kazalo.p65

207 TERMINOLOŠKI KOTIČEK: Gesli knjižnica in biblioteka Strokovna terminologija je dokaz moči, pestrosti, razvitosti in samostojnosti nekega jezika, istočasno pa tudi stroke, v kateri se uporablja. Bibliotekarstvo je stroka, ki ima v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo, svoj prispevek so doprinesli tudi nekateri zelo znani Slovenci - bibliotekar v Licejski knjižnici, današnji Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil na primer v 19. stoletju tudi genialni jezikoslovec, poznavalec devetnajstih jezikov, Matija Čop, ravnatelj iste knjižnice je bil znani jezikoslovec dr. Mirko Rupel. Slovenski strokovni termini so se kljub močnemu in stalnemu vplivu nemškega jezika v 19. in 20. stoletju, kasneje srbskega in hrvatskega jezika, v sedanjosti pa tudi vplivu angleške strok- ovne literature in s tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Kljub temu pa v preteklosti bibliotekarskim terminom ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali pomembnih in vpli- vnih posameznikov, npr. Avgusta Pirjevca, Pavla Kalana in drugih, ki pogosto ni bila niti oblikovno niti semantično usklajena. Sodobni strokovni stiki v svetu in hiter razvoj računalniške opreme ter s tem vnos sprememb v tehniko obdelave so povzročili ne samo vdor tujih poimenovanj ampak tudi napačno rabo, ki jo je povzročil vir, iz katerega je črpana informacija. Pomemben vpliv na oblikovanje slovenske bibliotekarske terminologije je imelo tudi prevajanje strokovne lite- rature v preteklih dveh, treh desetletjih. Zaradi spoznanja, da bibliotekarska terminologija v slovenščini še nima noben- ega enojezičnega razlagalnega, niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je prip- rava in objava obeh postala nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je tako pred leti porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Nalogo izdelave slovenskega bibliotekarskega terminološkega slovarja je prevzela Komisija za terminologijo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki se je kot posebna podkomisija vključila v Sekcijo za terminološke slovarje pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Začela se je priprava večletnega projekta za sestavo terminološkega slovarja, katerega trajanja in časovnega načr- tovanja ni bilo mogoče natančneje opredeliti predvsem zaradi neobstajanja os- nov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina pri svojem delu oprla. Z izpisovanjem slovenskih strokovnih besedil je nastal bogat alfabetarij, ki pred- stavlja osnovo za nadaljnjo izdelavo slovenskega bibliotekarskega terminološke- ga slovarja, ki bo obsegal okrog 6000 gesel. Sestava delovne skupine se je v preteklosti večkrat spremenila, danes sestavlja- jo slovaropisno skupino Ivan Kanič (predsednik), Zvonka Leder, Majda Ujčič in