bilo vprašan e, kako naj bi se uredile razmene z Italijani V tej stvara je društveni izredni občni -zibor 28. avgusta lc-ta 1917. podal svojo ir.javo. Od drugih strr.ni oa ni bilo nikdar tako odločnega izra-za, ko bi bilo v resnici treba odkritosti in gre nasprotno tržaškim Slovencem priznanje prvenstva v odkritosrčnosti To sicer nI vedno oportuno; toda zgodovina, ki sodi ite glavne dogodke, bo morda sodila i:irug.?če.
Socijalni deimokra;'e so sicer skKcali sestanek na 22. septembra leta 191"., na katerem nai bi bili zavzeli svoje stališče, posebno glede pripadnosti Tnsta, toda ta sestanek se je samdastno oi^gcdil, tako da ni prišlo do nikekšne Izjave, ki bi vsekaikor imela velik pomen. Tako pa ni bila taka isjava -podana vse do danes ne.
Šolsko vprašanje.
Poročevalec je nato poročaj o šol-skem vprašanju, ki je posebno znamenito za tržaško Slovenstvo. Društveni odbor je v tej stvari v llko d>eJa! Ce uspehi niso odgovarjali njegov: • delu, ne pada krivda na odbor, temveč na sfis rekel bi4 nepremenijiv, vedno nepremenljiv gli j slovenskih šol.
Tako >e že decembra meseca leta 1917. ministrstvo priznalo Slovcncem na državni obrtni šoli v Trstu pravicc do slovenskih tečajev, 3ci bi se bili morali" tudi uresničiti v začetku šolskega leta 1918.—1919. Otvoriti bi se morala tudi dekliška slovenska obrtna šoJa.
Veliko dela je bilo tudi za slovenske gimnazijske in učiteljiške tečaje, in imeli ?mo najboljšo upanje, da pridemo do slovenske gimnazije in slovenskega učiteljišča. Ce bi bila vlada hotela, bi bila stvar že zdavnaj ugodno rešena <za nas. Toda v tej stvari <e avstrijske oblasti niso prav nič razlikovale od drugih. Saj je znano, kako hitro je šlo, z ustanovitvijo nemške navttčne akademije. In tu e bilo posebno značilno \edenje socijalnih demokratov, ki so bili odločno za nemško navtiko, dočim pa ni bilo v nnhovem glasilu niti ene raja ve. ki bi govorila tako tu Ji za naše šolstvo.
Prišla le potem španska bolezen, šole so »e zamrle in so b-ile zaprte vse do sedaj. Okupacijska oblast "e odpravila vse med vojno otvorjene šole, torej ravno vse dTŽavne, za zasebne, torej, kar se nas tiče, za slovenske ljudske šole in za trgovsko šolo v mestu je -zahtevala prošnje za otvoritev. Prošnje so se vložile, odgovora pa ni in naše šote
Kirovna Konferenca.
Belgijsko vprašanje.
PARIZ, 2. (Štefani.) Komisija za izpremembo belgijske pogodbe iz leta 1839. bo začela prihodnji ponedeljek zopet delovati. Delovanje te komisije je za Belgijo v nekem oziru večjega pomena nego mirovna pogodba. Belgija zahteva nevtralnost Šeldine vodne poti, katero je leta 1914. jako drago plačala, in popolno svobodo antvverpske luke; zahteva tudi svobodno vodno zvezo med Mozo, Seldo in Renom, ki je za njo enake važnosti, kakor ona ir.ed Antverpnoin in morjem. Mirovna konferenca se je sicer zavzela za to, da ožive ranze pogodbe iz leta 1839., toda izključila je vsako teritorijalno dovolitev. V Belgiji in Holandiji se ljudstvo živahno zanima za delovanje te komisije.
Celovško vprašanie. — Jugoslovanske meje proti Madžarski in Romunski.
PARIZ, 2. (Štefani.) Mirovna konferenca je vzela naznanje izpraznitev celovške kotline. Sklenila je, da poveri varnostno službo nad celovškimi zalogami orožja in municije, ki so prej bile last bivše avstro-ogrske vojske, posadki italijanskih karabinjerjev — a ne med-zaveznlški posadki. Proučevala je sedem od Srbije predloženih vprašanj za važne poprave na madžarski in romunski meji; šest jih je bilo odbitih in sprejeta je bila ie zahteva za majhno popravo meje v Baranji. Razpravljalo se je zopet o bukovinskem pasu, ki meji z -Galicijo, katerega zahtevajo Romuni za vzpostavitev svoje zgodovinsko-narodne meje. Konferenca je proučevala z naklonjenostjo vprašanje, ki ga je predložila italijanska delegacija. Do kon-čnoveljavnih sklepov pa ni prišlo.
Baron Beyeus odklonil čast belgijskega delegata
BRUSELJ, 3. (Štefani.) Ker nima medzavez-niška komisija za zasedbo Porenja pričakovanega značaja, ni baron Beyeus, sporazumno z vlado, hotel sprejtei poslov belgijskega odposlanca, ki so mu jih nameravali ponuditi.
Sainuely ustreljen?
LONDON, 3. (Štefani.) Agenciji Reuter poročajo iz Berolina, da je bil ustreljen bivši ljudski komisar Sarnuely. Dunajski listi pa pišejo, da se je usmrtil sam blizu Dunajskega Novega mesta, ko so ga aretirali orožniki, ki so našli pri njem 380.000 kron.
Mcdzavezaiški odbor za preskrbo moke, mesa in premoga.
LONDON. 2. Včeraj se je jbral vrhovni gospodarski svet pod predsedstvom lorda Roberta Cecila. i a sestanek ima namen sestaviti z udeležitvijo Amerike medzaveznlški odbor za preskrbo vseh držav z moko, mesom in premogom.
Avtonomijo za vzhtSUno Galicijo.
MORAVSKA OSTRAVA, 2. Glasom poljskih listov se pogajajo poljski poslanci o projektu avtonomije za Vzhodno Galicijo. Projekt določa za Vzhodno Galioijo volilni parlament na podlagi za celo Poljsko veljavnega volilnega prava, po katerem bi prišel na 35.000 prebivalcev en poslanec. Eksekutivni organ bi bil vojvoda s funkcijami deželnega namestnika.
Romuni se podajajo v Lvovtu
MORAVSKA OSTRAVA, 2. Dne 27. julija je dospela v Lvov romunska deputacija z generalom Zadikom na čelu, da otvori pogajanja o izpraznitvi Kokute. Pogajanja so se včeraj pričela in obetajo dobrih uspehov.
Ogrski Nemci hočejo lastno državo.
PRAGA, 2. »Tribuna« prinaša nastopno vest iz Ženeve: Zastopmiki zahodno-ogrsrkih nemških komitatov, ki so priznani Nemški Avstriji, so se obrnili na Čehoslovaško republiko s prošnjo za pomoč pri ustanovitvi samostojne države, ki bi se postavila pod varstvo Nemške Avstrije ali pa zveze narodov. Čehi so zaprosili mirovno konferenco za pooblastilo, da smejo odposlati v te komitate svojo komisijo.
Boji med Madžarji in Romuni,
BUDIMPEŠTA, 1. Ogrski dopisni urad javlja: Vrhovno armadno poveljništvo poroča z dne 31. julija: Romuni so med Tokajem in Szolno-kom skušali na nekaterih mestih prekoračiti Tiso. Večinoma smo ta poizkus »preprečili, na posameznih krajih pa se je vendar posrečilo sovražniku prekoračiti reko. Naše čete so prešle v protinapad, da zavrnejo Romune. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen.
PODLISTE K_
Illjeua oporoka.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Pa čemu to, prosim vas! Ali niso naši sladki raki bolji? Povejte sami!«
»Ne vem,« je odgovoril Vid, »jaz nisem po-kusil morskega raka. Nimam ga, da bi ga pojedel, marveč mi služi le kot izvesek.«
»Pa ravno taka prekomorska grdoba? Našim ljudem ni to po godu. Ljudje mislijo, da je to coprnija. Pa bilo tudi le kot izvesek, ali oiste mogli izbrati kaj navadnejega, kakor ima Đ, pr. vaš sosed Janko »zelenega medveda«, ali Gjuro Krušlin »zlatega vola«.
»Čul sem, poglaviti gospod, da ima naša gospa banica živo papigo, ki kriči: »Herein«! Zakaj nima ona v kletki senice ali kosa? Mari ni to še večja coprnija, če neumna žival govori: »Herein«! Pak, oprosti mi vaša milost, jaz nisem še nikdar, da bi bilo na svetu »zelenih c trHo*- sli blatih oslov«. Sicer so pa naši .fisd'<- :o	'ni in pravim samo to, da
L	Algi aivy tuje oeiuuaosti. Citai sem pra-
vice plemenitega mesta in ne spominjam se, da bi tam stal kak »artikulus« proti morskim rakom. Jaz ostajem pri morskem raku z dovoljenjem vaše milosti.«
»Pak si ga držite k vragu,« je planil senator ter nadaljeval potem slovfsneje: »Vi, spoštovani Grgurin, držite pod svojos treho tistega nikaviča, o katerem se ne ve, kje mu je mati.«
»Nikar tako, moj gospod!« je planil Ilija, stopivši za korak naprej. Očesi sta mu plam-teli kot žrjavica, a obraz mu je zažarel preko čela.
»Bodi miren, Ilija!« je mahnil Vid z roko, »jaz dokažem gospodu, kar treba vedeti pogla-vars4vu. To ni nikak »nikdo«, in znano je, da ga je poštena mati rodila. Tu je njegov krstni list!« — Vid je izvlekel iz žepa rmen papir, vstal, položil list pred senalorja na mizo in nadaljeval: »Po tem more vaša poglavitost soditi, da je to krščen dovek in zakonsko dete. In vse vam je tako. Sedel sem popoldne pred prodajainico in tu vam je slučaj donesel človeka s košom — tega človeka, tega Ilijo — naf Zaprosil me je bil, da bi se smel odpočiti na moji klopi. Vprašal sem ga, čegav si in kaj ootii, a on mi j« rekel: Lugoae, fige, in «U je
Dalmatinec. Nu, ja, star volk, sem se otresel nanj. mislec, da je to samo ciganija, in človek dandanes ne ve, kak lopov se skriva pod poštenim obrazom. Nu, potem pa sem se uveril, da je to pametna glava, da si je ogledal več sveta, nego midva oba, z dovoljenjem govoreč. Sprejel sem ga pod svojo streho in v oai prvi •noči mi je dal v pohrano svoja izpričevala in papirje in 100 pravih, pravcatih cekinov, ki jih je prištedil potujoč po morju. E vidite, gospod, da to ni nikak »nikdo« in nikak lopov. Tu so vam vsi papirji in videli boste sami, da je tako. Jaz sem, hvala Bogu, izučil tri latinske šole in razumem takole kaj. In da vam ne bom brbljal mnogo — ta človek ima fino glavo in ve, kako treba trgovati, in rekel sem mu, naj ostane pri meni. Dobro, je rekel on, in odšel v Primorje po robo, in sedaj kupčujemo veselo pod novim izveskom, pod morskim rakom. In tu vam tudi takse za tega človeka, da se prikupi v plemenito občino in nekaj tudi za vaš trud, milost vaša! Sedaj veste vse, a Vid Grgurin, z dovoljenjem, ni še pil bratovščine z lopovi, pak, četudi ni bil po svetu, se rad uči tega, kar je izmislila pametneja pamet.* — Stari kramar je, naksfež s rokama iivahaeje.
položil potrebni denar na senatorsko mizo, a gospod Ilijašič se je — uvažujoč, da so papirji Ilije v redu, kakor morajo biti, ter da je ta »nikdo« na vse zadnje čestita glava, in uvažujoč tudi to, da taksa ni manjša, nego mora biti, da je celo morda še večja, — uveril končno, da pokojnemu prašičku nikakor ni treba pripisovati tolike važnosti, kakor je morda mislil mladi cehovski mojster Mikulič. Iz teh vele-važnifi razlogov, a tudi z ozirom na povsem razsodne besede spoštovanega Vida Grgurina, je moral poglaviti senator priznati, da vsa pripoved o coprniji z morskim rakom izhaja morda bolj iz plesnjivega sira gospodarja Janka, nego pa iz opravičenega strahu pred neko višo čarobno močjo, pak je rekel zato Vidu:
»Sedaj vidim, predragi Grgurin, da je vse v redu in jaz že izvršim posel za tega Ilija Radića. Res, popoldne pridem, da si na svoje oči ogledam to grdobo, tega morskega raka.«
»V posebno čast mi bo in priporočam se vaši milosti!« — se je poklonil Vid in odšel z Ilijem.
Videč, kako se Vid in Dijav račata povsem vedrega lica, in ne.^oparjena, kakor so se bili nadejali, so začstf sosedje in sosede utfibati,
kaj se sedaj zgodi; nu, Mikutč, spomnivši se. da je bil njegov prašiček jako lep, ni dvomil nimalo, da Ilija in sramotni rak sramotno od-letita iz Zagreba.
Ali, glej čudo! Popoldne se je poglaviti gospod senator Ilijašič oglasil pri Vidu in je — kakor so očitno trdile priče, premotrivši vso stvar skozi plot, skupno z Vidom in Ilijo izpraznil osem polnih vrčev pod jablano na vrtu. Da, ljudje so opazili vse jasno, kako je senator podajal roko tistemu »nikdoviču« iz Natalije.
Nu, gospod Ilijašič ni samo to pot obiskal »morskega raka«, marveč je odslej redno za-" hajal k njemu ter si je tam ogreval slabe živce s sladko prekomorsko kapljico, da si nabere novih moči, da bo mogel neumorno delati za blagor plemenitega mesta zagrebškega. Povsem naravno je bilo, da so ljudje vedno bolj zahajali v Vidovo prodajainico, a v Jankovo nikdo, izvzemši kumov in sosedov.
Gospodinjo Mikuličko so spopadli krči, a sosedje so govorili na vsa usta, da je morski rak začaral tudi senatorja.
(Palje.)
se d« odpro raradi »sprotovanja tiiteišnjih Ita-klanov. V okofcci so se peč odprte slovenske ljudske šoJe, a za višjo izobrazbo na podJa-gi svojega jezika nima deca iz okcHicc se sredah Sole, obrtne Žale, ne dnis^h Sol.
Delo na gospodarskem polju. Kake »o Me rezmere na gospo iar;>kem poijn, je znaro. Državne oblasti so pač ustanovne ra:.ne komisije in svete, toda vee to je tv'j le nekako za pomirjertje ljudstva. Imeli smo tudi Primorski deželni gospodarski svet, v katerem sta bila z naše -strani dr. Rybdr in dr. SJavik. Ustanovil se je tudi Vo>nokrediUii zavod, ki je začel poslovat: meseca februarja leta 1918., asostga naši ljudje zelo* malo posluževali, kar je treba obžalovati, ker bi b;Jo tako prišlo vsaj kolikortoJiko denarja v deželo. Tržaške Slovence je v tejn zavodu zastopal dr. Willaa.
Mnogo se je delalo tudi v aprovrzacfr&ih stvareh. toda. žal, le v majhno zadovoljstvo našega prebivalstva, čigar nezadovoljnost se je obračala potem št r napačno smer. Ustanovil se je 24. aprila leta 1918. celo delovni odbor za skupno delo v aprovizacijskih stvareh, in tedaj je bido naše sodelovanje Italijanom dobrodošlo. Poklicana sta bila v ta odbor dr. Rvbar kot drž. poslanec in dr. Slavik kot član bivše mestne delegacije. dr. \V-ilfan pa izrecno kot zastopnik poetičnega društva »Edinosti«. 30. oktobra leta 1918. so pa, žal, Italijani pozabiK vse to. Sestavil se $e odbor za javni blagor, v katerega so se morali Slovenci naravnost vriniti, če so hoteli imeti v njem svoje zastopnike.
Vojnopooiožnl urad. DruStveni vojnopomožni urad je bil na razpolago vsemu občinstvu brez razlike narodnosti, in se Se zatekalo k njemu tudi vettko število Italijanov. Urad pa te tudi marsikaj dosegel, kar je seveda ie še povečevalo naval strank, ki je postajal tako velik, da sta ga komaj zmagovala dva -uradnika. §e v tekočem letu je urad vložil za vojaško zaostalo podporo dotlej 357 prošen,r. Prošnje imajo vsaj v polovici etačaijev dober uspeh; točneje ne izvemo, ker dobe stranke rešitev na dom in se navadno le v slučaju rekurza javijo v uradu. Obilo de'a je poveročifa naredba o naknadni begunski podpori, posebno "ze žek-zničarie in one državne uslužbence, ki so !eta 1915. morali zapustiti svoje bivališče in bi se jim vsaj z onim stalnim zneskom 500 kron povrnil majhen del <xk velike škode, ki so jo imeli vsled nujne izselitve. ipa so vsled različne interpretacije rajnih toza-dev-n-ih naredeb te prošnje večinoma odbite ali nerešene, vkljub ponovnemu posredovanju in pospeševanju. Ogromen naval je povzročil poziv pn-iglašcnja škode nastale posamezrnkom vsled vojnih dogodkov. Samo potom našega trrcde je bilo vloženih 3750 takih odškodninskih prošenj; rešitev je odvisna od vojne odškodnine, ki bi :o morala plačati Avstrija. Izmenjava denarja je tudi dala vo"nopernežnemu uradu obilo dela. Vojrco-pomo":n; urad je strina, potrebna in koristna institucija, ki bo morcJa obstajati dokler bomo čutili neposredne verjne porJeeice. Vo;nopomožni u re d K vzdržirje srm z malimi prostovoljnimi prispevki premožnejših strank, društveno članarino in Jarovi. Cest in hvala dotičnim gospodom!
Od meseca oktobra dalie je odbor miroval, a deloval je. dokler so dovoljevale oblasti, Narodni Svet. Sedaj -pa je prHsel zopet ča«, da se obnovi delovanje organizacije primorskih Slovencev. Skupno ddo vseh, četudi skromno, naj daje v bodoče društvu tisto avtoriteto in moč, ki je sedaj potrebuje.
BJasaj^'ško poročilo.
V odsotnosti društvenega blagajnika je podal lato predsednik poročite o društvenem denarnem poslovanj-u za leti 1917. in 1918. Skupni račun za leto 1917. izkazuje K 3117*91 dohodkov, med njimi K 499'20 članarine za leto 1917. in K 1606'— raznih darov, ter K 67S68 izdetkov; potemtakem K 2439*23 prebitka. Z zaostalo članarino v znesikn K 350'— ter vrednostjo inventarja je znašalo društveno imetje ob koncu leta 1917. K 2994'92.
Leta 1918. so zncšali društveni prejemki kron H.279'88, med njim? članarina za leto 1918. K 892*—, razni darovi K 5942'10 in dohccki vojno-pomožnega urada K 1818'55. kdatki pa «o zna-§Gli K JO.OO«"]2. med njimi za društvene nameščence K 2914*42, tiskovkie in pošto K 367'86, razne podpore K 6234'—. Prebitka je bilo K 127076. Društveno imetje ob koncu leta 1918. je znašalo K 1629c«. Račune so pregledaJi pregledovala in jih našli v polnem reOu.
Občni zbor je odobrM tajniško in blagajniško poroči-©.
Vofher novega odbora.
Pred voKtvijo odbora je poudarja] predsednik, da je sedanjo -izvolitev smatrati Je za začasno in da dobr ta izvolitev sankcijo po morebitni popravi na občnem zboru, ko bo društvena orgcn'za-cira izvedena popolnoma in dopolnjena. Posebno je treba polagati setiaj veliko važnost na to, da bodo v društvenem odboru zastopani vsi deli primorskega slovenstva in hrvatstva in da bodo izvoljeni možje, ki uživajo zaupanje Ijucstvo. To pa se bo moglo v poln« meri ugotoviti šele tedaj, ko dobi organizacija svojo široko podlago. Ce bi kdo smatral, da je bil prezrt pri sestavi odbora, nej pomisli, da je vse to le zsčasno. Navdajati nas mora x-se pri tem le ena želja, da uresničimo popolno edinost.
Pre^J-aga. da naj se v enak popolne edinosti med zborovaici volitve vrše z vzklikom. Predlog se spreime soglasno.
Po če triurnem premoru v svrbo dodočdtve odbornikov, je sporazumno z eastopniki iz mesta in dežele predlagal dr. Agneletto naslednji odbor: Predsednik : dr. Josip \VHfan, odvetnik v Tnsta.
Odborniki: Ivan Banovac, veterinar, Pazin, Ante Belairlć, priv. uradnik, Pazin, Edvard Đuhnič, posestnik, Slivje Ostra), Fran Cerrtc, posestnik, St Peter pri Gorici, S&vester Oodina-Ban. posestnik, Skadcnj, Aktz Gori up, posetn t nik. Prose k, Ivan Kjuder, delavec, Trst, Sv. akob, dr. Ignac Kobal, katehet, Gorica, Ignac Križman, nadučitelj. Dornberr, Franjo Lenti ć, trgovec. Trst, dr. Ivo Novak, odvetnik. Gorica, Janko Pcgorelec, zasebni uradnik, Barkovdje, Ivan Stepanč?č, posestnik, Reiiče, Matej Skrbeč, dekan, Krkavci (Istra), dr. Edvard Sle vik, odvetnik, Trst, Štefan Volk, posestnik, Rocol, Josip Vran, posestnik, Tomaj. Andrej Zink. dekan. Opčine.
Pregledovale! računov: dr. Josip Abram, odvetnik. Trst, Janko Malcnšek, uradnik. Trst, Gracijan Stepnnčič, trgovec. Trst. Predlagani odbor je bil izvoljen soglasno z vzklikom in odobravanjem.
Naše naloge za bodočnost. Po rzvulhv"' je poudarjal predsednik, da se novi odbor pač z-aveda zek> tež-ke naioge, ki ga čaka, in da bo mogel zadovoljivo izvrševati to svojo nalog le tedaj, če bodo vsi odborniki prešmjeni od resne volje za dtin, in ne le za delo, temveč tudi ca žrtve.	pa mora s svoje etrani dajati
pravo podhco edborcvnn <hh kot sedaj. |e potrebno, da amo vsi Jtakor femtfc dta smo vsi ene drožtea. Pogreb« vsakdanjega Mr-Ijenjn so tafco demeirtame. da * taMco brca oria-kov zerJinimo vsi na eno črto. Sestava odbora jamči, de s« je to že zgodSio, da bomo hodili vsi po skupni poti. Gospodarsko življenje je tako m tleh, da dTuštvo samo ne more zmagati dela za njegovo ob iio v o, še manje pa posamexnčkl. Naše delo bo, -ča vplivamo na to, dna se pomore našemu ljudstvu, -zlasti pa naši bedni Goriški, ki je morala -pretrpeti najhujše adaroo voine na njenem lastnem telesu.
Druga naša naloga je, da v pcrfrri zavesti naših dolžnosti in pravic u vel j a v! Jamo upravičene zahteve na&ega sžoveaskega ki hrvatskega življa po pravici '	Ni K »šle, ki bi
mogla izbrisati, kar fe pridobilo člov^eštvo v svetovni vojni. Zahtevamo od oblastnikov, da dajo ljudstvu, ikar mu gre. Zato pa pravimo mi primorski Slovani, zvesto stoječ vsi na eni črti, da hočemo spoštovati pravice drugih, a zr.htev8.mo pa, da se izpolnijo tudi nam naše pravice in predvsem, da ee nam pri-zna naša kuJtura. Naša pravic je kulturno edinstvo Jugoslovanov in te pravice se ne smemo odreči nikdar. Mi smo kulturen element in se ne odrečemo nikdar svopm ciljem. Znamenite so v tem pogledu naslednje besede posnete i<l dr. Ozvaldovih »Smernic novega iiv-■Ifejtfa «:
Alko znamenja ne varajo, se pTeno^tev sveta In človeštva, prične po preizkušenem načelu deJitve dela: od- naroda do naroda. Kako buinopestra slika se obeta duhu, ko stopi na plan sleherni izmed narodov, sledeč Miču svojih vefckih prorokov, ki mu kakor svetilnik na razburkanem morju pokažejo, kaž je treba odpraviti in karr ohraniti, kaj ustvariti ali zopet cstviariti pri prenovitvi samega sebe ter s tem »pri prenovitvi sveta in čJoveštva. Kakor bi se b3 naš Prešeren, ta ve?ki klic ar na slovanskem jugu, že pred 75 leta v duhu radovsl dne, ko nekoč Zgodovina, operatnice eterrra, započne novo d-cbo človeštva, tako završuje ob pre-žlahtni novini 1. 1644. svojo Zdravico: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakaf dan, da, koder sodnoe hodi, prepir iz cveta bo pregmn; da rojak prost bo vsaki
ne vre«, le sosed bo mejak!
To je tudi program kulturnega skrveaske«a ia hr\^atskega ljudstva »a Primorskem.
Ko Se nato kspclan Cok ponujal, ka^o italijji*-ska socjj«h»a demefcceca^a. Če ti že cenzura ne dovoljuje v njenem tržaškem eJasiJu, ne išCe st noče iskati primke, da bi če le t reso*^ nepristranska, ze\rzeki za naše Vrftorne zahteve, ko je ir-tro naši« pot ra pritorbe v svojih strankarskih stvareh potom interpelacij v rimskem parlamentu. Končno je prediral, naj dru^tv^em odbor poskrbi, da pride poročilo o današnjem občnemu zboru v primerni obMki med lju<?stvo.
Predsednik je rze*. to priporočilo na zn*nle, se •potem pono\-no -zahvalil zborovakem, posebno zunanjim, na udeležbi in zakijučU občni zbor t žeijo, da se kmahi zopet snidemo v krepke'"ši m za-vestnejši organizacin, z upenjem, da bo to društvo našemu ljudstvu pravo, in toliko orožie za boj, kolikor pa orodte 2a delo za narodni blagor.
Jn^femKI nnrof?o!
Potpisani promicateljni odbor obrača se na sav jugoslavenski nanredni i domoljubni narod u svrhu, da bi što obilnije novčano pripomogao potpisano novoosnovno društvo »Reformator«, kojemu je ne samo humanitarna, već i domoljubna svrha.
Duh napretka i slobode zahvatio je i naše jugoslavensko niže kat. svećenstvo, koje do sada ne samo što blagodaiti prave slobode nije uživalo, već za nju se nije mnogo ni borilo. Sada pako kada su tu slobodu osetiH, hoće svom snagom, da je se potpuno domo^nu. U tu svrhu u prvom redu oni su se obratili svojim duhovnim starješinama, moleći ih i zaklinjući, da ih se materijalno pomorce, a moralno da im se oblakša ono nesnošljivo breme crkvene discipline pod koje ih je skučio sredovječni duh crkvene inkvizicije i farizejizma.
Ali ne samo što im odatle nije granulo eurcc slobode i pravednosti, već nije im niti b'lo dato nade, da će im u buduće bolje biti. Oni su se tada počeli organizovati i okupljati, eda bi zajedničkim silama posti^nuli ono, što im pojedincima nije bilo moguće dostignuti. Dneva 11. 2. t. g. sakupili su se u Zagrebu na pouzdani sastanak. Bitni predmet njihovog vijećanja bio je »sjedinjenje našeji naroda u jedinstvenu narodnu crkvu i sanacija socijalnih nepravda, koje tištu sav niži kler kat. crkve u državi SHS. U tom pogledu poprimljen je čitavi niz rezolucija, koje će služiti za smjernicu budu-skorom sastanku i akciji cjelokupnog
cera
nižeg klera.« Dapače, pokrenuto je posebno glasilo, kojega je već prvi broj izašao poći imenom »Reforma«.
Odaziv za ovaj pokret bio je neočekivan sa strane nižet* klera. Svakim danom stižu pristajanja za pokret i doprinosi za glasilo. Pokret je odjeknuo i kod naprednog češkog svećenstva, koje se je već stavilo u doticaj sa tim našim pokretom u svrhu zajedničkog i uspješnog rada. Pokret je postao ozbiljan za one, protiv kojih je bio naperen. U tu svrhu rimska kurija šalje posebnog rizitatora, a jugoslav. katolički biskupi sakupljaju se ovih dana a Zagrebu, i tu vijećaju kako da uguše i unište ovaj pokret. Pod prijetnjom suspenzije i izgubljenja beneficija biti će naredjeno svim svećen;cima, da ne sudjeluju u tom pokretu i da se smiju niti podpomagati niti čitati »Reformu«. Uslijed ovakovih inkvizitorskih mjera nikakovo čudo ako podlegne siromašno niže svećenstvo, koje će time biti stavljeno u položaj: ili se pokoriti ili gladovati. Eda ovi protiv svoga uvjerenja ne budu od gladi prisiljeni pokoriti se, naša je domoljubna i humanitarna dužnost, da ih novčano pripognemo. Neka nam se dakle n€ predbacuje, da mi idemo za uništenjem kat. crkve. Mi ne idemo za uništenjem, već idemo ra njezinom pravom i demokratskom reformom.
Mi kao Jugoslaveni veselimo se i rado podupiremo svaki onaj pokret, koji ide za blagostanjem noše mlade države. Pokret našeg nižeg svećenstva ne samo što je kulturnog, već je i političkog značenja. Taj pokret ne samo što priznaje jedinstvo našeg troimenog naroda, već ide za njegovim vjerskim ujedinjenjem. To je ono što nas u velike veseli, jer uvjereni smo, dokle p® budemo vjerski ujedinjeni i dokle ne budemo imali našu narodnu crkvu« da će uvijek izmedju nas biti trzavica, koje će u glav-; nera dolaziti iz latinskog Rima, a preko našeg ' višeg klera. Sa današnjim našim višim idaroaa«
koji {e reknrtiraa po kriteiflNpa Beča i Rum, mi Jugoslaveni nećemo tnoći n@ta učiniti. Pa i bili neki naSi biskupi domoljubi, ipa& ni jedan biskup na temelju zastarjelih principa i konservativno^ duha kat. crkve, nije kadar, da se suprotivi političkim i kulturnim ciljevima Vatikana. Oni će moderna pitanja rješevati na temelju zastarjelih principa, sa kojim principima ne samo što se ne slaže jugosl. narod, već se ne slaže niti niži kat. kler.
Kad katolička crkva ne bi imala nikakovog upliva na naš narodni život, ne bi se mi toliko zagrijavali za ovaj pokret. Ali, dok jugoslavenski kat. episkopat svečano proglašuje jug. pučku stranku kao jedinu stranku, u kojoj je mjesta pravim katolicima, dok se taj isti episkopat stavlja na stanovište, da u agrarnoj reformi kod velikih narodnih crkvenih beneficija treba čekati ođiuku Vatikana; dok isti taj episkopat predlaže, a Papa po svojoj volji imenuje biskupom naše najbogatije biskupije osobu, koja nije po volji ni državi ni nižem svećenstvu; dok Vatikan preko naših biskupa povjerljivo naredjuje svojim svećenicima, da u slučaju smrti našeg ljubljenog vladara kralja Petra, ne smiju za njega držati zadušnice, jer je pravoslavne vjere; dok se napokom službeni Vatikan mješa u naše nutranje državne poslove, izrazujući se, koja bi bila najpodesnija forma vladavine; — dclle mi kao Jugoslaveni prama tome ne smijemo da ostanemo pasivni i zato smatramo našom dužnošću, da podupiremo niže kat. svećenstvo, koje o tome drukčije misli. Takovo narodno i napredno svećenstvo ćemo podupirati nasiejeći, da narodna crkva u Jugoslaviji bude vodjena i upravljana cd narodnih biskupa i svećenika, koje će birati kler i narod ju^cel«.venski.
Za napr»£ne i narodne stradajnće svećenike ćemo se brigati nastojeći, da im dac-emo društveni položaj, koji će odgovarati njihovoj naobrazbi.
Mi hoćemo, da takovi svećenici budu aktivni članovi ljudskog društva i da budu imali i uživali sva ljtakka prava, koja im po Božjem i naravnom pravu pripadaju.
Raditi ćemo i za slobodu redovničkih svećenika, koji neće da proejačanjem i neradom budu na teret ljudskom društvu, već sa aktivnim radom žele da koriste svojemu narodu.
Milom i siloan nećemo na nikoga upiivati, jer dok tražimo svoju, poštujemo i tudju e!c-
bodu.	^ ^
Mi ćemo uopće vršiti ulogu milosrdnog Sa-maritanca, te svakog onog svećenika, kojega nadiemo na putu zapuštena od njegove braće svećenika (biskup*) i levita, mi ćemo samaritanskom ljubavlju primiti u svoju kuću, tu ćemo mu viđati i lijsčiti rane, a kada ga ozdravimo, dati ćemo mu, da uživa zlatu i neproci-
jenjenu slobodu.
Velike su, domoljubne i plemenite ideje ovog našeg humanitarnog pokreta. Te ćemo it^eje u toliko moći ispuniti, u koliko nadjemo odaziva kod kulturnog i domoljubnog jugoslavenskog naroda.
U tu svrhu vruće se obraćamo na sav jngo-slavenski narod, eda nam pošalje što obilniju novčanu pripomoć i to na adresu: »Primorske Novine«, Ssšak, za »Reformator«.
Svaki onaj, koji doprinese barem 100 dinara ili 300 kruna, postaje članom društva i ima sva
društvena prava.
Jugoslavenski narode!
sa što obilnijom pripomoću pokaži, da si shvatio ovaj plemeniti humanitarni pokret, kojemu je temelj i svrha: kršćansko milosrdje i jugo-6laven«ko domoljubje. SUŠAK, 29. srpnja 1919.
»REFORMATOR« hn*ac«Hemo draStvo zn prfpomagaaje str?.da-jućih katežičkik svećenika n kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca.
Za promicateljni odbor: Dr. Gjivo Sunilo, odvjetnik; And-o Knez, op. bilježnik; Niko Peir:ć, cx župnik; Maks im Mrzljak-Dvorski, novinar i svrš. pravnik; ?e-roslav Ljubić, vlasnik I uredn:k »Prim. Nevina«; Dr. Mate Kević, proiesor; Srečko Kovače-ić, trgovac i pc*jednik; Ivo Brgić, profesor; Vladimir Det ak, profesor; Dr. Ante ICrrljić, odvjetnik; Ivan Krznarić, svrš. pravnik.
barbarskega sredstva, samo da ugodi svoji lakoti in poželjenju, in je newna ne samo neposrednim sosedom, ampak celemu človeštvu.«
Domače vest!.
Pomanjkanje slovenskega učiteljstva. Generalno tajništvo za civilne stvari je izdalo naslednji odlok, naslovljen na civilne komisarjate v Tolminu, Sežani. Gradišču, Logatcu, Postojni in Kopru: »Da se odpomore pomanjkanju slovenskih učiteljev in da se omogoči učiteljskim kandidatom odpustni izpit, je generalno tajništvo odredilo, da se bodo vršili zrelostni izpiti, najbrž v prvi polovici meseca septembra. Civilni komisarjati se naprošajo, da obveste o teh izpitih učiteljske kandidate in kandidatke, ki prebivajo v njihovem področju. Kandidatf"in kandidatke naj pošljejo svoje prošnje za pripustitev k izpitom, opremljene s krstnim listom in zadnjim učiteljskim izpričevalom, Šolskemu oddelku civilnega komisarjata za goriški politični cikraj.
Nedostopnost. Pod tem naslovom smo prejeli: V Trstu imamo dve tramvajski podjetji. Eno je lastnik mednarodnih bagatašev, drugo pa je v občinski upravi. Občinska uprava je preskrbela osobju ne sicer fine, pač pa čedne obleke, med tem ko mednarodna tramvajska družba pušča še danes svoje osobje v raztrganih in zamazanih uniformah! Pred dobrimi 2 meseci so naročili obleke v Milanu (Zakaj ne tukaj, pri domačih obrtnikih?) in sedaj čakajo, da pride zima an da šele tedaj osobje dostoj-nejšs oblečejo. Milijonarsko podjetje bi se moralo sramovati pred razcapanimi uslužbenci, — ali pa vsaj pred javnostjo. In vendar gre gospodi za reko, da prihrani po eno obleko pri osebi, kar ni malenkost! Poletne obleke skoraj gotovo odpadejo, in delničarji dote na račun te nedostojnosti veliko več dividende!
T^grcći oh povrnitvi socifabicdemokraiičnih izleraikov. S noči so se vračali socijalnodemo-kratični izletniki, kakih 1600 otrok s starši in spremljevalci, iz Trstenika. Ko so izletniki prišli v ulico Madonnino, so se vmešali neka-
KROJAGffCA Avvncf Skfer đ'AsM iter. M. UI. * Jačnka v Treta.
* 6.
r«mc«seo kro-33df
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča
damam v mestu in okolici. Ulica Volta št. 2 V. oadstr., vrata 19.
cajnls
12PRILIKA!
Vino Chinnti po L 4.20 civolitrska steklenica V'arsala in vvermouth po . L 4.40 liter
janja po
L 6.40 r L 6.40 * L 9.60 „
Rum po Konjak po
Malinovec po.....L 8.—
Pcmnrančevec po ... L 8.— „
CrlsniDRLicii, M al. Wiri73 n!. 30 oMrs 8
ljati. Nastala je grozna zmešnjava, kričanje, jokanje in vriše otrok, ki so prestrašeno begali po ulici. Množica se je umaknila pred Delavski dom v ulici Madcnnina. — Po posredovanju Pittonija in Possi£lija je prišel iz kvesture poročnik Emanuclc, ki je prepovedal karabinjer-jem streljjinie in pozval množivo, naj bo mirna. Šele ob 22'45 so mogi otroci domov. Razun otrek in mater, ki so od strahu padle v nezavest, je ttlo veliko ljudi težko ranjenih. V kolikor smo mogli doslej ugotoviti, so bile tele osebe ranjene: Viktor Maurich, Silvij Pagliaga, Peter Ivanisevich, Jurij Zaller, Mario Chiedigo, Martin Crivicich. V vojaško bolnišnico so bili odpeljani: dva karablnjerja, dva -bersaljerja in dva »ardita«. V mestno bolnišnico, pa: Franc Pagliaga, star 40 let, stanujoč v ul. Geppa 9 (zadet v rebro od kroglje); Ivan Ferulga, stanujoč v ul. del Rivo (ranjen v glavo s kamenom); bersal-'er Josip Aurizio, star 22 let, (ranjen s puškinim kopitom v levo roko); Roman Ga-spardis, (ranjen v nogol; bersaljer Rikard Pi-sore, star 20 !ct, (zadel od kroglje v lakotnico); Karel Cansponuoro, siar 28 let, stanajoč v ul. Fameito 40, slaščičar, (ranjen s puškinim kopitom po glavi).
Slov. akzA. fcr. c.ruštvo Balkan, Rečni občr; zbor se bo vršil dne 9. t. m. v prostorih Slov.
| Čitalnice ob 20%. Vabljeni so tudi prijatelji druš iva.
z In brez čel:usti, zlate krone In tudf
VIUSM 7USSHERSSS
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, U Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
Tržaška kmetijsRa družna
vabi na svoj
ki se bo vršil
v nedeljo, 10. avgusta, cb 9.30 v pro štorih »Nirodncga doma" v Trstu.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo odbora in položitev računov.
3.	Nadomestne vol tve.
4.	Razno.
Čl?ni se vabijo, da se po!noštcvi!nt udeleže občnega zbora.
ODBOR.
nmr?m g. pmo, trst
se	na Koru St. 13 (bivša
saternSu G. Z ifc ćOVITZ & FI?:!o)
VelKca izbera i/t^nik ta zUlih ai. uhan«*. *iir"c UJ.
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Kossini štev. 12, vogal u! delie Poste. Tehniški v,>dja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka - lzdirinje zob orez DoleCfn. Plombiranja. Umetni zobje.


ZOBOZDRAVNIK
, HRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
ErEztefesluo iiiinsiz zeli. pteiinoja In astfal
3
ALKS UR Ri ZLftTflHISE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. POVS-3 v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRlEiiA) 3.

EsSlsrJ! 9 faskl rs
_ »	f» -v
.l^-K š& JI*
V avgustu 1916 so zasedli Bolgarji Vzhodno Macedomio, torej grško deželo, dasi je bila Grčija takrat aevl-slna. Radoslavovo ministrstvo je dalo grški vladi zagotovilo, da bo okupacija *prrrv?eliska in začasna«. Bila pa je kruta in je trajala do 29. septembra 1918. Takoj po sklepu primerja ie zaprosila grška vlada, da se ugotovijo po nepristranskih pričah bolgarska grozodejstva. Sestavila se je komisija, v kateri je bil po en Belgijec. Francoz, Anglež, Grk in Srb, se podala v Kavalo in preiskala od tam v času od 11. februarje do 24. aprila 329
SnEs-rro blsgo. Včeraj so ovadili nekega Karla <6 uss i ci; a. ker so našii pri njem več ukradenega perlid in c'; u vala v vrednosti 500 lir.
Tat^iEi na kolodvora. Pri Sv. Andreju so pokradli za 350C lir t*:anii:e in razne obleke. Aretirani so bili Humberio Berossi, Franc I.enaz, Marij Costenek, Stansel in Rajmucd Pacor.
omrni
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjia pristojbina L 2*—
. i
krajev med 493. ki so jih zasedli Bolgarji. Sedaj je izdala konrisija svoje porcčilo, ki obsega dve knjigi po 600 strani s sledečimi glavnimi zaključki:
Gotovo fe. da je zasledovala Bolgarija mučenje pravoslavnega grSkega naroda v Vzhodni Macedoniji. Pri tem je zadovoljUa čustvo sovraštva in maščevalnosti, ki označuje bolgarsko mentaliteto. Uničevanje se je začelo obenem * zasedbo, torej v času. ko sta bili Bolgarija in Grčija v prijateljskih odnošajih. To uničevanje pa se ni vriilo v glavnem s pobijanjem, ampak £ organiziranim izstradan jem, ki je bilo še bolj kruto in tudi uspešnejše ter je obenem bogatilo bolgarsko vlado in posameznike. Deportacije se obsojajo same na sefci. ker grešijo proti zakonom vojevanja; kar pa jim daje značaj gnusnega zločina je to, da se niso vršile v svrho varnosti, ampak t svrho uničenja; več kot četrtina moških deportirancev je podleglo stradanju, tepežu, močenju in prenapornemu delu.
Tudi se ne bo mogla otresti bolgarska vlada neposredne odgovornosti za samovoljne aretacije, za uradno naročena mučenja zaprtih, neopravičena podiraaj* in odgon otrok v svrho raznareditve.
Komisija obdolžuj« bolgarsko vlado hinavstva, kršenja pogodbe, pregreh proti najprimi-tivneieim načelom mednarodnega prava in ^ koočuie: »Bolgarska vlada se ne straši še tako i
IŠČEM profesorja ali diplomiratieca očrtelja ali učfteijico za poučevanje v nemškem jeziku dve uri na dan ali po dogovoru. Pismene ponudbe na kis. odd. Edinosti pod »»Hrvat«.	3917
1
yi
gUv. K 3<V*>>0A Rcs;rre Centrala: njf
r<3 im di Hi;?nij 5 - fii 5
Pc-tj2nke: Dubrovnik, Du*iaj. fCotor, ljana, Metković,	Sr>t, Šibenik
Ekspozitura: Kranj.
Obav!ja vse v bmćno stro'o
Spraja^i
na hranilne knjižice poti 3iA>»0 letrdn o'jre-stira v b .n:og;ro-prornetu proti 3-v'« letni,u o brestini. I.a odpoved navei-.ie zneske sprejema po naju^od-ejšh pogojih, Ki ae imajo pogoditi od slučaja do slu'aja.
lije i ujsi *2T»;t32 pilili
Biagajna posluje oi 9 do 13
KUPUJEM cunje ssrajide št. 20.
v vsaki množini. Babic, McJin
3930«I
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst. iiL detle Poste št 10. Gorica, Corso it 36 na dvorišča, P 1233
TRAJNO ocrajen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo porabno za stavbišče in s stu-dcocem pitne vode je na prodaj v Postojni. Po-Iasoila daje lastnik Milavec Anton, mestni redar.
3300


Žganje 50%. Špirit 9S°k
Rum, Konjak In Janžeaec 50°fc olno b2l3 in črno pru2 »rste, po nolnižjl ceni prodaja
tjrdka fiPSLLOHSO
Trst — ulica Czt.eri 2»- 16.

JANKO TROlT — sodni revizor
TRST — ui:ca Rlsorta štev. 5 — Trst, Izvršuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremernbe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
4

.J