List 35. rr v • lecaj LYI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Izubijani 2. septembra 1898. ______________ ______________:& *••••'■»■»»........................-..................................-.......................................rž* Politiški oddeiek. Akcija ruskega carja Najmogočnejši vladar naše dobe ruski car, s pozivom na konferenco, katere naj se vdeleže zastopniki vseh držav in katera naj zagotovi svetovni mir, ter omogoči splošno razoroženje presenetil ves svet. Pod bremenom militarizma vzdihujoči narodi, sa to vzvišeno, to plemenito misel pozdravili s klici najsrčnejše hvaležnosti in jo prosljavljajo kot pravi kulturni čin saj trpe vsi jednako » hudo pod pritiskom blagostanje uničujočega in kulturo ter svcbodo dušečega novodobnega militarizma. Na svetovni mir in na razoroženje so doslej mislili samo sentimentalni doktrinarji, resni politiki so smatrali ta, na sebi veličastna humanitarna misel vsaj ? v sedanjih časih neizvedljiva. Vsak civilizován člověk želi, da se ohrani noir in da si narodi prihranijo, ali da bolje porabijo ogromne žrtve, katere zahteva moloh militarizma, ali da bi se ta želja mogla v bližnji prihodnjosti reali-zovati, to je veljalo za utopijo. Carjev predlog je vse narode in vse države toliko bolj presenetil, ker je car ž njim nastopil v času, ko mejnarodni položaj precej cblačenin ko se vse države, velike m male i trudijo z naporom vseh svojih močij > da spo narice, zopet zahtevati od parlamenta novih žrtev v vojne namene. Avstrija žrtvuje od leta do leta več za vojsko in misli na pomnožitev, mornarice. Italija omaguje pod pritiskom militarizma a se ga vendar ne upa utesniti in celo Turčija je sestavila večjo stalno vojsko, kakor jo je kdaj ime)a. Militarizem pa ne prevladuje samo v velikih državah. Tudi male države so si naložile velika bremena. Kaj je že Danska vse storila v vojne namene ! Istotako Švica, in v Belgiji je nastalo močno gibanje, da se uvede splošna dolžnost vojaškega službovanja. tem času, ko države prav najbolj napenjajo vse svoje sile, da se vojaški pripravijo za vse slučaje, je ruski car nastopil s svojo misel in obudil ž njo največjo senzacijo. Misel je tako kolosalna in zajedno tako plemenita, da bode vedno na slavo carju Nikolajů tudi če ne izpolni, tudi če niti do konference ne pride, se katero hoče sklicati ruski car. šila. In naše mnenje je, da se ta konferenca ne bo vr-Prvi pogoj zagotovitvi svetovnega miru, prvi pogoj razoroženju je vendar ta, da se doseže mej všemi državami porazumljenje in da se odstranijo uzroki oboroženja da se naredi konec tištim razmeram, katere prouzročajo nasprotstva. 9 To pa naravnost namogoče, vsaj sedaj Ali se bo Francija dobrovoljno odrekla svojim aspi-racijam na Alzacijo in Lotaringijo? Ali bo Avstr.-ogerska dobrovoljno přivolila, umakniti se z Balkana in odstopiti Bosno in Hercegovino ter si dala na ta način zapreti polne svojo vojno organizacijo, pomnože svojo vojno silo pot v Solun, kamor sili, ker gre sicer vsa avstriska in dustrija v nič? Ali se bo dala Angleška prostovoljno in da se pripravijo na vse eventuvalnosti. Rusija sama je šele letos odločila devedeset mili iztisniti iz Egipta ali bo Rusija svetovnemu miru na jonov rubljev za spopolnjenje ruske mornarice. Angleška ljubav prepustila Kitajsko Angleški. političnih aspira je za svojo mornarico dovolila ogromno svoto. Francija cijah evropskih držav tiči vzrok sodobnemu militarizmu ustvarila in vzdržuje z neznanskimi troški vojsko, ka- iz teh aspiracij so nastala tista nasprotja, katerih odstra » tera ni v nobenem razmerju s številom njenega prebi- nitev je predpogoj svetovnega miru, katera pa se po našem valstva. Združene države se pripravljajo na ustanovitev mnenju zategatelj ne dajo premostiti, ker bi vsaka država stalne armade, ker brez urejenega militarizma ne morejo ki bi odnehala, svoje najvitalnejše interese smrtno ranila. več izhajati. Nemčija hoče prav sedaj, ko je jedva izpo- Angleška brez Egipta nima v Indiji nobene moči, Rusija slovala privoljenje državnega zbora za pomnožitev mo'r- ne postane svetovna država, dokler ni severni Kitaj v m M 34ÎÎ njenih rokah Teh nasprotstev ne odpravi noben kongres, ta nasprotstva se ne dajo drugače rešiti, kakor s krvjo in železom. Morda smo tej rešitvi bližje nego satni mislimo. Nasprotje mei Rusijo in Angleško je postalo tako veliko, da nastane lahko vsak hip vojna. Na Balkanu vre vse, filipinsko vprašanje razburja prve velesile, vse se pripravlja na vojno, kakoršne še svet ni videl. Ne dvomimo da je carja prav to napotilo, da poskusi potom konference porazumljenje mej nasprotejočimi si državami in občno razoroženje ter tako preprečiti grozno vojno, in kar ne œoremo verjeti tištim, ki pravijo, da se carjev poziv samo spretno uprizorjen coup, s katerim se hoče Rusija ogniti vojni z Angleško, ker na to še ni pripravljena, ali vzlic temu smo prepričani, da niti do konferenc ne pride, ker bi bila že konferenca uzrok novim nasprotstvom in bi morda že posvetovanja pouzročila vojno. Vzlic tega pa carjeva misel ne ostane brez posledic. Okrepila je mirolubnost narodov, jim približala tisti-trenten po katerem hrepene in to bo znamenito uplivalo na razvoj političnih razmer, tako, da morda že prihodnje stoletje prinese narodom svetovni mir. Politični pregled. Državni zbor — Po najnovejših dispozicijah namerava vlada skltcati državni zbor na dan 19. septembra. Za-trjuje se, da bo državni zbor volil samo kvotno deputacijo, potem pa da vlada zasedanje takoj zaključi. Položaj. — Že nekaj tednov traja nagodbena kriza, a dasi so bila dotična pogajanja že v torek končana, se niti do danes ne ve, kako sta se prizadeti vladi porazumeli. Ve se samo to, da so pogajanja, ki so v Budimpešti in na Dunaju trajala skoro osem dnij in katera je cesar sam opetovano po-segol, definitivno končana. Drugače niti možno ni bilo z ozirom na ogerski državni zbor. Poročila Časnikov v teh pogajanjih, o predmetu pogajanj in o njih uspehu si tako nasprotujejo, da niti približno ni mogoče uganiti resnice. J^dni zatrjujejo, da se je pri pogajanjih šlo v prvi vrsti zato, kako naj se nagodba obnovi, drugi pravijo, da je šlo v prvi vrsti za ma-terijelno vsebino nagodbe, tretji, da je šlo ves kompleks političnih in gospodarskih vprašanj, katera so v zvezi z nagodbo. Prav takisto ni soglasja glede izida pogajanj. Čuje se mnenje, da se je doseglo porazumljenje v tem oziru, da se najprej skliče avstrijski državni zbor v namen, da izvoli kvotno deputacijo. Ako se izkaže, da državni zbor vsled nemške obstrukcije ne more funkcijonirati in ako se tudi kvotni deputaciji ne zjedinita, potem da se vzdrži status quo do 1. 1903. na ta način, da ga Ogerska s posebnim zakonom samostojno uveljavi, v Cislitvanski pa se uveljavi s § 14 dočim bi kvoto določil cesar. To je še najverjetnejša vseh kombinacij. dasi je nje pravi efekt ta, da se dualizem vzdrži samo še do reče-nega leta, potem pa da ostaneta obe polovici naše monarhije popolnoma samostalni tudi v gospodarskem oziru. Ugoden za Cislitvansko ta razvoj ni, a zakřivili so ga jedino in iz-kljuČno nemški obstrukcijonisti. Parlamentarna desnica. — Zadnje dni, ko je po listih krožila vest, da hoče vlada razveljaviti jezikovne naredbe, so si Nemci mnogo belili glave, kaj se zgodi z se-danjo desnico. Prišli so do spoznanja, da mora desnica raz-pasti, češ. Čehi prestopijo v opozicijo, kamor jim morda slede Slovenci in Hrvati, nikakor pa ne Poljaki in nemška katoliška ljudska stranka. Z czirom na ta ugibanja je jako zanimiva in značilna izjava „Linzer Volksblatta", iz katere je bilo pos-neti. da perhore3cira nemška katoliška ljudska stranka vsako zvezo z nemškimi obstrukcijonisti, tudi za slučaj ako bi Čehi prestopili v opozicijo, jednako so se izjavili tudi najuplivnejši poljski listi. Iz vseh izjav je bilo razvidno, da želita nemška katoliška stranka in poljski klub, naj se sedanja večina na vsak način ohrani, a če bi to ne bilo možno, da bi ti dve stranki preprecili vsako drugo parlamentarno večino. Ta pojasnila so za vsak slučaj največjega pomena. Hrvatska. — Nagodbena borba mej Cislitvansko in Ogersko upliva tuli na banovino. Hrvatski opozicijonalni listi so se postavili na žal skoro pozabíjeno pravo hrvatsko stališče in zahtevajo, da naj Hrvatska in Slavonija tudi samostojno uredita svoje carinsko in trgovinsko razmerje napram Ogerski in napram Cislitvanski. To stališče pač ne obvelja, dokler bodo imeli Madjaroni prvo besedo v deželi. Ogerska. — Državni zbor se snide dne 5 septembra. Otvoritveno sejo pričakujejo vsi politični krogi z veliko nape-tostjo, ker je brez dvoma, da nam prinese zaželjeno pojasnilo glede bodočnosti sedanje državnopravne uredbe, glede dualizma. Bosna in Hercegovina. — Zopet se pogreva že večkrat raznašana vest, da namerava turški sultan cesarju Francu Jož-fu povodom petdesetletnice vladanja podariti Bosno in Heicegovino. Nam se ta vest ne zdi resnična. Pač pa preti sedaj Bosni hud udarec. Zgraditi se hoče železnica iz Belega grada v Bar. Ta železnica bi Srbijo zvezala % Adri-janskim morjem in bi tekla ob bosanski južni meji, kar bi bilo Bosni na silno škodo. Pravi prouročitelji te škode bi bili Madjari, kateri se ustavljajo železniški zvezi Beli grad-Sara- jevo-Splet, ker bi nekoliko oškodo?aia madjarske železnice. » % Balkanske države. — Poročali smo že o zbližanji balkanskih držav, zlasti Bolgarije in črnogore pod vplivom Rusije. Tudi Rumunija in Grška hočeta zveze z Bolgarijo. PiŠejo, da rumunski in grški kralj obiščeta bolgarskega kneza, prej pa poseti bolgarski knez grškega kralja v Atenah. Turški sultan je sprožil že tudi zvezo z Grško. — Značilno za nepravilno postopanje Srbije je, da se ne omenja v nobeni kombinaciji. Z razkraljem Milanom pač noče nobena sosednja dr- M M žava kaj opraviti imeti. V vsem se pa mora povdarjati, da morejo zbližanje in sestanki balkanskih vladarjev le ugodno vplivati na ohranitev miru. Rusija — Dne 29. avgusta so v Moskvi z največ-jimi slovesnostini odkrili spomenik carju Aleksandru II., ka-terega so anarhisti ubili z bombo. Slovesnostim sta prisustvovala car in carinja. Slavnostij se je udeležil tudi grški pre-stolonaslednik, avstrijski poslanik knez Liechtenstein in deputacija ^vstrijskega ulanskega polka šv. 11, čigar imetelj je bil pokojni car. Občno razoroženje. — Ruski car je naročil svojemu vnanjemu ministru Muravijevu naj zastopnike vseh vnanjih držav v Petrogradu povabi na konferenco, kako bi se izvelo obcno razroženje in se zagotovil svotovni mir. Minister je ta ukaz izvršil po lepi okrožnici. Muravijev pravi v okrožnici : „Tako je obroženi mir našega časa neznosno vreme, katerega narodi ne bodo mogli dolgo nositi. Oči vidno je torej, da mora priti do katastrofe, ako pojde tako naprej. In prav to katastrofo se zgrajavsako človeško srce. Prva dolžnost je torej vseh držav, da postavijo meje neprestanemu obvroževanju ter naj dejo sredstva s katerimi morejo odvrniti vsemu svetu pretečo nevarnost." Vsakega Človekoljuba mora ob tem ukaz ruskega carja spremljati le želja, da bi lepi nameni blažega carja postali resnica Španjsko-ameriška vojska. — 1. oktobra se sni-deta v Parizu oboje stranki mirovni komisiji, španjskih 5 3 43 cleno?, ameriških 5 členov, da se na podlagi v Washiugtonu in predlaga z ozirom na to, da zbornica ni kriva, da sprejetega zapisnika zjedinijo za definitivni svoje sklepe v potrdilo obema parlamentom a. mir ter Po predlože sklenjenem miru so razmere v Španiji, dasi silo slabe, vender primeroma znosne. Tudi ministerski predsednik Sagasta ima trdneje sta- lišče zopet. Umevno, da bodo pri sklepanji nastale velike se priklada dosedaj ni plaćala : Zbornica naj v svojem # poročilu na mestni magistrat izreče za]kolikor možno kmalo vplačevanje zaostale přiklade. Predlog se sprej me. VIII. Zbornični tajnik poroča, da je M. J. v Ljubljani od leta 1882 imela pravico za izvrševanje bra-G&itittibiti&ik ^^ njarstva, katerega pa ni iz vrše vala, pač pa je v šol- skem drevoredu in na Pogačarjevem trgu mokarjem težave. Amerikanci bodo mnogo zahtevali, Španjci pa bodo voljni malo dati. Poslednji se bodo pač morali udati. * •g WWWWWWWW WW WWWWWWWW'w» Obrtnija. ÏW mesarjem i. prodaj ala čaj in kavo. Ker se je mestni magistrat izrekel, da v obseg obrtnih pravic Trgovska in obrtnijska zbornica V Ljubljani, branjevcev ne spada prodaja kave in čaja po ulicah, (Dalje ) V. Zbornični svetnik Jos. Lenarčič poroča, da temveč je po koncesija, se je M. J. pritožila. 15, 16 m 22. o. r. v to potrebna . kr. deželna vlada mi je zbornica pražka vložila pri c. kr. trgovinskem nisterstvu prošnjo, da se uvedô zalepke jednake oblike, kakor se razpošiljajo v Nemčiji. Prostor za pismena naznanila pri zalepkah, kakor so v Avstr. Ogerski v rabi, je majhenin to je tudi povod, da se jih premalo rabi. prosi, da se zbornica izreče, če se opravilo M. J. sploh more imeti za tako, da spada pod določila obrtnega reda in ni v smislu tega zakona izvzeto od teh določil. Odsek je iz predležečih poročil in vlog posnel, pi- Pri zalepkah, rabnih v Nemčiji, je pa prostor za smena naznanila skoro dvakrat tako velik in ni dvo-miti, da bi uvedba zalepk z zadosti velikim prostorom ljudstvu ugajala. in bi se istih veliko bolj posluževalo, kakor po teh, ki so sedaj v rabi. Poročevalec torej predlaga imenom odseka: Zbornica naj prosi c. kr. trgovinsko ministerstvo, da visoko isto uvede zalepke jednake oblike, kakor se iste rabijo v Nemčiji. Predlog se sprejme. V. Zbornični svetnik Franc Om ers a poroča o vlogi občinskega pristojništva v Preserji za preloži te v 4 letnih in živinskih semnjev iz Rakitne v Preserje. Občinsko predstojništvo utemeljuje to prošnjo s tem, da ima Preserje zelo ugodno lego za semnje, in da da je M. J. imela pravico za izvrševanje branjevstva od lÉÉ 1 UMI 1882, katero pa je s I. poluletjem 1898 odložila ker se ji od obrtne oblasti sedaj ni več dovolilo, da bi namesto branjevstva izvrševala prodajo kave in čaja vendar po ulici. M. ni branjevstva izvrševala, mislila, da na podlagi svojega obrtnega lista sme izvrševati omenjeno prodajo. Po 16, lit. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, spada prodajanje kave, čaja k pravicam gostilničarskega in krčmarskega obrta. Zakon ne razločuje, če je obseg obrta velik ali majhen. M. bila torej morala so sedanji semnji v Rakitni zaradi slabo žit vi. obiskani. Občina Brezovica neugodne ugovarja lege prelo- , ker so v bližnjih krajih Brezovici in Borovnici tudi semnji in so oni v prvo imenovanom kraju tako slabo obiskani, da se ne morejo niti izdatki pokrivati. Druge vprašane občine ne ugovarjajo. Ker pa poli- prositi za dopustilo in bi bila na podlagi tega mogla prodajati kavo in čaj tudi v malem obsegu in dona-šati pijačo svojim stalnim odjemalcem. Če bi se vzelo, da taki mali obrti ne spadajo pod . določila obrtnega reda bi se stalnim točiteljem kave in izkuharjem vse, kako škodovalo in tega nemore gotovo noben zako- nodajalec nameravati. Poročevalec predlaga imenom odseka: Čestita zbornica poročila. naj izreče svoje mnenje v smislu tega tična oblast I. stopnje ni tudi o tej zadevi povpra- šala za mnenje semjskih občin v okraju ljubljanske Predlog se sprejme. IX. Isti poroča, da ima F. R. pravico izvrševati okolice: Grosuplje, Smarje, Zalog, Polhovgradec in urarski obrt in trgovino z optiškim blagom. Ker je Vrhnika, odsek ne more prošnje priporočati, četudi pa po ministerski naredbi z dne 30. junija 1884, drž. se ne gre za pomnožitev semnjev. Dalje tudi ni do- zak. št. 110, obrt optikarjev rokodelski in F. R. ni kazano, če ima občina Preserje pravico, prositi za doprinesel onih spričeval, katere zahtevata §. 14. za- preložitev semnjev iz Rakitne v Preserje, ker so se kona z dne 15. marca 1893, drž. zakona št. 39, in semnji najbrže podělili prej obstoječi občini Rakitna. ministerská naredba z dne 17. sept. 1883, drž. zakon Če je temu tako, bi se moral tudi predložiti sklep št. 149, se mu je zabranilo izvrševati delà, spadajoča krajevnega gospodarskega odbora v Rakitni, da pri- y optikarki obrt Po 36 omenjenega zakona se trja preložitvi semnjev v Preserje. Poročevalec pred- presoja obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega laga torej: Zbornica v smislu tega poročila predloži lista in ker se obrtni list glasi na trgovino z svoje mnenje na c. kr. okrajno glavarstvo v Ljub- optiškim blagom, ne more rokodelskega optikarskega ljani. Predlog se sprejme obrta tako dolgo izvrševati, dokler ne doprinese za VII. Zbornični tajnik poroča imenom združenih to postavno zahtevanega dokazila in ne dobi pravice odsekov o vplačevanji zaostalih zborničnih prispevkov od obrtne oblasti. Ker pa male poprave iz 344 vršuje, da v očala, nanosnike, dalnoglede stekla ustavlja in nekaterikrat tako steklo obruši, da dalje pri očalih dice. e meseca februvarja seje se seme v gnojne gre-Meseca marca presade se pa sajenice iz gredic na nadomesti kak postranski del in nove vijake ovije; vrt. Ako hočemo imeti vse leto presnje kolerabe, sejemo nastane vprašanje, če teh del ne sme izvrševati tudi meseca marca seme bolj poznih kolerab, in da imamo trgovec z optiškim blagom. Odsek je mnenja, da sme tudi jeseni dovolj kolerab. posejmo meseca junija seme taka delà, za ktera ni potrebna posebna spretnost, zgodnjih kolerab v gredice. tudi trgovec izvrševati in da stem ne posega v obrtne Kolerabe, ako se kmalu iz zemlje ne spravijo » ole gnoj- pravice rokodelstva. Da zna stekla ustavljati, je pač gené. Kolerabam tekne močen gnoj in polivajne z ob sebi umevno, ker to mora kot urar znati, da na- njCo. Podzemeljska koleraba je prav dobra „Sutton cham domesti kak postranski del ali ustavi vijak, v to pa Dj0na, kakor tudi glavna bela in kratka lisnata. Seme vendar ni potrebna nobena posebna sposobnost, ker se seje meseca aprila. Sajenice presajajo se meseca maja. kupi dele pri trgovcu, tudi sam Te kolerabe zahtevajo močno pognojeno zemljo . ter se more to vsakdo ki storiti. Odsek je torej mnenja, da trgovec z optiškim morajo pridno okopavati in vsipati, da se glava popol-blagom zamore izvrševati taka majhna delà, za katera polnoma postorje, če ne, oleseni zgornji del. Velika koleraba ni treba posebne izučbe in spretnosti, ker bi v nas- se v kleti, v zemlji zakopana, dolgo časa da ohraniti. protnem slučaju mogel zgotovljeno blago in ne delov tega prodajati. Predlaga torej: Zbornica naj se v smislu tega poročila izreče na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprej me. (Dalje sledi. Vohrovt ali kodrasto zelje ne zahteva posebno močne zemlje, pa še dobro obrodi v mrzlih legah. Zgoinje kodrasto zelje se poseje že meseca februvarja v gnojne gredice, meseca julija moremo imeti že prav lepe glave. ífcítiífctfcáftífcífcáfeílaffcítiífcáfeábífcífcífcífcíliíiittffcAîftâfe'ts tsifr zelenjavi. ' ■ . ■ 4 (Dalje.) Zelje ali kapus zahteva močeno, tolsto in zelo pognojeno zemljo, katera je tudi dovolj vlažna. Posebno mu ugaja gnoj iz stranišč, sploh vse one tvarine, katere imajo v razkrojeno sebi mnogo dušca i prav zato je dobro rogovje zelju jako ljubo in tudi zmlete kosti mu izdatno pos-pešujejo rast. Brez obilega gnojenja ne moremo nikdar pričakovati lepih in velikih željnih glav. Zelo dobro zelje je mursko (štajersko), gorenjsko in erfurtsko zelje. nemško tako zvano Zemlja mora biti za zelje prav dobro zrahljana, zato svetujemo, da se prvikrat zelnik že pred zimo prav globoko preorje, spomladi se vreže druga brazda in pred presajenjem se zopet zemlja prerahlja in skrbno poravna. Pri drugem ali pri tretjem oranji se ob enetn tudi gnoji. Zgodaj spomladi moramo pripraviti gredice, v katere posejemo željno seme. Zemlja na tacih gredicah ne sme biti pretolsta, Ko so sajenice dovolj čvrste, presajajo se v zelnik. Nekateri imajo navado, da polivajo jamice, v katere posajajo sajenice, nekoliko gnojnice iz stranišč, katera je prevroč gnoj in lahko korenino požge. Presajati smemo v vlažném vremenu, da pa moremo pre vremenu, moramo vsem nemu sajati rastline v suhem doma in večkrat prihvati. Pregosto jih ne smemo pre sajati, ker sicer ne morejo dovolj razširjati se in naprav ^■••••••••••••••••••••••■•••••••••••••••i........i......••••••■..............................y yr lam Kmetijstvo. \wmmmiï pred ..............................................................................................«..»-j* r gnojnih gredicah v vršno zemljo 50 vzrejene sajenice se potem presajajo cm. narazen, zemlja pa mora biti presajaniem še enkrat dobro zrahljana in še enkrat s straniško gnojnico pognojena. Mlade vohrovtove rastline moramo pridno okopavati in jim v suši prilivati. Pozni vohrovt se seje meseca marca ali aprila v proste gredice. Sajenice se potem presajajo meseca junija v zelnik. Do pozne jeseni napravi že dovolj lepe glave. Če hočemo imeti še pozneje vohrovt, gredice šele meseca maja. posejemo V južnih gorkejih seme v krajih presajajo vohrovt, katerega imenujejo vrzota, že proti jeseni, tako da ostanejo rastline vso zimo zunaj na njivi. Majhen mraz ne škoduje tej rastlini ; v mrzlih krajih pa je vendar treba obvarovati jo, da ne pozebe. Oskrbuje se ta rastlina prav tako, kakor druge željne rastline. Vohrovt je prav priljubljena presnina, ker daje zdravo in okusno jed tudi po zimi, prav zato, ker njegove glave dolgo časa ostanejo v tem, ko so željne glave že porabljene ali gnile. Karfijol ali cvetoče zelje zahteva zelo gnojeno V in vlažno zemljo. suhi slabi zemlji ne obrodi. mu zelo škoduje, torej zahteva gorko obnebje. Mraz Raz- krojen kravjek in človeški gnoj mu je najljubši ter sploh na zračni solnčni legi dobro obrodi. Goriški m tudi erfurtski karfijol se za naše kraje posebno priporoča drugače se ravna s karfíjolom tako, kakor z zgodnjim kodrastim zeljem. Redkev. Tri redkve razločujemo, zimsko, poletno in mesečno. Redkev zahteva rahlo in globoko zemljo in dovolj slastnosti. suši jej moramo dobro prilivati ter ljati lepih glav, vsaj 50 do 60 cm naj stoji glava od glave. J° pridno okopavati in pleti. Koleraba raste nad zemljo ali pod zemljo. Kolerabe Najboljša zimska redkev je erfurtška. katera po nadzemljice so najboljše: zgodnja bela dunajska, velika stane v močni zemlji zelo debela. Seje se meseca junija modra angleška in bolj pozna, po tem bolj rodovitna ali julija. Sajenice se ne smejo gosto saditi, ker se dru 0 _ orjaška. Posebno se priporoča tudi erfurtška bela koleraba, gače redkev težko okopava inpleve; redkev potem ostane ki se zove dreienbrunnen. drobna. Rastlina bodi od rastline oddaljena vsaj 30 cm \ 345 Bedkev se jeseni posuje in v kleti, z repo in storsta na pešek položi. Poletna redkev seje se meseci janavarja in februvarja. v gnojne gredice. V navadni vrt se pa seje meseca marca. Ako hočemo imeti več časa mlade redkvice 9 po sejemo je vsakih štirinajst dni. Kumarce se dele na več sort, ki so jako različne po velikosti in tudi po hitrem in požnem zorenji. Ta rastlina zahteva gorko raslo in zelo pognojeno zemljo. Prav ljuba jej je primerna gorkota. dostojna • ® vlažnost in posebno konjski gnoj. Seme se sme sejati v ugreto zemljo, prezgodna setev prerada pogine. Seme počasi kali, zato pa nekateri vrtnarji popred namakajo. konjskim Izkoplje se jarek 30 cm. globok i ki se s gnojem na pol napolni in na to se potrese rahlja zemlja, v katero se poseje seme prav plitvo. Kum are moremo sejati tudi tako-le : Vsacih 60 cm. narazen izkoplje se 30 cm. globoka jama, katero do polovice napolnimo z dobrim konjskim gnojem na katerega 9 0 se natrosi dobra zemlja, v katero se posadi zrn. Mladim rastlinam moremo vedno prilivati. Ako hočemo imeti lepe ku mare, posejemo seme v Ljudje stali so molče okoli starca, otroci so se kr- , ki so stali za drvmi, stopili so čili za odrasle, in bližje, da bi slišali, kaj čudnega Materna pravi. „Tako so dejali v Franciji; lotili so se gospodov t da je bilo veselje. Nad gospodskimi gradovi je nebo a rudeče vsako noč, a kdor more zbeži pred ljudstvom, kdor ne more, slabo se mu godi. To ste slišali, da so se lotili celo kralja in kako je to izpadlo. Pri nas je to toda i » ravno tako, kakor je bilo v Franciji, na las tako mi to trpimo, ker smo tako, kakor ovce. . . . ^ ř • Kum Materna, jaz županom postavljen od gospoda oskrbnika vam prepovedujem takove besede", rekel je hitro župan Liška, stopil do samega starca in ga zgrabil ramo, „a v imenu gospoda justicijara vas zaprem. Pojdite z mano. a se „Hahaha, župan Liška! To bi bilo lepo", zasmejal polnega grla Materna, da je skoraj počil, oprostil se iz kmetove roke, izbulil na-nj oči, da so tako rekoč izstopili izpod obrvi stopil na kraj ribnika, kjer je bil tolmun. Pridi, ako hočeš, župan Liška, toda v grad me ne » přivedeš 9 zato jamčim, kakor resnično ne verujem v gnojne gredice meseca marca. Ko so mlade sajenice že Boga in kakor se je tu pred leti vstopil konj z vozom tretji list napravile, treba jih je presaditi v vrtno zemljo, vred. Pridi !" zasmejal se je Materna jezljivo in še širje (Konec prih.) razprostrl roke. Poučni in zabavni del. r. m li Vaški Jakobín. (Češki spisal V. Beneš-Trebizsky. Poslovenil Drag. Pr.) (Dalje.) Toraj ste vže vse pobrali; a sedaj poslušajte, kar vam po vem. Tega še niste sli šalia, začel je starec, ko se je tolpa okoli njega umirila. „Le pridite bližje, vi so-sedje in nebojte se ; Materna ne straši še. A ne skrivajte se za duri kakor miši. Župan Liška, vi vedno radi kaj novega slišite. Danes vem tega, da še nikdar toliko ve Ti Ne bojte se, kum, ne damo vas,u dejali so kmetje in ga obstopili. n Ne drznite se župan !" zagrozil je Lukaš n Pra » vite kum, dalje. Radi vas slišimo, vi pa se v te stvari ne mešajte. Pojdite, zatožite naš, toda to, vam povem pustite nas, a če nas ne pustite, potem vam povemo, kaj je naše oblast in kaj so naši župani ogleduhi so ;u ozval se je nekdo iz tolpe « » Špijoni del nisem, kar sem živ. , gospoda vas žene, Čudo da si Liška ni razgriznil ustnici a čudo da ni razdrobil s pěstmi leseno pravo. Le povejte, povejte kum Materna." Tako toraj. Na Francoskem ne hodijo več na roboto, tam ni več nobenega tlačana, vsi kakor jedan kdor Ali me dobro » » Na roboto hodite, ker mo- je bil knez, kakor ta, ki je bil prosjak rate ker to trpite, a ker vedó 9 da razumite, sosedje? « morate trpeti. Gospod župnik vam pravi, da morate obla-stim pokorni biti, da je tako pisano v svetem pismu a da je to Božji zakon." » n To vemo, kum Materna, gospod župnik ima prav, a „Razumimo, kum Materna.u Pa mi tudi tako storimo. Ne pojdemo na roboto. In ako vsi tako rekó in povsod tako store, bode v Če-hah po roboti, kakor da se zablisne. In ako se dvignejo rekel je župan Liška. „Dobro toraj, ako veste; toda poslušajte dalje. ™ Francoskem so to tudi vedeli do nedavno in tudi hodili reče gospod župnik, da to veleva Bog, biti pokornim Na vsi, kakor da na nebu zagrmi, vidite, da gospoda ogluši in da zbeži iz gradov kakor na Francoskem. A če nam na raboto. Gospoda je drla ljudstvo 9 toda danes svoje oblasti, odpovejte mu, da tega Boga nečete, kakor ni več tako. Slišite? Rekli so: člověk kakor člověk ga jaz nečem, ker mi je tu iz srca napravil kamen.u siromak kakor grof, prosjak kakor knez ia postopač ka Materna je za čas utihnil in pogledal po ženah 9 po kor kralj. To so jim povedali, a ko niso hoteli tega ra- sosedih, kteri so stali okoli kakor kipi in ga gledali 9 zumeti, silili so jih, da so razumeli. ko so gospodje kakor bi ga poznali in ne poznali in kakor bi ga slišali dejali, da je to od nekdaj tako, da to sam Bog hoče, so in ne slišali. rekli ljudje na to : ako je to odpamtiveka tako, ne sme biti dalje „Iz sosednih vasij tudi ne pojdejo na roboto. Nekoč in kdor tako hoče, ne bodemo ga priznavali. Jarko razumite ? se mora končati. Jarko, sosedje, ako ne začnemo, ne pri 347 Neznana dama imela je glavo naklonjeno do odpr V Krškem .so praznovali najslovesneje cesarski tega molitvenika; potihoma je molila. da Ko je maša končala, ostali so ljudje pred cerkvijo, videli neznano damo. Seljaki so mislili, da je to sama knjeginja, a vže so sklepali, da jo poprosijo, naj svetnik g • w jubilej dne 27. in 28. avgusta. Udeležil se je slavnostij tudi g. dvorni svetnik Aleks. Schemerl z dt-želnovladnira tajnikom V. Haas-om Pri dopoludanski slavnosti je imel slavnostni govor g deželni odbornik dr Iv. Tavčar, pri popoludanski pa dvorni Fr Suklje Gospića Gregorinova je deklamovala odvzame knez vojake in naj jim odpusti Celo kateri lepo slavnostna pesem, katero je zločil g. dr. Jan. Meucinger. so bili trdovratniši, stali so tolpoma in upirali oči v travo in tiščali ustnice, kakor bi se bali, da jim uide misel. „Bog ve, kdo ima pravo, ali ti knezi in gospoda, ali Materna. Toda da bi ne mogli za-nj moliti, tega ne Nova bolnica, gasilni stolp ter se gradi v spomin cesarskega jubileja in več odejakov, so se izrocili svojemu na menu bodo poznim rodom v spomin na cesarske slavnosti. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku pri redi v nedeljo dne 4. septembra 1898. veliko slavnost deset-verujem, do smrti na njega ne pozabim. Bil je dober, letnice in blagoslovljena zastave, kateri kumuje preblagorodna izmed nas najrazumnejši, o tem na propovednici ni pravil, gospa Félicita Goriup soproga deželnega poslanca s sodelo- Tako, tako, vedno pravijo o čkveku pozabijo najprejeu, rekel je tiho Lukaš. hudo a dobro vanjem siedeČih pevskih društev: „Ljubljana" iz Ljubljane, 11 Danica1 iz Kontovelja, „Adrija u IZ Barkovelj, „Zarja" iz Seljaki na to niso odgovorili tajno so stiskali Rojana, u Slovansko pevsko pesti. n Nabrežina" iz Nabrežine, društvo „Zvon" a in Koloa iz Trsta, iz Opčin, n Pevsko in Čez čas prišel je župnik s tujo damo iz cerkve. zbora iz Bazovice in Padrači. bralno društvott iz Lonjer-ja, „Skala" iz sv. Križa ter pevska Nekako bled livreji bil Danca ni govorila njim Sluga v Iz Sele nad Skofjo Loko se poroča o lepi ce stopal je vzadej in nosil v etviju molitvenik Toliko da kmetje niso popadli na zemljo, tako so se klanjali ; toda dama šla je hitro mimo njih, nikogar ni pogledala. sar?ki slavnosti, katero so priredile dne cerkev, šolska mlaiina in ondotna društva, je blagoslovila tudi nova šolska zastava 21. Tem avg občina, povodom se zadovoljstvom se mora ob tej priliki konstatovati, da Selca najlepše napredujejo. Ondi deluje bralno, gasilno in pevsko društvo. V Selcih zgra« o Lukaš ni poklonil , sive glave, pogledal je za dilo se je pred kratkim novo župnišče in sedaj se gradi novo pokopališce. Obcina je vložila tudi prošnjo, za dovolitev dveh gospo še jedenkrát bistro pogledal a zavrtěl z glavo. » Bostvva je to njena; hoja ni. Ta-le hodila po semnjev v Selcih. Prošnja je upravičena Selca so središče lesketajoči podlagi od poroda. Nemara je kneginja selŠke doline in sedež županstva, obseže štiri župnije. Za mora biti knjeginja in šel proti domu. i ker župnik z njo hodi", rekel je (Konec prih.) lep napredek v Selcih ima pred vsem zasluge sedanji župan & .li ."f; iti rh rh rf; rfi rfc íři rři ífi iti ítiíti it itit ïtitït&'î", îti ťt it it it. ** € « €= - 'A Novice. iB ie* Eft ■É» *J99999 W9999999999999999& Fran Šliber Le žal, da nekateri věčno nezadovoljni občani rujejo proti tako skrbnemu in rodoljubnemu županu Jubilejno kapelico sv Cirila in Metoda pod Ojstrico, katero je stavila Savinjska podružnica „Slov. pian. društva" bodo dne 5. septembra slovesno blagoslovili. Kapelica je, v blizini Kocbekove koče v visočini 1770 m. To je že druga; kapelica v slovenskih planinah. Prva je ob Triglavu. koči na V Kamniku priredi mestna občina v zvezi z me- Častnim članom je na svojem izrednem občnem zboru dne 28 avgusta t. 1. izvolila čitalnica Vic-Glince gosp. -ces. svetnika Iv. Murnika za zasluge, katere si je pridobil . _ » a -jt» _ . 'jt* f ^bpi i za obstoj in razvoj društva.., šcansko korporacijo in s sodelovanjem vseh društev dne . septembra cesarsko slavnost in V obiskovalcev, Triglavski koči je bilo do 19. avgusta 126 ki so se v knjigo vpisali. Dne 23. avgusta Imenovanje. Suplent na višji gimnaziji ljubljanski bila na vrhu Triglava 24 hribolazcev. g. dr. Ilešic je imenovan glavnim učiteljem učitelj išču. na ljubljanskem i / Za Preširnov spomenik ob županskem shodu Kanonikom v Gorici je imenovan dvorni kapelan na Dunaju preČ. gosp. dr. Fran Sedej. od stega dobička. narodnih dam prirejeni bazar vrgel 211 gld 56 kr. či- Za slovensko gledišče, se prične dne 20. sep- tembra, se delajo velike priprave in obeta biti prav zanimiva sezona. Veteranski kor ljubljanski je praznoval cesarski jubilej v nedeljo dne 28 augusta s prireditvijo velike slavnosti na Koslerjevem vrtu. Presvitli cesar je daroval za morsko kopališče v Gradežu 300 gld ; za pogorelce v Gabrčah pa 500 gld. Na Goričici pri Domžalah je dne 21. avg. % ■ t p svitli knez in škof dr. Jeglič ob največjih slovesnostih posveti! predelano cerkev in veliki altar. < pre- V dvorni cerkvi sv. Avguština na Dunaju je w V Smartnem pri Litiji razvije dne septembra v nedeljo 28. avgusta gospod kapelnik erin prvikrat pevsko-tamburaško društvo n Zvon svojo zastavo v proslavo orgljal. Pela se je Kredo-maša od W. A. Mozarta. Gospod cesarjevega jubileja. K lepi slavnosti pride mnogo društev. V Žireh praznujejo narodna društva cesarski jubilej dne 4. septembra. V Spodnji Idriji je občina v zvezi z društvi . in áolsko mladino praznovala cesarski jubilej dne 21. avg. t. Cerin je namreč postai kapelnik-orgljar v tej cerkvi. Klub slovenskih biciklistov «Ljubljana» otvori dne 11. septembra svoje novo vežbališče, dne 18. septembra pa priredi na dirkališču ob Tivolijskem drevoredu jubilejsko dirko. Ponarejeni srebernjaki so prav zelo krožili zadnji V Pečeh pri Moravčah so dne 28. avgusta čas po Trstu, Istii, Reki in Dalmaciji Policiji se je posre- obhajali cesarski jubilej. Tem pohodom se je blagoslovila tudi čilo priti na sled ponarejalni družbi. Dva tička so že přijeli. nova šolska zastava. Preiskujejo dalje. »48 — Domobranski okrajni uradniki (feldwebelni) slu-žbujoČi pri okrajnih glavarstvih se vsled cesarske odločbe uvrste mej domobranske uradnike. — Za gojenje plemenitih rakov je poljedelsko ministerstvo podělilo c. kr. kmetijski družbi kranjski 300 gld. podpore. — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu avgusta 1898 je 86 strank uložilo 20.151 gld 781/2 kr. 88 strank uzdignilo 10.198 gld. 24 kr. 17 stránkám se je iz-plačalo josojil 9520 gld.; stanje ulog 512 173 gld. 71 kr., denarni promet 66.278 gld. 121/2 kr. — Družbi sv Cirila in Metoda v Ljubljani se od 5. do 25. avgusta 1898 poslali: Iz nabiralnika„ Hotel Avstrija" v Šoštanju po g. Rajštru 2 gld. 10 kr. — G. And. Vrtovec v Tolminu od ondotne moške podružnice 20 gld. — G. Rud. Kunstelj, gostilničar v Škocijanu, iz nabiralnika 2 gld. 28 kr. Podružnica na Premu po č. g. župniku Križaju 5. gld. G. Siv. Šentjurec znesek 1 gld. 80 kr., nabran v gostilni gospe Senekovičeve na Hajdinu pri Ptuju. — Podružnica za Mokronog in okolico po g. blagajniku J Rohrmannu 65 gld — Podružnica v Škofji Loki 35 gld. — Podružnica za brdski okraj po g. Iv. Mlakarju v Lukovici 73 gld. 10 kr. mej to svoto je 10 gld.. katere sta darovala gg. drž posjanca Povše in Pogačnik. — Slavno uredništvo ^Domovine" v Celju zbirko 31 gld. — G. Jebačin, trgovec v Ljubljani, od 1 vagona kave prod?ne kave 100 gld. — Slavno slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani 50 gld. in za 25 gld. mladinskih knjižio v namen. da postane pokrovitelj. — G. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani od vžigalic 200 gld. — Novoustanovljena podružnica v Gorjah po blagajnici gospici Re^iki Strlè, učiteljici v Gorjah, 49 gld. 75 kr. — Slavno urednišvo „Slov. Naroda" v Ljubljani zbirko 283 gld. 29. kr. Podružnica v Podsadu v Istri 17 gld. — Po g. tajniku Ant. Goslarju v Ptuju so poslali člani ondotne „Čitalnice" 8 gld. — Slovenski visokošolci v Gradcu [3 gld. — Po č. g. Iv. N. Murovcu, župniku in dekanu v Cerknem na Goriškem, 30 gld.. in sicer je 20 gld. volilo pok. župnika Franč Sitarja, 10 gld. pa darilo ondotne „Hranilnice in posojilnice," — Č. g. Valentin Bernik, župnik na Holmcu, 3 gld. mesto venca na grob „Mihe Gorenjskega." — G. Franč. Konšek, gostilničar na Trojanah, iz nabiralnika 7 gld. 2 kr. — G F. Fajdiga v Sodražici 30 gld. 50 kr. — Moška podružnica v Ribnici 100 gld. — Novoustanovljena ženska podružnica v Ribnici 100 gld. — Gospa prvomestnica Franja dr Tavčarjeva v Ljubljani zbirko 127 gld. 39 kr - G. Davorin Lavrač 1 gld , g. J. Kocmur, 1 gld. in vesela družba v Ljubljani 45 kr. — G. Iv. Novak trgovec in poštar na Dolih pri Litiji, 2 gld. — Gospici Marici Bole-tova in Marica Kraljič-eva nabrali na cesarski slavnosti v Boljunu 6 gld. — Slavna „Posojilnica v Marenbergu" 20 gld. — Ženska Podružnica v Cerknici po gdč Mariji Werli 15 gld. 5 kr, - Po č. g. novomašniku Jos Poplatniku v Veliki Nedelji 142 gld. 50 kr. kot dar č. gg. mariborskih bogoslovcev, mej katerimi so se posebno požrtvovalne pokazali è. gg. prvoletniki. — Rajhenburški Harampaša po Harambašici nabranih 10 gld. na družbinega finančnega ministra telegram, katerega je poslal omiziju, zbranemu povodom nove maše č. g. Ivana Ivanca. — Po g. nadučitelju Val. Burniku v Metliki od podružnice 26 gld. 72 kr. — Neutrudljivo de-lavnim nabiralcem hvala in blagim darovalcem slava. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Umrli Umri je dne 22. avgusta v Kamnigorici gosp. ces. svetnik Anton Thomann, velik dobrotnik šolskim otrokom in revežem. Truplo njegovo so prepeljali v Trst in je ondi položili v rodbinsko rakev, duh njegov bo pa vel mej hvaležnimi Kamnogoriškimi rojaki. N. v m. p. — Umrl je v Ljubljani 29. avgusta gosp. Fran Goršic, znani orgljarski mojster 62 let star. N. v m. p. — Umrl je v Novemmestu absolvirani jurist gosp. Fr. Muhič 25 star. Bodi mu zemljica lahka ! — Požar. Dne 20. avgusta ponoči je v Gabrčah pri Senožečah pogornlo 13 gospodarjev. Revščina je velika. — Strela je ubila dne 22. avg 371etno gosti jo Marijo Krajnik in llletno hčerko Ano iz Sp. Besnika pri Cer-kljah pri Kranju. Ob nevihti sta stopili pod hrast. Strela je udarila v hrast in obe ubila. — Nesreće. Mej Kranjsko Goro in Dovjem je vlak povozil 20 mesecev starega otroka železniškega čuvaja Pir-nata. — V Planini pri Vipavi je utonila v mlaki na do-mačem vrtu županova 21etna hčerka. — Županova sina v Ga-brji na Goriškem prvi 13, drugi 9 let star sta nesla iz Vi-pave 20 kg smodnika Mej potoma se nekaj smodnika strese. Užgeta ga, na kar se je vnel tudi smodnik v vreči in je fanta močno poškodevalo. — Visoka starost. V Vršecu je umrla 116 let stara Regina Deixner. Še pred par meseci je sama hodila ter bila zdrava. Tudi je imela še vedno dober spomin. Izmej 11 otrok jih živi še 5, ki so vsi že jako stari. Starka je imela pri svoji smrti tudi 35 vnukov, mej tem 701eten starček, 90 pra- vnukov, 12 pra-pravnukov in 3 pra-pra pravnuke. — Najnoveji ženitovanski darovi. Iznajdljivi An-gleži so si izmislili nov eleganten in praktičen ženitovanski dar. Tast izroci po poroki zetu priprosto vezano knjigo, ki ima obliko albuma, čegar vsaki list pa je — bankovec. Neki londonski kavalir pa je poslal odlični igralki, s katero je bil včasih dobro znan, kot poročni dar bomboniero, polno fiinih bombončkov. Vsak bombonček pa je bil zavit v papirnat bankovec, à 100 funtov! — Koliko biciklistov je na svetu? Neki Ernesto Mancini trdi, da je bilo leta 1893. le na Angležkem okroglih 400 000, a v Ameriki 500.000 biciklistov. V istem letu se ie plačalo na Francoskem za biciklje 1,982.000 frankov Leta 1895. se je prodalo okolo 300 000 bicikljev, dočim je jeden sam tvorničar, ki napravlja sedla za biciklje, prodal okolo 250.000 sedel Na svetu je torej vsega skupaj nekako 10 milijonov biciklistov. — Roparski napad Iz Petrograda se javlja, da so razbojniki blizu Simferopol naskočili grajščino kneginje Hun-kalov. Kneginjo in dve njeni dami so zadavili in poropalf mnogo denarja in dragocenostij. — Živ člověk okamenel. Za izvanredno bolezen se pač mora imeti, da živ člověk okameni. Ta slučaj redke bo-lezni je že pred štirimi leti predočil tajni svetnik profesor Virchow medicinski družbi v Berolinu ter je ob priliki dlje časa predaval o tej bolezni. Okameneli člověk je sedaj 33 let stari Albert Schwarz iz Rumenije. Obolelost se je pričela brez kakega vidnega vzroka, ko je bil star 19 let, in v treh letih mu je okamenela desna stran, potem se vršilo taisto na levi strani. Osem let sem se pa bolezen več ne širi, Obrafc je ostal skoro povsem zdrav, toda čeljusti so trdno okamenele, tako da se usta sploh ne morejo odpreti. Schwarz si je pa sam pomogel, da more jesti; iztrgal si je namreč na straneh v gornji in dolnji čeljusti zobe, in tako more skozi odprtino jemati živež v sé, tekočine pa požira po dolgi sesalki. Ob roki se čutijo dolge, kamene letve, ki obdajajo neločljivo kosti. To so namreč okamenele mišice, le členek in prsti so ostali prosti. Na nogah je prizanesla bolezen le levemu bedrovemu členku in desnemu kolenu, sicer se pa čutijo tudi tukaj povsod gruče in palice, in Schwarz se more le po bergljah težavno premikati dalje. Tilnik je popolnoma otrpnel. Obžalovanjfr vredni mož prenaia svojo usodo povsem mirno. 349 — Kdaj bo konec sveta o tem učenjaki razno pra-vijo. Član pariške znanostne akademije, Mr. Faye, pravi, da mora jedenkrát jenjati vse življenje na svetu. Solace, ki se vedno bolj hladi, bode otrdelo in izgubilo svetlobo in toploto, kar je življenju neobhoduo potrebno. Lapparent, proiesor na pariški katoiiški univerzi, je pa tega mnenja, da bodo vodni vplivi, ki kopno zemljo drobé in seboj odnašajo, strme obali zjednačili, in da se bode morje sčasoma razlilo po vsem po-vršji. Ker ljudje niso dvoživke bi torej v morju ne mogli dolgo živeti. Marquis Nadaillao, ki v nekem spisu navaja nazore obeh učenjakov, meni, da se cloveštvu ni treba prav nic bati vsled tega Lapparent rabi, da izjednači zemeljsko površje 41/2 milijona let in Faye še več, predno ohladi solnce. Hujše bi pa bilo in prej bi pretil Človeštvu konec, če bi bila teorija belgijskega akademika generala Brialmonta prava. Ta učenjak primerja naraščaj prebivalstva s hranilnimi močmi naše zemlje in je přišel do zaključka, da more preživljati zemlja 12 mi-ijardov prebivalcev. To število bo pa človeštvo menda doseglo leta 2166; po preteku 369 let bo torej pričel glad prebivalstvo krčiti — Vojakov v Evropi namreč stalnih je bilo 1875.1. 2,664.548, sedaj jih je 3,121 430. In kdo je kriv te ne-srtčne in drage pomnožitve vojske ; Bismarck ki je pričel vojno silo pomnoževati. — Nasledki krive prisege. Poroča, da se je v vasi Buguševki, v poltavski guberniji na Ruskem polastil neki kmet kosa zemlje svojega soseda. Pričela sta se prepirati. Ker ništa hotela iti v sodišče, je rekel oškodovani kmet svojemu sosedu : Prisezi, da je zemlja tvoja, potem ti jo pustim. Kmet je bil zadovoljen. Zbrali so se sosedni kmetje, in ta-tinski starec je po starem običaju prisegel, pri čemur je posul sebi in svojim otrokom na glavo nekoliko prsti. Oškodovani kmet je potem přepustil zemljo sosedu Preteklo je dva tri dni, in dvajsetletna tatova hči je zblaznela. Za njo znori mahoma tudi mati njena, in objednem je zgubila pamet tudi druga, že omožena hči. Vse tri ženske so odpravili v norišnico ; starec pa, videč toliko nesrečo, je odšel v mesto in přiznal v sodišču, da je po kri vem prisegel. — Španjska kraljica. Piše se, da španjska kraljica s svojim mladoletnim sinom ni priljubljena pri narodu. Samo nezmožnost in nejedinost republikancev, pa osebna nepriljub-ljenost don Carlosa, čegar somišljeniki so radi svojih grozo-dejstev v najslabšem imenu, samo to je vzdržalo kraljico Kristino na prestolu. Kraljica Kristina jn za maso še vedno tujka, ki se po svojem značaju in po svojih svojstvih ne more priljubiti narodu. Ko je bila kraljica Amalija portugalska leta 1892. v Madridu, si je znala v par dneh pridobiti srca vseh. Hodila je po ulicah mej ljudstvom ter se ljubeznjivo nasmi-hal* moškim, ki so občudovali glasno njeno krasno krasno — telo. Šla je k borbam z biki, vrgla toterom svoje briljantne uhane tei ploskala kakor najbolj navdušena Spanka. Razen tega je kazala največji sijaj in najradodamejšo zapravljivost. Vse to je Španjcem sila imponiralo, in šli bi bili za njo takoj v boj. Kraljica Kristina pa je skopa, nepristopna ženska, ki obsoja borbe z biki ter kaže pri vsaki priliki, da te narodne igre zaničuje. Narod se zato za njo prav malo meni. Ako se pelje na sprehod, ni čuti nikakih vzklikov, da ljudje se ji niti ne odkrivajo. Rojstveni dan ali god kraljice se pra-znuje le na dvoru, narod se zanj ne zmeni. Ker si kraljica Kristina ni znala poprej pridobiti naklonjenosti in Ijubezni naroda, je sedaj ob tako slabih razmerah Španije neugodno njeno stališče in je nevarnost da pride ob prestol. — Zapravljivi razkralj Milan. Izšel je spis, ki os-vetljuje razmere srbské in predočuie razkralja Milana v na-slednje luči. V spisu se dokazuje s zdravniškimi spričevali, da Milanov normalni oče sploh ni mogel biti njegov oče, nego da ga je rodila Milanova mati s rumunskim knezom Kuzo. Toda Mil an je bil obrenoviško odgojen ter si je z odgojo pridobil glavna dva znaka Obrenovicev: nasitno potrato in neizmerna pohoto. Ko je přišel Milan na prestol, je razsipal mijijone, o srbska vojska je bila bosa, strgana in gladna. Srbskih vojakov je umrlo več od lakote kakor vsled sovražnih krogel. Milan je potrosil vecji del z dekleti, ki so prišje iz Budapešte in z Dunaja. Civilna lista njegova je obsegala spočetka 400.000 din., Milan jo je povišal na 1,200 000 din. A še ni imel dovelj. Da je pridobil novih virov. je začel po nalogu bero-linskega kongresa zidati železnice, Ruska žel družba je stavila ponudbo za 35 milijouov frankov, belgijska družba pa za 40 milijonov fr. a Milan je oddal delo Francozu Bontouxuza 83 milijonov fr., za kar je dobil seveda velikánsko provizijo. L. 1881. je vzela Srbija državno posojilo v znesku 33 mil fr. Posredovanje je veljalo 1,930.000 fr., tega denarja pa si je pri-držal Milan ter ziigral v Karlovih varih in drugod. Zapravljal je n. pr tako, da je plačeval šansonetkam po 20 000 fr. na —dan. Z dvema damama te vrste je živel Milan 12 dnij neprestano skupaj, a vojaki niso imeli niti komisa. Kako daleč je spravil Milan Srbijo, je razvidno najbolj iz tega. da zna-šajo državnega dolga obresti 25 mil. fr, dočim mora plačati Srbija v najboljšem slučaju komaj 16 mil. fr. — Na cesti zgorel. V Brušvinku je zgorel nedavno na cesti 721etni Friderik Standmeister ; vtaknil je gorečo cigaro v žep, obleka je mahoma začela goreti in sicer s toliko naglostjo, da ni bilo možno ognja pogasiti. Standmeister je v nekaj urah urah umrl. — Rezervist s tremi majhnimi otroci. Olomuški listi poročajo, da je přišel v Oloinuc rezervist, katerega žena je hudo bolna, s tremi otročički k vajam. Dva sta tekla ob vsaki strani očeta, jednega, najmanjšega pa je pripeljal v vo-ziČku Rezervista so seveda oprostili orožnjh vaj. — Ubogi Židi. Iz Rusije se nam piše: V srednjih učnih zavodih v Rusiji na obče število učencev more biti sprejeto 5% Židov; tako tudi v vseučeliščih. V vseučiliščih šteli so se odstotki od občega števila dijakov vseh fakultet. Kei Židi državne službe, razen zdravnika v armiji, ne mogo dobiti, jasno je, da so vstopali posebno na medicinsko fakul-teto. Tudi na juridičnej jih je bilo dosti — bodočih odvokatov. Ministerstvo je nedavno odredilo ukazom, da v vseučiliščih od-stotkov zanaprej ni šteti od občega čisla, nego za vsako fa-kulteto pozebe. Ako je bilo torej. recimo, vseh dijakov v vse-ucilišču 2000. moglo je od njih biti 100 židov, ki so bili večinoma na medicinskej fakulteti. Sedaj je tu inače: od 300 medicincev, recimo, moglo je doslej biti 100 Židov, ako je bilo obče število vseuČiLšcnih dijakov 2000 ; sedaj pa jih bo moglo od 300 biti le — 15 Mnogi Židi so se krstili pro forma, no tudi ta „fortel" jim je ministerstvo preČrtalo, postavivši v uslovje dolg obrok pred vstopljenjem v vseučilišče za krščenje. — V ženskih gimnazijah dosedaj za Židovke omenja ni bilo, No očevidno miuisterstvo želi pravice žensk-Židovek "sravnjat" z moškimi : nedavno se je obrnulo s cir-kularom k vsem direktorjem, naj presodijo pedagogicni sověti in kuratoriji ženskih gimnazij, ali bi ne bilo potrebno west tudi za ženske gimnazije „procentno razmero" kakoršna je v moških, t. j. da bi se sprejemalo le 5°/0 Židovek na obče število gimnazistek! Brezivomno bode odgovor ne na koristi „izvoljenemu narodu", no v vsakem slučaju na blagor Rusije. In ostane zopet vrišč in pišč v Israelu! Poljski Židi ki sede v redakcijah raznih „stanczykovski" organov, zaženo hrup o proganjanju — Poljakov, katolikov, kajti ko bi oni govorili o proganjanju Židov, ne peli bi z njimi „unisono" vsi, psovanje pa doseže tišti rezultat; mislili bodo, da bra-nijo katolicizem, a branili bodo le judaizem v svojej slepoti, no seveda, koristi ne prineso ni prvému ni drugemu, kajti prvega se v Rusiji ne dotika nihče, z drugim pa Rusija sama zna, kako postopati. 350 loo.ooo kron in2krat po 25000 kron so glavni dobitki velike jubilejske-razstavne loterije, kateri bodo s 20% odbitkom v gotovini izplačani. Mi opozorimo naše bralce, da bode posledno srečkanje nepriklicljivo dne 15 tembra t sep Loterijske srečke V Linču dne 27. avgusta t. 1.: 62, 76. 21, 85, 78 V Trstu dne 27. avgusta t. 1.: 21, 24, 37. 27, 74 V Pragi dne 31. avgusta t. 1. : 66, 82, 8, 20, 47 *J u 1 li priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Redilna hranilo a stupa za V Tržne cene. Ljubljani dne 31. avgusta 1898. Pšenica 9.50 kr. rž gl. 7.20 kr., ječmen gl. 6.50 kr., oves gl. 6.60 kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 6 80 kr., turšica gld. 6.30 kr. leča gld. 12 kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 10 Vse cene veljajo za 100 kgr.) Najboljše redilno sredstvo prašiče. dijetetično notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. zámotek zamotkov samo Varstvena znamka Bedilna stupa za je bila na razsiavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in Je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pišem neškodljivo edino reelno in * sredstvo rast za las gospođe in katera in dame ? zapreci ohranijo bujno danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci v • da si izpa- f Cena lončka 80 kr. po poštnem povzetju. 26 4 Dunaj K. Hopp * Wipplingerstrasse 14 notranjo rabo konjih. Rabi kravah skoraj najboljšim uspehom živina neče žreti in zboljša mleko. zámotek Varstvena znamka. Redilna navodom o uporabi 50 zamotkov samo hranilna stupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno s dijetetično sredstvo no- tranjo rabo, pospešuje tvorbo jaje. Za kure, purane, gosi, race zámotek zamotkov samo Dobiva se v lekarni Trnkóczy y Ljubljani l\ vv y i I« Kranjsko. Pismena ali Varstvena znamka. »od gorenjim naslovom vpo-naj lože in najceneje izvršujejo po pošti. Y tem slučaj! za se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (ime5 kraj zadnja pošta in dežela). Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki