Slovenski Sokol
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
Štev. 3.	V	Ljubljani,	25.	marca	1908.	Leto	V.
DR. MIROSLAV TYRŠ.
Telovadba v estetičnem oziru.
(Dalje.)
III. Primernost.
Rekli smo, da se je krasočutje Grkov kazalo povsod tudi pri navadnem orodju in posodju za vsakdanjo rabo; in resnično so in ostanejo nam v tem pogledu neprekošeni vzori. In vendar niso te posode niti iz dragocenih tvarin, niti so presegale po sijaju in bogastvu opreme vsa podobna dela pri drugih narodih.
V čem torej temelji njih proslula lepota, v čem skrivnost mikavnosti in miline za naše oči?
Predvsem v njih primernosti!
Iz obsega in oblike vsake posode, iz kakovosti ustja (grla) in ušesa (držaja) spoznaš, ali je imela v sebi olje, vodo ali vino. Kako ti tu držaj nekako sam pada v roko, kako imaš vsled oblike celote in vsled oblike delov, določenih za iztakanje, tudi množino tekočine, katero potrebuješ, tako popolno v svoji moči!
Tu pa kakor drugje tudi ozaljšek ni prazen in brezpomemben nakit ali okras, pri praktični rabi le v napoto, ampak v vsem izraža namen in od-membo celote in onega dela, na katerem je, ravnajoč se obenem po tem, ali se ta del dviga navpično, ali leži
vodoravno, ali je tako vsled teže ali brez podpore.
„Ko bi bila narava naredila posode in priprave, ne bi jih bila mogla narediti drugače, nego so Grki to storili" — to je najvišja hvala, ki jim je v tem oziru biti mogla dana. Podobno kakor priroda stvarja vse svoje stvari tako, da bi bile namenu v celoti in v vseh delih primerne, tako je storil tu, da, pri I vseh krasnih in zlasti tudi za resnično rabo določenih proizvodih človeški duh.
Naj tudi nas izpodbuja to in ozirajmo se na to pri vsem svojem delu i in to tem bolj in v vsem, ker je primernost skozinskoz v zvezi tudi s praktičnostjo.*)
Če torej pri svojih izvedbah zahte-! varno, da se telo popolnoma ovladuje, da se vsak gib natančno in karakteristično in pri tem vendar neprisiljeno izvede, je to predvsem estetičen zahtevek, ki ga navajamo na svoje početje. Razložimo to natančneje.
Poglejmo začetnika, ki se koleba na vodoravni lestvi, ali tudi telovadca, ki je že bolj napredoval, kadar prvič skuša na drogu soročni obrat pri pred-kolebu. Kako tu ta in oni trza, brca,
*) To je obenem razlog, zakaj stavimo primernost tu na prvo mesto
se zvija in meče, izkratka: si vse pri- | ki mu roki kakor priklepa k drogu, zadeva, da bi bila vaja kar mogoče grda in bi žalila naše oči. Tu pristopi k drogu dovršen Sokol, poskoči v pred-koleb, iz močnega zakoleba v gibkem loku zopet koleba naprej in, skoro do vodoravnega položaja se povznašajoč, hipoma izvede obrat, ne da bi se trup zvil, nogi se zmezili in. telo se poševno sunilo. Kako priprosta in vendar kako dovršeno lepa je sedaj ista vaja!
Poprej posmeh, sedaj se morda ozivlje ploskanje!
Na čem sloni tako očitni razloček?
Predvsem na tem, da je začetnik naredil jako mnogo gibov, ki ne spadajo nikakor ne k vaji sami. Imelse jekolebati in obrniti; nič več. Trzanje, zvijanje, brcanje — vse to so gibi nehotni in k stvari ne spadajoči, izvirajoči odtod, ker telovadec ne zna ovladovati svojega telesa, in dostikrat tudi iz strahu,
In vendar ne pokaže obrata nikdar pravilno in v resnici soročno, dokler straha in onih nehotnih gibov ne izloči iz svojega delovanja, dokler ne odloži vsega, kar ni primerno nameravani vaji.*) Ta primernost pa izhaja iz temeljitega ovladovanja kakor misli tako mišičja našega. — Imajoč telo i popolnoma v svoji moči, dosežemo j tudi, da se vsaka vaja pokaže v pravi podobi, v vsej svoji karakteristično st i. Ako začetnik naredi odbočko in po njej takoj morda prednožko, se ne bo ena izvedba mnogo razlikovala od druge, in ravnotako bomo used odnožno od useda zanožno le iztežka razločili. Kakšen to razloček, ko potem te štiri vaje vidimo natančno izvedene! Dajmo to stvar v resnici izvesti, kakor je tu navedeno, ta razloček se pojavi tudi neizvedencu na način, bijoč v oči.
(Dalje prih.)
Telovadba na zletu v Pragi.
(Dalje.)
a)	Tekme.
Koliko vztrajnega, utrudljivega dela, kakšna moč telesa in duha se kaže v tekmah! Ni moči dosti oceniti njih visoke važnosti za vzrast in napredek telovadne stvari in s tem sokolske vobče. Seveda je vse, kar je preveč, napaka (omne nimium vertitur in vi-tium), toda češko Sokolstvo se more ponašati, da ob visokem telovadnem nivou tekem, prirejenih ob V. zletu, ni bila prekoračena dovoljena mera napetja moči in da se tudi ni pozabilo na nravnovzgojni značaj: dobitki so bili namreč (iz-vzemši mednarodno tekmo, kjer ni bilo *) Šaljivo torej telovadcu ob taki priliki
v moči Sokolstva izogniti se navadi, ukoreninjeni v tujini) samo lipovi venci in papirne diplome. — Poprave so bile izključene.
Ločiti je tekme na a) mednarodno in b) Češke Obce Sokolske.
1. Mednarodna tekma.
Prirediti III. mednarodno telovadno tekmo ob V. vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1907. se je sklenilo na predlog staroste dr. Scheincrja pri seji mednarodne telovadne zveze, ki se je vršila ob zletu švicarskih gimnastov v Bernu julija 1. 1906. Posebnega pomena tega sklepa za češko Sokolstvo ni treba
kličemo „k stvari!" ali „k redu!"
pojasnjevati sedaj po zletu, ko je k temu, da so se ga udeležili zastopniki narodov, ki jih ni šteti k češkim prijateljem in ki so vseeno morali podati vsestransko pohvalno sodbo o zletu, prispela ravno mednarodna tekma. Nemci na Češkem so se sicer trudili, da bi jo preprečili, toda zaman vsled češke previdnosti.
Dne 24. novembra 1906 je imel tehnični odsek mednarodne telovadne zveze v Parizu sejo, ki se je je udeležil načelnik Č. O. S. br. dr. Vaniček. Tu se je določil obseg tekme. Podrobnosti smo že svoj čas objavili.
K tekmi so priglasili vrste naslednji narodi: Belgijci. Federation belge de Gymnastique. Belgische Turnbond. Čehi. Češka Obec Sokolska. Francozi. Union des Societes de Gymnastique de France. Luksemburško. Union des So= cietes luxembourgeoises de Gymna-stique. Ogri. Magyarorszagi Testedzo Egyestiletek Szovetsege. Slovenci. Slovenska sokolska zveza.
Sodniki so bili: iz Belgije gg. Jos. De Wallens iz Bruselja in Frans Peeters iz Antverpe; Čeha br. Vlad. Miiller iz Prage in J. Dufek iz Žižkova; Francoza gg. Christmann iz Pariza in Dalmas iz Hautmonta; z Luksemburškega gg. Pierre Feyder, Luxembourg, in JulesGraff, Trois-Vierges; z Ogrskega g. K-Iszer iz Budimpešte; Slovenca br. J. Novak iz Idrije in E. Sajovic iz Kranja.
Tekma se je vršila v nedeljo 30. junija. Sodniški zbor se je sešel zjutraj ob 7. na telovadišču. Začelo se je okoli polu 8. s tekmo v prostih vajah. Slovenci gredo prvi v mednarodno tekmo.
Številno občinstvo, ponajveč sesto-ječe iz strokovnjakov, je z zanimanjem zrlo na pomembni boj. Izprevod je prekinil tekmo, istotako so jo posli br. Mullerja pri popoldanskih prostih
i
vajah in nekoliko funkcije g. Christ-manna kot člana francoske delegacije zadržali, kakor z odkritosrčnim namenom oponaša predsednik g. Cuperus v svojem poročilu. Vendar so se tekme popoldne gladko dovršile. Le pri tekmi v teku so se primerile napake, in jo je bilo treba ponavljati v dveh, treh primerih. Enemu članu francoske vrste se je pripetila nezgoda. — Tajnik tekme je bil g. Feyder.
Nestrpno se je čakalo na razglasitev i uspehov tekme, katerih ni bil nihče niti po dokončani tekmi gotov. Uspehi so se razglasili v ponedeljek 1. julija na telovadišču. Po šahovem turnirju se je sestalo predsedništvo Č. O. S. na telovadišču pred glavno tribuno, kjer so se zbrale vse tekmovalne vrste. Sokolstvo je naredilo krog in izpregovoril je prezident unije evropskih gimnastov g. Cuperus, rekoč: „Gospodje in sodrugi! Srečen sem, da ste se združili tu v Pragi prvič o priliki i vsesokolskega zleta k mednarodni tekmi velikih čeških telovadnih združenj. Tekma je končana in pristopamo sedaj k razdelitvi nagrad/
Nato je govoril g. Lachaud in izjavil v imenu vlade francoske republike, da daje Sevresko vazo kot spominek na današnjo tekmo zmagovalni vrsti. Nato se je obrnil do brata dr. Scheinerja in omenil posebne okol-nosti, da je v deželi, katere narod je prišel na pomoč Franciji s svojo podporo, ko je bila Francija sama, edina na celem svetu, od vseh zapuščena. Omenil je nato velikega pomena gimnastike v mednarodnih stikih in v narodu samem. In zopet se je obrnil do češkega naroda, ki je klical k Franciji, da bi zgrabila bakljo prosvete, svobode in civilizacije in stopala na čelu na-
3*
rodov. Bil je to narod češki, belgijski	Ognjeviti	ta govor je bil navdu-
in luksemburški, ki je v najhujših tre-	šeno aklamiran. Nato je razglasil
notkih stal ob boku Francije, in zato	g. Cuperus naslednji red vrst po šte-
ostane republika češkemu narodu vedno vilu doseženih točk : zvesta.
	Proste	Bradlja	Drog	Konj	Skok	Bremena Tek	Skupaj 	
1. Čehi		275'—	119-50	131- —	120-75	92	113 100	951-25 !
2. Francozi . . .	284 50	119 50	141 50	119 50	76	88 94	923 -
3. Belgijci ....	274-75	94-75	125-—	117-75	68	100 92	872 25
4. Luksemburžani	239 —	84-25	106-25	80-25	70	111 98	78875 :
5. Slovenci. . . .	256-—	7825	97 25	105-75	56	100 78	771-25 !
! 6. Ogri		237-50	68 25	76--	81-50	84	90 96	733-25
1 Posameznik	se niso klasificirali.			Po tabeli, v		cateri so navedeni po	
Iz obširnega poročila, ki je pozneje	samezniki po številkah, ki so bile vle-
izšlo, pa naj navedemo tu uspehe	čene pred tekmo, so dosegli naslednje
posameznih slovenskih tekmovalcev,	število točk:
!	Dr. Murnik j	■ Miklavec	Dekleva	Kandare	Thaler	Rihar	Vrsta	Skupaj
1. Proste vaje								
1. vaja	8--	8-	9-	8-	8-	9-50		
2. „	8--	7-50	9-25	9-	8-75	8 75		
3. »	8--	7-75	9 —	9-25	9 —	9-—		
4. .	7 50	7-75	8-50	•9-	8-50	950		
5. .	7-	6 50	8-75	9-25	9 —	9-75		
	38-50	37-50	44-50	44-50	43-25	46-50	1 25	256’-
2. Vaje na orodju.								
A. Bradlja.								
| 1 *)	075	0-50	0-75	0-75	0-50	0-75		
1. vaja ] 2	5-	4-	5-	6 —	3 —	3-50		
1 3	0-75	0 50	025	050	0-50	0-50		
j 1	0-50	0-75	0-75	1—	0-75	0-25		
2. ' 2	7-—	5-50	4-75	7 50	5-50	6 —		
1 3	0-50	0-50	0 50	1-	0-75	0-25		
	14-50	11-75	12 —	16-75	11-	11-25	i-	78-25
		1 1 I 1						
*) 1. Dohod k orodju. 2. Izvedba. 3. Odhod od orodja.
T3
B. Drog
1 —
9 50 1 6‘- ! 0 — 1'— i 1- i 1—
1 —
r— i_ 8-50	0-
1— T-
1. vaja
1—
650
1-
1— 1 1-— 9-75 1 —
1 — 9-25 1 —
1-75	6'-
•	1	o-
23-25 18 75
21 75 i 10-50 i 12-
9725
C. Konj
0 75	0-75	0 50	075	0-50	075
7-50	j	7-25	7-25	825	7'-	j	6'50
0-75	,!	075	j	0-50	0 75	0-50	'	0 75
1. vaja
075 1 1--7-25 ! 8 50
0 75 ! 0-75 6 75	!■-
0-50	0-75
0-50 j 0-75 6 - | 7-50 075 i 0 75
1-75 105-75
19-25 16-25 18-25 15-25 17’
! 18—
3 . A. Skok
100
3. B. Dviganje bremen
3. C. Tek
134 75 122 — ,119-75 14475 125-25 11875 ' 6 - 771-25
Skupaj
Slovenski tekmovalci si torej slede takole:	Albin	Kandare (144-75), dr.
Viktor Murnik (134-75), Anton Thaler (125-25), Fran Miklavec (122-—), Vladimir Dekleva (119-75), Josip Rihar (118-75). Vrsto je vodil br. dr. Janko Savnik, vežbal pa brat dr. Viktor Murnik.
Češki tekmovalci so dosegli naslednje število točk: Josip Czada, Praga 111. (167-25), Fran Erben, Plzen (157-25), K. Stary, Podebrady (15675), Karel Sal, Praški Sokol (154-75), J.Seidl, Praga III. (154-50), Bohuš Honzatko,
Praga III. (154-—). Vrsto je vodil brat Frant. Prečner iz Kladna, vežbal pa br. Frant. Erben.
Prvih dvanajst posameznikov si slede takole: Czada (Čeh) 167'25, Rolland (Francoz) 158-75, Erben (Čeh) 157-25, Stary (Čeh) 156-75, Vidal (Francoz) 156, Sal (Čeh) 154-75, Seidl (Čeh) in Castigliani (Francoz) 154-50, Honzatko (Čeh) 154-—, De Winter (Belgijec) 152-75. Charmoille (Francoz) 151-50, Pauvvels (Belgijec) 15F25, Segura (Prancoz) 148-25. Zadnji je bil K. Bajor (Oger), 89 točk.
Proste vaje za I. zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju leta 1908.
Temeljna postava: spetna stoja, priročenje (roki stisnjeni v pest).
Casomerje: 1, 2, 3, 4.
Vsak oddelek Škrat.
Palčji položaj rok.
I.
1 .a) Zanožna stoja z desno, (z odročenjem) vzročiti ven;
b) drža;
c) predkorak z desno do zanožne stoje z levo — s čelnimi loki navzdol odročiti;
d) drža.
2. n) Poluobrat v levo do odkoračne stoje z j
desno — vzročiti (leva po najkrajšem potu, desna z lokom navzdol);
b) odnožiti z desno — odročiti;
c) poluobrat v levo do pokleka z desno — predročiti (desna z lokom navzdol);
d) drža.
3. a) Izpad v desno stran — odročiti;
b) drža;
c) skrižna stoja z desno spredaj — skrčiti vzročno ven (roki sklenjeni za glavo);
d) drža.
4. a) Cel obrat (na prstih) v levo do spetne
stoje — skrčiti priročno na hrbet;
b) odročiti;
c) priročiti;
d) drža.
II.
1.a) Čepenje — odročiti;
b) drža;
c) vzravnava in odkoračna stoja z desno — roki (stisnjeni v pest) v bok;
d) drža.
2. a) Poluobrat v levo do predgiba z levo —
suniti naprej gor;
b) prednožiti z desno in s poluobratom v levo do odnoženja z desno — predročiti na levo;
c) izpad v desno stran — desna vzroči, leva skrči priročno na hrbet;
d) drža.
3. a) Poluobrat v levo do spetne stoje — vzro-
čiti (leva z mahom, desna z lokom navzdol);
b) drža;
c) poklek z desno — odročiti;
d) drža.
4. a) Čepenje — s priročenjem predročiti;
b) vzpetje — zaročiti ven ;
c) spetna stoja — priročiti;
d) drža.
111.
1.a) Predročiti;
b) zaročno skrčiti;
c) izpad z desno nazaj — suniti naprej do predročenja;
d) drža.
2. a) Prednožiti z desno — s priročenjem vzročiti;
b) čepna opora zanožno z desno;
c) zanožna ležna vzpora;
d) drža.
1 3. a) Poluobrat v levo do bočne ležne opore
- leva odroči (smer navpično navzgor);
b) drža;
c) poluobrat v desno do zanožne ležne opore;
d) čepna opora.
4. a) Vzravnava do spetne stoje — skrčiti vzročno ven;
b) odnožna stoja z desno — odročiti;
c) s prednoženjem z desno not poldrug obrat v levo do zanožne stoje z desno
— predročiti (s priročenjem);
d) prinožiti — priročiti.
IV.
1. a) Z odkorakom z desno poluobrat v levo
do prednoženja z levo — predročiti;
b) umik z levo — predročno upogniti;
c) in d) drža.
2. a) S prisunkom leve noge k desni izpad z
desno naprej — mahniti v zaročenje;
b) drža.
c) Poluobrat v levo do odkoračne stoje z desno — predročiti;
d) predklon — odročiti.
3. a) Poluobrat v levo v poklek z desno —
vzročiti;
b) drža;
c) vzravnava do zanožne stoje z desno — predročiti;
d) prednožiti z levo.
23	H0tB»s ?k 47iOk .'b ?& ?(t fk.V rtr ?(f	n* 4- :f- ’k ^k-r 4- r;t rk 4; 4t
4.	a) Z zanožno stojo z levo in s celim obratom v levo prednožna stoja z levo - vzročiti;
b) s prisunkom leve počep — odročiti;
c) vzravnava;
d) drža.
V.
1. a) Predkorak z levo do zanožne stoje z
desno — predročiti;
b) predkorak z desno in cel obrat v levo do prednožne stoje z levo — vzročiti;
c) zakorak z levo do prednožne stoje z desno — vzročiti;
d) čepna opora zanožno z desno.
2.a) Prednožiti z desno — vzročiti;
b)	cel obrat v levo do čepne opore zanožno z desno;
ids°
Vestnik sloven
Slovenska Sokolska zveza.
Odstop staroste in tajnika S. S. Z. Br.
dr. Vladimir Ravnihar je dne 9. marca odložil mesto staroste S. S. Z. in odbornika ljubljanskega Sokola ter izstopil iz ljubljanskega Sokola. Razlogi njegovi za ta korak kakor tudi na brata dr. Ravniharja se nanašajoči sklep občnega zbora „Sokola“ v Kranju dne 18. febr., tozadevni sklepi nekaterih drugih kranjskih sokolskih društev ter izjave odbora, oziroma staroste ljubljanskega Sokola dne 9. marca, oziroma 26. februarja so bili natisnjeni v dnevnikih. Br. B. Kazelj je odložil tajništvo S. S. Z. Začasno je prevzel ta posel br. V. Bukovnik.
Društva.
Ljubljanski Sokol. (Občni zbor. Konec.) Poročilo blagajnika br. Pavla Skal e ta izkazuje dohodkov 8581 K 76 h, stroškov pa 9237 K 23 h, torej 655 K 47 h primanjkljaja, ki je pokrit iz preostankov prejšnjih let. Dohodki so bili naslednji: udnina 5155 K, veselice in oddaja dvorane 2627 K 54 h, žensko telovadno društvo za uporabo dvorane 144 K, dirkališče 400 K, razni dohodki 255 K 22 h. Stroški pa so bili: najemnina v »Narodnemu domu" 2180 K, razsvetljava in kurjava 146779 K, veselice 2096 K 30 h, izleti (v Prago) 660 K 20 h, telovadno orodje 600 K 71 h, društveni sluga 720 K, upravni stroški 398 K, knjige časniki in tisk
c) drža;
d) vzklon do počepa zanožno z desno — z vzročenjem odročiti.
3. a) Vzravnava do zanoženja z desno —
vzročiti;
b) predkorak z desno in s poluobratom v levo do odnoženja z levo — odročiti (leva z lokom not);
c) s prisunkom leve noge spetna stoja;
d) izpad v desno stran, leva odroči, desna vzroči, s čelnimi loki not.
4. a) Odnožiti z desno — predročiti na levo
(desna z lokom ven);
b) prinožiti — priročiti;
c) in d) drža.
ehl
kega Sokolstva.
247 K 79 h, dirkališče 259 K 10 h, razni stroški 608 K 03 h. Preglednika računov brata Barle in Tomazin sta našla knjige in račune v popolnem redu, blagajniku se je dal zato ab-solutorij ter mu je brat starosta ob splošnem odobravanju izrekel iskreno zahvalo za njegovo požrtvovalno delo.
Nato je podal br dr. Ravnihar poročilo o Simon Gregorčičevi javni knjižnici in čitalnici, katero upravlja odsek 6 članov, in sicer po dva člana »Prosvete", »Akademije" in ljubljanskega Sokola. Odseku je prideljen tudi član občinskega sveta ljubljanskega. Čitalnica se je otvorila 1. junija 1907, knjižnica pa 19. septembra 1907 Časopisov je na razpolago 105. Knjig ima knjižnica 1326. Bralcev je bilo v čitalnici do konca decembra 5782, torej na dan povprečno 83. Knjig se je izposodilo 3580. Dohodkov je bilo 7294 K 28 h, stroškov 5468 K 32 h, torej zaključuje blagajna za lansko leto (od februarja dalje) s prebitkom 1825 K 96 h. Med dohodki je prispevek 2000 K mestne občine k ustanovnim stroškom, redni letni prispevek mestne občine 3000 K, prispevek župana Ivana Hribarja 1833 K 30 h, čitalniški dohodki 317 K 76 h, knjižnični dohodki 143 K 22 h. Med stroški so izdatki za hišno opravo, instalacija za plinovo razsvetljavo 1669 K 95 h, upravni stroški (snaženje, razsvetljava) 348 K 13 h, stanarina (za :1/4 leta) 392 K 40 h, upravitelj 545 K 67 h, časopisi in poštnina 250 K 49 h, knjige 1842 K 58 h, vezava knjig 419 K 10 h.
Zanimanje za podjetje narašča od dne do dne in skoro bo misliti na podružnice v raznih ljubljanskih okrajih. Poročilo dokazuje, da ljubljanski Sokol, ki ima svoj delež na upravi in oskrbi javne knjižnice in čitalnice, ni zanemarjal kulturnega dela izven telovadnice. Poročilo se je odobrilo in tudi br. dr. Ravniharju izrekla topla zahvala.
Potem so se vršile volitve. Z vzklikom je bil izvoljen ves stari odbor. Ker je dosedanji podstarosta br. dr. VI. Ravnihar izjavil, da ne more več sprejeti izvolitve za podstarosto, ker ima že drugod preveč posla, in ker sta izstopila iz odbora brata Albin Kandare in dr. Fran Novak, so se za te tri vršile volitve po listkih in so bili izvoljeni za podstarosto br. dr. Anton Švigelj, v odbor pa brata dr. Janko Šavnik in dr. VI Ravnihar. Odbor se je sestavil naslednje: starosta br. dr. Viktor Murnik; podstarosta br. dr. Anton Švigelj; načelnik br. Bojan Drenik; tajnik br. Leon Rogel; blagajnik br. Pavel Skale; orodjar br. A. Kostnapfel; odborniki bratje Viljem Bukovnik, Leon Franke, Avg. Jagodic, dr. VI. Ravnihar, dr. Janko Šavnik in Rudolf Vesel.
Br. dr VI. Ravniharju je izrekel br. starosta za šestletno marljivo delovanje na mestu podsta-roste ob pritrjevanju občnega zbora toplo zahvalo. Za preglednika računov sta bila izvoljena
še 30 delegatov za občni zbor Slovenske sokolske zveze.
Potem se je razvila živahna debata o društveni telovadnici. Sklenilo se je soglasno, naj se odbor obrne do upraviteljstva »Narodnega doma“, da kolikor mogoče zniža najemnino za telovadnico, ako pa se to ne doseže, naj se skliče izreden občni zbor, ki bo sklepal, kaj je vsled tega ukreniti.
Pri slučajnostih je opozarjal br. dr. Ravnihar na srbski sokolski zlet v Belgradu dne 28. in 29. junija 1908 ter izrekel željo, naj bi se ga ljubljanski Sokoli udeležili v kar največjem številu.
Brat Rogel je predlagal, naj bi se začelo zbirati za sklad »Sokolskega doma" ljubljanskega Sokola, ne da bi se pri tem vsiljivo apeliralo na širšo javnost. Predlog se je soglasno sprejel. Brat Podkrajšek je izrekel željo, naj bi se pri pobiranju članarine pobirali tudi prispevki za ta sklad. Prvo pobiranje se je vršilo takoj na občnem zboru.
Brat Hrovatin je želel, naj bi se odbor obrnil do mestne občine, ki podpira nekatera druga društva, da bi naklonila tudi Sokolu podporo. Brat starosta je obljubil, da se vloži prošnja.
Zborovanje je bilo s tem končano. Brat starosta se je zahvalil zborovalcem za udeležbo
brata Barle in Tomazin. Nato seje izvolilo ■ in zaključil občni zbor.
sj
Raznoterosti.
Zveza slovanskega Sokolstva. V začetku meseca februarja se je vršila na Dunaju ustanovna seja odbora Zveze slovanskega Sokolstva. K zvezi so se priglasili Čehi, Hrvati, Slovenci, Srbi in Bulgari. Radi' nedostatka prostora objavimo podrobno poročilo o pomembni seji v prihodnji številki.
Zlet srbskega Sokolstva v Belemgradu. Zlet se vrši 28. in 29. junija v proslavo 25 letnega obstoja beligradskega Sokola in s tem Sokolstva v Srbskem kraljestvu sploh. Petindvajset let je od osnove pravzaprav minulo že predlanskim, zlet pa se je radi zagrebškega in praškega zleta preložil na letos. Proste vaje bodo iste kakor na 111. vsesokolskem zletu v Pragi.
Telovadna tekma pri olimpijskih igrah
v Londonu se vrši 13.—15. julija. Češko So-
kolstvo pošlje tekmovalce k tekmi posameznikov in sicer br. Fr. Erbena (Plzen) in br. Jos. Czado (Praga-111). Tekmovala bosta na drogu, bradlji, konju na šir in v plezanju. Ogri pošljejo pet tekmovalcev razen številnih športnikov. Ogrska vlada je dovolila za odpravo v London 20.000 K-
Prispevki za stavbni sklad ljubljanskega „Sokola“ v marcu. Prodani bloki: št. 1. Arnošt Windischer, št. 15 Leo Rogel in št. 27 dr. Žiga Vodušek, po 20 K, je 60 K. Za prodani fes na maškaradi 5 K. Redni prispevki za mesec marec: dr. V. Murnik 5 K; po 1 krono bratje: dr. A. Švigelj, L. Rogel, P. Skale, V. Bukovnik, P. Drenik, L. Franke, A. Jagodic, A. Kostnapfel, dr. J. Šavnik, R. Vesel, C. Koch, I. Pribil. Br. Žiga Vodušek za februar in marec 4 krone.
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.