ANNALfcS 10/' 97 izvirno znanstveno delo UDK 325.11 (450=81 )M06/18 SLOVANI V ITALIJI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU Fercio GESTR1N akademik, S M000 Ljubljana, Gestrinova 1 IZVLEČEK Procesu dodeljevanja in preseljevanja Slovanov z Balkana na Apeninski polotok, kar označujemo kol migracije (V najširšem pomenu besede), moiemo sledit> skozi stoletja že od ok. srede 7. do 19 stoletja. Vzroki, načini in obseg teh migracij tci njihove posledice so sr- v lem obdobju zelo spreminjali. C,lede na to delimo potek migracij na tri faze. pr.-a zajema čas zgodnjega srednjega veka, ko -o v ¡talijo prihajale večje ali manjše skupine Slovanov ko! vojaška sila, kol preseljene!, kolonisti, bodisi svojevoljno bodisi pod različnimi oblikami prisile; druga je obdobje od 12. do druge polovice 14 stoletja, ko se Slovani z balkanskega prostora, v mnogo večjem številu ženske kakor moški, prihajali v Italijo kot sužnji, in tretja - z vrhuncem v 15. tn 16. stoletju, od 17. stoletja dalje sledi upad in konec doseljevanja - ko so bde migracije slovanskega ¿ivljavu je izredno obsedna Najštevilnejša je nedvomno italijanska, zlasti Iz obdobja od siede 19. do 20. stoletja, m se posel*?) j-Ki 1960 letu. Najv«< je delo itali ¿ostaga xgodo\ inop s. j a o u?j problema! ki je A. Gronia la conoscenza de. mondo slavo m It i'i >. Biiancio slo ico-bibling iii< o di «n rnilk;nio. f\irfov.i. i ledi )'• jugoslovanska, hrvajka, srl.v Va in slovenska: posamezne probleme teh migracij so proučevali tudi drugi avtorji, npi. t. M Martin, Ch. Vedinden in drugi. Zgodnji datum pivih pojavov migracij Slovanov v Italijo naj .i.^s ne moti. Že od neolilske civilizar iie dalje jadransko mo e m bilo ovira, marveč vez med obema obalama tega vel keira zaliva Sredozemskega n orja. Danes nedvomno dokazano, da so bile v vsem obdobju prazgodovine od n.-oli! ka dalje med obema obaiama Ugovske, kulturne in tudi etnične ¡»vezave mnogo bolj intenzivne, kakor se je mislilo Sc pred nekaj desetletji iprn i. Radunli, 198J, '7-21, Stipčevič, 1983, ..>-¡ S. StipCevic, 198!, 19-29). To vezi se intenzivirajo v času grške kolonizacije in Sirskem obdobju, ilirsko me boginj« D.tmatire ><• v i. stoletju p. n. St. omenja v Vieste na polotoku Gargano. Vse te v-¿i \< • etno ustvarjajo po poti, ki i. kažejo otoki Korčub Lastovo - Palagruža • Pianos» Tremiti, od katerih so do kopnega le kmiše razdalje, v času • »tbtajt.: i ipe 'i - {♦«' |e bilo Jarka isko mo je ena važnih poti v |xw«zavah Italije r. Balkanskim polotokom (prtin. D«; Simone, !9iU, 'ii-.iT: Maitiii.1 VÜH, 49-7Ž). ANNALES t f)/'97 fwdo gestwn: si «van» v, 78-79; Kos, 1903, 74-751. Poselitev Slovanov, ki se deloma skrivajo pod imenom Bolgari, v času avarskih navalov na meje med larigobardskim kraljestvom in bizantinskim eksarhatom zgodovinarji deloma povezujejo s posameznimi topono-mastičnimi in onomastičnimi preostanki. Leta 752 se omenja del posesti ("fundus Bociene"! bizantinskega vojvoda Ivana v Raveni, ki je tedaj postala last benediktinskega samostana v Nonatoh. Ime Bodena razlagajo, tudi na podlagi latinskega prevoda ("et Aquaviva"), kot slovansko Vodena (ocl vode), kar naj bi bil današnji kraj Bodena na bregu reke Panaro, ki je bila meja med Langobardi m Bizantinci. Da je bila tod oziroma na območju slovanska poselitev, poudarjajo s podatkom o neki zemljiški posesti ravenskega nadškofa, ki jo je imel ob koncu 9. stoletja po pogodbi v zakupu Slovan "Ursus Sčlavinus" (Guillou, 1973, 12). Poleg teh Slovanov, ki so bili po vsej verjetnosti pomešani z Bolgari, se v virih 11. in 12. stoletja omenjajo Slovani tudi v Markah blizu Senigallije. Leta 1085 namreč v darovniri iz arhiva samostana S. Croce v diecezi Caglio-Pergola omenja "vicus Buigarum qui vocatur Sclavinorum" ob spodnjem toku reke Česano, blizu cerkve sv. Geivazija, ki se označuje kot "dš Bulgarie" oz. "dei Bulgari" (1154). Prvič, se v virih tod pojavljajo Bolgad (pravilneje Slovani) leta lOOt, ko se omenja kapela sv. Petra v 'Bolgariji' ("cella cli S. Pietro in Bulgaria") na desnem bregu reke Česano. Leta 1069 neki vir govori tudi o cerkvi sv, Janeza v 'Bolgariji' ("S. Giovanni in Bulgaria";. Omenja se tudi še "terra Bul-garorum", kar vsekakor pomeni domeno na območju Riminija. Vse to dopušča domnevo, da so se tod, na severu bizantinskega egzarhata, naselili Bolgari oz. Slovani že v času avarskih navalov. Domneva je ver- jetnejša na podlagi dokumenta iz 11. stoletja, ki na istem območju omenja 'vicum Avarum" (za Avarorum), znan še v 15. stoletju. Iz vsega tega avtorji zaključujejo, da so se skupine Avarov, Slovvvv in Bolgarov naselile na severu bizantinskega egzaih.ua; -ern naj bi prišle vsaj v 7. stoletju (Polverari, 1969, 9-33; Pieruca - Polveiari, 167 sq. - 7. nov. 1085; Guillou, 1969, 97 sq.). O doseljevanju Bolgarov, vsekakor s slovanskimi elementi, v istem obdobju v Italijo pa neposredno govori Alciokova zgodba iz okoli 663- leta. Trideset let ..red tem dogaja .jeni je Alciok zavoljo notranjih nas .roti: med Avari in Bolgar: v Panoniji s svojim plemenom prešel k frankovskemu kralju Dagobertu, ki jim je za prezimovanje določil Bavarsko. Na Dagobertovn povelje so Bavarci v eni noči pobili večino pripadnikov Alciokovega plemena. Rešil se je le Alciok t okoli 700 možmi, ženami in otroki, s katerimi se ¡e umaknil v Karantanijo h knezu Valuku. Po daljšem bivanju «e je okoli leta 663, veijetno iz strahu pred Avari po propadu Samove plemenske zveze, s svojimi ljudmi zatekel k Langobarciom v Italijo Langobardski kralj Grimuald jih je poslal k sinu, vojvodu v Beneventu, ki jih je nato naselil ¡'.a meio proti Bizantincem v pokrajini Cam-pobasso (Molisei na območju današnjih krajev (mesl) Sepino, Boiano m Isernia (Sepinum, Bovianum m Lser-niant), kje« so bile bolgarske naselbine še iz časa lan-gobaidske naselitve, Alcioka pa je postavil /a gastalda, t.i. upiavitelja kraljevih posesti na tem ozemlju. Pavel Diakon, poglavitni vir za to dogajanje, je še v času nastajanja svojega dela (ok. leta 790) trdil, da Bolgari prebivajo v tel" krajih in čeprav govore že latinsko, niso ojiustili svojega jezika (morda slovanskega-karantan-skega, saj so verjetno prišli že pomešani s Karantanci) (Diakon, 2 37 sq.; knj. 5, cap. 29; Kos, 1903, 206; Kos, 1985, 145; Grafenauer, 1982, 343). Ko so Madžari gospodovali, z izjemo Karanten i je, velikemu delu slovenskega poselitvenega ozemlja, so z vpadi, ki jih je bilo ok 30 in so segali clo Taranta in Otranta, v Italijo hkrati z njimi j;io vsej verjetnosti prihajali tudi Slovani Vsekakor je bila posledica njihovih pustošenj poselitev slovenskega živ ja na prazno ozemlje oglejskega patriarhata v Furlaniji, o čemer pozneje. Več je konkretnih podatkov o vojaških pohodih Slovanov v Itaiijo, ki so bili bodisi samovoljni bodisi je do njih prišlo pod vplivom tamkajšnjih političnih akterjev. Na vojaški značaj prihoda Slovanov v Italijo kaze primer sodelovanja Slovanov pri obleganju i " osvojitvi Cremonc, ko jih je avarski kaka i posla! langohardskernu kralju Agilulfu (590-616) v pomoč. O zavezništvu Lan-gobardov, Avarov in nanje vezanih Slovanov proti Bizancu govori že leto prej pohod vseh treh partnerjev v 2 I'm vi Gay, 1904, AS m 1 72; Oabelkse, 1905. 72-76; Encyclopédie ti- i' slam, 10.M,-esli Sat» ilw. Slaves: Fciluga, VJ8.1; Herluga 1 IS4. SO. 178 ANNALES t f)/'97 Fe«!.;. CfSTRW:SLOVAN» ViTAilll VZCODNIfM SEDMEM V&-y, i"7 «4 tedaj bizantinsko Istro {Diakon, 159; Kos, 1903, 160, 178). Proti sredi 7 stoletja so se zaostrovala nasprotja med Bizantino 'n Langobardi tudi na polotoku Garnno. V zvezi s tem - morda v povezavi z Bizancem alt pa tudi ne - se je leta 642 večja vojaška skupina izkrcala blizu Siponta {današnja Manfreclonija). Premagala je bene-ventskega vojvodo Aiona, nato pa doživeta poraz. Radnakl, brat ubitega vojvode in njegov naslednik, jih je z zvijačo premagal, kakor pripoveduje Pavle Diakon, in jih večinoma pobil, druge pa pregnal. Slovani, ki so prišli pred Sipont, so bili Neretljani, pozneje zelo znani pomorščaki. Vendar komaj nekaj desetletij po naselitvi brc/ lokalnih ali uradnih bizantinskih faktorjev rte bi prišli na jug G árgana z mnogimi ladjami, kjer so se langobardsko bizantinska nasprotja vedno bolj zaostrovala (Diakon, kllj. 4, cap. 44, 175; Kos, 190.3, 213; Gušič, 1962, 51; Gušič., rokopis; Resetar, 1911, 31; Recetar, 1907, 1126; Novak, 194!, 145; Rohlfs, 1958, 353; Spremič, 1978; Martin, 1988, 49 sq.; Guiilou, 1969, 11 sc¡.). Nekoliko pozneje je beaeventski vojvoda Grimoald (647-672) celo premagal Bizantince, toda cesar Konstans II (641-668) se je izkrcal v Taianiu in utrdil bizantinsko oblast v južni Italiji. V dolgotrajni mali vojni je Bizanc počasi izgubljal posest v Italiji- Ko je leta 751 padla v langobardske roke Ravenna in je propadel ravenski eksarhat, je Bizanc v severni Italiji obdržal le vpliv nad bene.škmi lagunami, rta jugu pa ohranil posest v Apuiiji in Kalaforiji, f ranki, ki so 774 podvrgli Langobarde, pa so nato do leta 812 še zmanjševali bizantinsko posest. V začetku 9. stoletja je začenjal pritisk Arabcev (Saracenov) na Siciliji in južno Italijo. Že leta 827 so obvladovali velike dele Sicilije in se nato naglo širili v Kalabriji in Apuiiji. kjer so Bizantina 838 izgubili Brindisi. Tu sta za krajši čas nastala arabska e m ¡rata v Tarantu {840-880} in Bariju (847-871). Zavoljo arabske nevarnosti so prenehala bizantinsko-frankovska nasprotja in v zadnji četrtini 9. stoletja je Bizanc tudi s frankovsko pomočjo (za časa Ludvika II,; po njegovi smrti 875 so Franki izgubili vse možnosti v južni Italiji) prešel v re.konkvisto vse do 963. leta ter osvojil za Vasilija f. (867-886) vso Kaiabrijo in Apulijo. Bizanünci so tod že 892. leta ustanovili temo L angobardi jo na ozemlju okoli Barija. Sicilija je bila od začetka 10. stoletja, po padcu Taorrnine leta 902, trdno v arabskih rokah, zlasti še, ko so emirat v Paiennu leta 917 osvojili Fatimidi. Čeprav so Bizantina pomagali sicilskim Aglabidom proti Fatimidom, so slednji prevladali in še pred sredo stoletja prešli v ofenzivo v južni Italiji. Leta 950 so osvojili Reggio in prisilili Bizanc k miru. Ko je nemški cesar Oton 1. v Italiji obnovil fran-kovske cilje, se je Bizanc znašel med dvema nas- protnikoma. Po miru s cesarjem 972 in po porazu Otona IL 982 v boju z Arabci se je stanje zopet začasno ustalilo. Bizantina so že pred leta 975 iz svoje posesti v južni Italiji ustvarili upravno enoto kapetanat Italija, zavrnili arabski napad na Bari (1003) in z beneško pomočjo osvojiii celo Reggio (1006). Pori kapefanom Vasilijem Boianne so celo zopet prešli v ofenzivo proti Arabcem. Toda po smrti Vasilija II., ko je nasploh bizantinska moč upadla, doživlja enako usodo bizantinska posest, ki se znajde pred nevarnostjo in ponovnim pritiskom nemškega cesarstva. 2e leta 1042 je bizantinska posest omejena le na ozemlje Taranta, Otranta in Brindisijn. Normani so si do leta 1060 podredili Apulijo in Kaiabrijo, leta 1071 so osvojili še Ban in bizantinske oblasti v Italiji je bilo konec (Ducellier, 1986, 126 sq., 131 SC]., 144-151) 3 Vsa ta politična dogajanja je spremljalo prihajanje in naseljevanje Slovanov v južno Italijo, še posebej v povezavi z Bizantinci, ki so tudi drugam po svojem imperiju naseljevali Slovane kot vojake in koloniste (Ca pa Ido, 1979, 55-63; Capaldo.1983, 5-17; Ferluga, 1984, 50 sc].). Enako so postopali tudi Franki In pozneje Normani. Slovani so bili kot vojaki zdaj na bizantinski, drugič na frankovski (Ludvik II.) pa zopet na normanski strani, stopali so tudi v službo Arabcev (Saracenov) na Siciliji. Poleg slovanskih kolonij, ki so imele skupaj z nastalimi naselbinami vojaški značaj (stratioti, merce-nari, guardie confinatie}, so nastajale tudi povsem poljedelske naselbine in naselbine pribežnikov, beguncev, ki jih tudi v Italiji ni bilo malo (Capalclo, 1979, 55 sq.; Capaldo, 5 sq.;Gay, 1904, 85, 172; Caspano, 1963, 13; Carabelle.se, 1905, 72-76; Jurlaro, 1966). Slovani so prihajali v južno Italijo na bizantinsko ozemlje predvsem v Apulijo, Benevent, Capitanata in Gargano ter na Kaiabrijo. Salernitanska kronika omenja, da so slovanske čete sodelovale na frankovski strani proti upornemu bene-ventskemu vojvodu Grtmoaldu (805-817) (Ducellier, 1986, 132; Šišič. 1925, 345 sq.). Za Vasilija I. (867886), ko se je bizantinska oblast v južni Italiji zelo utrdila in sta nastali v Apuiiji dve temi, so tja naselili številne Slovane zavoljo bojev proti Arabcem, ki so leta 827 začeli osvajati Sicilijo. Predvidevati moremo, da se je podobno zgodilo tudi v zvezi s frankovskimi boji proti Arabcem pri osvajanju Barija (871), v katerih je Ludviku II. (855-875) z brodovjem pomagal hrvaški knez Doni agoj (Capaldo, 1983, 10). Ko je po vesteh barskih letopisov (Armales Barenses) v času bizantinsko-arabsSiih spopadov v drugi polovici leta 926 zaluimski knez Mihajlo Viševič, vsekakor kot zaveznik bizantinskega cesarja, z oboroženo silo osvojil Sipont, je verjetno tam ostal del Slovanov; nikakor pa ni bila s tem dogodkom povezana slovanska poselitev na 3 Plim. terjancii, 1 906: Ferluga, 1983; Maitin, up. cit. 49 s<¡.; Musca, 1%~, 647-871. 179 ANNALES 1ü/'9? rtKlo CfSTON: SLOVAN! V IT AU 13 V ZGODNJEM SKEUNIIM VEKU, 177-1M polotoku Garganu.4 Neki drugi dokument iz Banja maja 962 omenja kolonijo Slovanov iz Dalmacije, ki so biii lastniki zemlje v Balsignanu in katere lastnik le bil morda kak bizantinski strateg (Palumbo, 1981, 14). Po mnenju A, Guillouja naj bi leta 982 na strani öizantincev pod vodstvom vodje Vukašina sodelovalo okoli 40-000 Neretljanov v boju proti četam cesarja Otona II. in jih premagali. Misel je utemeljeval na osnovi poimenovanja Paganoi, kar je prevedel z Neretljani, ki so se v sočasnih virih res pogosto tako imenovali. Toda francoski zgodovinar j. M, Martin njegovo trditev zavrača (vsi "Pagarii" niso Neretljani, VukaŠin je srbsko ime, a Neretljani so bili Hrvati) in trdi, da gre za siciljanske muslimane, ki so potolkli čete Otona 1!. pri rfu Coionne v Kalabriji (Guillou, 1973, 15,Martin, 1988, 61 sq.). V 10. stoletju srečamo slovansko kolonijo tudi v Abmzzih, v rajonu Marši, blizu jezera Fucino; njihovi voditelji so kot priče nastopili v listini samostana San Vicenzo ob reki Voltumo (Palumbo, 1989, 38). Slovani v Apnliji, se posebej v okolici Barija in v sosednjih primorskih območjih, ki se omenjajo v 11. stoletju, so morali biti kar številni. Tu jih srečujemo Se v 12. in 13. stoletju. Vsekakor so bili Slovani tudi v Bariju, glavnem mestu teme in nato katepanata. Eno takih naselij le bilo blizu Barija v Sammichele (Moni San Michele a Charso) (Cušic, 1962, 51; Guillou, 1973. 15, Guillou - Tsche-remissinoff, 1976, 677; Božič, 1979, 21). Prav tako so bili Slovani prisotni v severni Kalabriji. V analih ¡z Barija se omenjajo pri San Marco Argentario med Malvitom in Bisignanom Slovani, ki naj bi bili pozneje povezani z nornianskim vojvodo Robertom Guiscardom (Capaldo, 1983, 12; Palumbo, 1981, 14), Slovani, ki so prihajali v južno Italijo z vzhodne jadranske obale, so stopali celo v službo Saracenov in prihajali kar v velikem številu tudi na Sicilijo. Že leta 927 so v arabski službi plenili južnoitalijanska mesta in osvojili Termoli severno od Cargana (Amari,1858, 176, 297; Gušic, 1962, 53). V 10. stoletju so v Palermu zasedali celo mestno četrt, ki se je po njih imenovala "pcirtn Sclavorum" ("quartiere degli Slavi"), in cerkev "dei Ragusci o degli Slavi". Tudi eden siciljanskih emirov naj bi bil Slovan (Di Giovanni, 1867, 40-62; Gelcich, 6; jfreček, 1952, 115; Spremic, 1977, 379-390, Capano, 139-172; Capaldo, 1983, 11). Ko so vil. stoletju Normani začeli osvajati južno Italijo in Sicilijo, so Slovani kot vojaški faktor tudi zanje postali zelo pomembni. Tako je Robert Guiscard sredi 11. stoletja podredil skupnost slovanskih vojakov, ki so se, kdo ve zakaj in kdaj, naselili v severni Kalabriji, in izkoristil njihovo poznavanje ozem- lja, da se je pozimi 1054 oskrbel z živežem. Slovanski vojaki v normanski službi so bili tudi na Siciliji, kjer naj bi leta 1079 skupina Slovanov poskušala ubili Robe ta Guiscarda (Palumbo, 1989, 38; Spremic, 1978, 2). V t 1. stoletju, ko so Normani podredil; južno Italijo in posegli tudi na vzhodno jadransko obalo in ■ • i i? na Balkan, so sledile prisilne ali prostovoljne selitve Slovanov na njihovo ozemlje, kjer so nastajale slovanske kolonije. Že leta 1075, ko so Normani prvič prišli v Dalmacijo, so tedaj m seveda tudi pozneje odpeljali veliko ljudi v južno Italijo m jih tam naselil (Šišič, 1925, S50 sq„ 5.53 sq : Gav, 1904).5 Ob koncu H), stoletja in dalje se srečujemo tudi z bolj določljivima primeroma slovanske kolonizacije v Italiji Gre za poselitev Slovanov na polotoku Garganu, kamor so prek morja prihajali ljudje z vzhodne obale, predvsem Neretljani, in v Furlanijo, kamoi so na zemljiško posest oglejskega patriarha naseljevali (koloni? rali) Slovence z ozemlja oglejske cerkvene jurisdikcije. Položaj na obeh območjih je bil različen. Na Garganu so bili predvsem vojak - kmetje jmercenarii) in so ohranjali svoje instituer e, v Furla îiji pa so živeli na oodlo/ni zemlji z vsemi značilnostmi tega družbenega x?lo2aja. Toda na obeh področjih so bili naseljenci brez dotoka novih sil obsojeni na manj ali bolj hitro asimilacijo. Prvi, ker so izgubljali svojo funkcijo, in drugi, ker so bili poseljeni znotraj romanskega okolja. ločno kdaj, tudi od kod in na kak način - po lastni volji ali pod vplivom Bizanca so se Slovani naselili na polotoku Garganu, neverno. Njihov prihod vsekakor ni bil povezan z nastopom Mihaj a Viševiča v Sipontu (926). Omenjajo pa jih lis! ne iz samostana sv. Marije na Ti i mitih v prvi polovici I I. stoletja/1 O začetkih do-seljevanja daje verjetne podatke Pompeo Sarnt-ili, avtor iz 17 stoletja. V svojem delu o kronologiji škofov in nadškofov v Sipontu je trdil, da je cesar Oton !.. potem ko so Saraceni 1er- 970 zasedli Gargano, na prošnjo Sipontčannv, poklical na pomoč slovanskega poglavarja, ki je s svojimi ljudmi pregnal Saracone. Cesar je Slovanom, ki so prišli s svojimi ¿upam. kot plačilo podelil zemljo za naselitev na polju San Vito in tako sta tu nastali (slovanski} naselbini Peschio in vire./' Slovani so torej prišli pod vodstvom županov in se naselili na severni strani Gargana vsekakor pred koncem 10. stoletja; tu so bile njihove župamje z župani. Poglavitni središči poselitve sta bi!.- kašteh Devra in Peschici, 0. AT, S (I 10/ ï,, 24 s<| • 42 (I. 1050), 134 . št .»i (I. 1043), 101 -,<.] . št. I «t (I !032) 45 s<|., SI. 51 (I 1054), t'a) scf. " Vime Ii. 1 i>»0, cit. po G RnJiifs, 1958, 354 180 ANNALES t f)/'97 Fratlu CESTRIN- SI OVANI V ITALIJÍ V ZCOONIf-.M SREDNJEM VEKU, 1 77-18.1 Ascoli Piceno (Marche, Italia) (Foto: D. Podgornik). stoletja naj bi se ta vloga zmanjševala Iz tega bi mogli zakljuc * . da so Slovani prišli na Gargano kot vojaški plačanci in dobili zemljo, s katero so razpolagali, o čemei govore prodaje in darovnice njihovih vodij, županov. Poleg teh dveh kaštelov je bil eno izmed središč poselitve tudi Vît " in morda tud V-.;ra-¡o V Violo so se naselili posamezni Slovani pozneje iGetcich, 1903; .Röhl i s 1958; Guillou, 1973, II sq.; Gušic, tipkopis; •Fujano, 1981, 39-52; Martin, 1988, 49 sq . Prišli naj bi 2 območja Nerelljanov, manj verjetnosti je, da bi bili iz Za h um I .t Najvažnejše slovansko naselitveno jedro na Gargnnu je bila Devia i a južnem delu gore F.li o med jezeroma Lesma in Varano, katerih imena sta slovenskega izvora (jezero l. jesna, kakor se je imenoval popreje tudi otok H v ar, odtod it Lésina, Vransko jezero). Drugo jedro je bilo, kak'..- ,-e rečeno, v Pese licih, kamor je sodila tudi naselbina Vico. Vzhodno m zahodno od Peschtcev sla se do danes ohranila dva toponima, ki kažeta na večjo slovensko poselitev. fo sta rt Crovatico in vodni izvir, poimenovan Serbio (Gusič, tipkopis). V obeh kaštelih je bil kot voditelj celotne skupnosti župan (giuppano), ki se je v Devia občasno poimenoval tudi kot sodnik (iudex) n kralj (rt») Gfedo Varana in slovanske, poselitve pa so mnenja deljena; A. Guillou in M I ajano sta mnenja, da je bilo našel j • s Slovani zelo poseljeno m je imelo celo po več županov, I. M. Martin pa je temu oporekal in zavračal enačenje v viru imenovanih "Marani" in sintagem "iudex Marianorum" ter "rex Maranorum" z Varano (Martin, 1988, 61), Vendar pa bi mogli trditi, da je bila tedaj vsa severna obala G a rga na poseljena s Slovani. Slovansko prebivalstvo, ki je bilo ob prihodu deloma morda Se orto-doksno, se je pod vplivom samostana sv. Marije na Tre-mitih ni cerkvene organizacije počasi kaloliziralo in postopoma asimiliralo, ker ni bilo novih doseljencev. Slovenska kolonizacija v Furlaniji je bila povezana z madžarskimi vpadi v (talijo v prvi polovici 10. stoletja. Posledice pa so bila velika pustašenja zlasti ob njihovih poteh ("strata HungarorunV', "vastata Ungarorum") (Kos, 1906, št. 426; 1911, št. 82). Po končanih vpadih je sledila pod vodstvom oglejskega patriarha, katerega cerkvena oblast je na slovenskem ozemlju segala do Drave in je tam imel tudi veliko fevdalno posest, ponovna poselitev opustošenih območij. V toku tega procesa je nastalo v Furlaniji na območju do reke Tilmenta (Tagliamento) vsega skupaj preko 70 slovanskih naselbin. Nastale so ali povsem na novo ali pa so stare vasi dobile toliko slovanskih doseljencev, da so dobivale oznake po njih. Ni pa bilo malo tudi romanskih furlanskih vasi, v katerih so se v tem času pojavljali podložni kmetje s slovenskimi imeni. Med slovenske vasi, ki so nastale na novo, bi Šteli npr. naslednje- Belgrade (morda sedež fevdalnega gospoda), Gorizzo, Goricitta, Gradišča, Lonca, Scbiavonesco, Sc.launico, Sel a vo na pri Pardenonu, Sella, Virco. Med tiste, ki so sole po doselitvi dobili oznako po Slovanih, pa: "villa 181 ANNALES 10/'9 7 Ferric GESTitlN : 51 OVAN! V ITALIJI V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU. 1 77-1 M Sdavorum quae similiter clicitur Meleretum", "villa Ver-sia Sclauonica" (Versa), "Sane t us Vitus de Sclabonibus prope Agellum" (S. Vilo a! Torre), Medea Sclabonica, Pasian Schiavonesco. Poselitev ni bila sklenjena; slovanske vasi so bile posejane med stare romanske. Pa tudi sicer so bile te vasi razporejene v več skupin: na črti med Gradiško in Palmanovo, v trikotniku med Palma novo, Vidmom (Udine) in Codroipom, na črti od Belgrada ob Tilmentu (Tagliamento) do Codroipa, med Tilmentom (Tagliamento) in Livenzo ter v Karniji vzhodno od Vidma (Udin). Začetek poseljevanja je morda postaviti v čas okoli leta 1000. Tedaj je v kraju Santa Maria la Longs pri Palmanovi, ki se leta 1031 omenta kot "villa Sciavorum", nastala cerkev sv. Mohorja in Fortiinata za potrebe tamkajšnje slovenske kolonije (Kos, 1911, št. 86; Meniš, 1976, 185, Hofler, 1986, 46). Zaključilo pa se je v 12. stoletju, kakor dokazujejo slovanski toponimi (jezik). Kdaj so se te vasi romanizirale, ne vemo. Vendar se sredi romanskih vasi, nesklenjeno razporejene in brez povezav z narodnim telesom niso ohranile dalj kakor do 15. stoletja, ko se je sem razširila po propadu oglejskega patriarhata beneška oblast (1420). Spomin nanje so le še deloma ohranjena slovenska krajevna imena (Govou, 1907; Goyou, 1894, 133 sq.; Istra in Slovensko pri-morje, 1952, 52 sq.; Kos. 1955, 149 sq.; Gratenauer, 1965, 142 sq.). Nov val slovanskih doseljencev je po končanih madžarskih navalih prišel tudi v gorati del nad Furlansko nižino, ki so ga poslej začeli poimenovati kot "Schia-voniaJI (Slovenija) in tamkajšnjim krajem že v 13. stoletju začeli dodajati oznako slovenski. Benečani, ki so pozneje (1420) dobili ozemlje v svojo last (Beneška Slovenija), pa so v svojih virih navajali, da v deželi živi ,!drugo in posebno prebivalstvo". (Kos, 1955, 150; Istra in Slovensko primorje, 52). SLAVS IN ITALY IN THE EARLY MIDDLE ACES Ferdo CESTRIN academician, SI-1000 Ljubljana, Gestrinova 1 ABSTRACT The process of immigration and migration of the Slavs from the Balkans to the Apenninc Peninsula (denoted as migrations in the widest sense of the word) can be followed through centuries from as early as the middle of the and up to the ]9,!' century. The causes, ways and extent of these migrations as well as their consequences changed a great deal at that time. This is why the couise of these migrations can be divided into three separate phases. In the first phase, which implies the Early Middle Ages - i.e. still in the Migration Period, at the time of quick political