OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA PREDSEDNIK MESTNEGA SVETA - ČESTITAVA VSEM OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ IN VAM ŽELIVA PRIJETNO PRAZNOVANJE. ZUPAN MESTNE OBČINE PTUJ Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje in razvedrilo (SSKJ). Izkoriščamo ga tudi za promoviranje in populariziranje kraja, mesta, podjetja in domovine. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA PTUJ IN MESTNA OBČINA PTUJ VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA, IN VAS VABIMO NA OSREDNJO PROSLAVO, Kl BO V SREDO, 30. APRILA 1997, OB 18. URI PRI GASILSKEM DOMU NA PTUJU, NATAŠINA POT 1. PO PROSLAVI BO DRUŽABNO SREČANJE S KRESOVANJEM. VLJUDNO VABLJENI. 2 25. APRIL/MALI TRAVEN 1997 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 1997 Na Ptuju je bila od 4. do 7. aprila že osma državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo organizira Kmetijska svetovalna služba pri OZVŽ Ptuj, Mestna občina Ptuj, in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Letos so bili poleg mlečnih in krušnih dobrot razstavljeni tudi kisi, olja in žganja. Razstava je tekmovalnega značaja in ima namen ohranjati tradicijo dobrot in kulture slovenskega podeželja ter vzpodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za izdelke iz žit je bilo podeljenih 90 bronastih, 50 srebrnih in 64 zlatih priznanj. Za mlečne izdelke je bilo podeljenih 10 bronastih, 13 srebrnih in 17 zlatih priznanj. Za mesne izdelke je bilo podeljenih 9 bronastih, 5 srebrnih in 2 zlati priznanji, za naravna žganja 5 bronastih, 15 srebrnih in 6 zlatih priznanj. Za kise so bila podeljena 3 bronasta, 3 srebrna in 2 zlati priznanji. Za olja je bilo podeljenih 8 bronastih in 4 srebrna priznanja. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje so bili podeljeni 4 kipci kakovosti. Kmetijska svetovalna služba je skupaj z Vinogradniško sadjarskim društvom »HALOZE« tudi organizacijsko vodila pripravo in ocenjevanje Vino Ptuj 97. Letos se je ocenjevanje vina razširilo na vso Slovenijo. Povabili smo vsa slovenska vinogradniška društva. Odziv je bil dober, saj je bilo vzorcev vina največ doslej; s tem je dana možnost, da Ptuj razvije ocenjevanje vin slovenskih kmetij. Obisk 8. razstave Dobrote slovenskih kmetij je bil do sedaj največji, saj ocenjujemo, da si je razstavo ogledalo 10 000 obiskovalcev. Ugodno je ocenjen tudi nov koncept postavitve razstave, saj so bili v refektoriju minoritskega samostana razstavljeni na posebnih podstavkih samo nagrajeni izdelki. Vse izkušnje, ki smo si jih pridobili v Kmetijski svetovalni službi, ki je nosilec projekta, bodo uporabljene pri organizaciji 9. razstave, ki bo v tednu po veliki noči leta 1998. Napovedujemo, da bo razstava prihodnje leto še bolj zanimava in razširjena z novimi proizvodi. V okviru dobrot pa želimo uveljaviti že omenjeno ocenjevanje vin slovenskih kmetij. Zahvaljujem se sodelavcem Kmetijske svetovalne službe, Kmetijski šoli Ptuj, Mestni občini Ptuj in vsem, ki so podprli prireditev Dobrote slovenskih kmetij. P P. Ogled razstave s strani častnega pokrovitelja janeza Podobnika - predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. (Foto: LAURA) PRORAČUNSKA VROČICA V MESTNEM SVETU MESTNE OBČINE PTUJ Priprave na letošnji proračun so se pričele z razpisom Oddelka za družbene dejavnosti za posamezne programe v kulturi mestne občine. Društva, klubi, posamezniki in institucije so prijavili veliko programov, ki so skupno presegli znesek poldruge milijarde tolarjev. Mestni svet je bil seznanjen s programi 24.10.1996. V januarju je bil pripravljen delovni predlog proračuna. V mesecu februarju pa je mestni svet že razpravljal o osnutku letošnjega proračuna. Razprava je potekala v dveh delih, saj je v prvem dnevu svetniki niso uspeli zaključiti. Večina razpravljavcev je razprave zaključila z dvema predlogoma. S prvim predlogom so postavili zahtevo, da se povečajo sredstva iz državnega proračuna za projekt, ki ga je posameznik podpiral, z drugimi predlogom pa so se zavzeli za povečanje sredstev za predlagani program iz drugih postavk občinskih sredstev. Kljub dvodnevni razpravi so se svetniki na koncu morali sprijazniti s postavkami in višino postavk, kot so bile predlagane v osnutku. Zaključek razprave je potrdil oceno, da so predlagatelji že v predhodnih pripravah upoštevali zakonska določila ob upoštevanju razpoložljivih skupnih sredstev. Težavnost sprejemanja proračuna je povečala še odločitev o izgradnji pešmostu pred samim sprejetjem občinskega proračuna. 150 mio tolarjev za novi most je zelo velika postavka, zato je pri izboru drugih projektov potrebno kar najbolj skrbno tehtati potrebnost in utemeljenost posamezne investicije. Veliko težav pri sprejemanju proračuna povzroča tudi praksa ministrstev, da nakazujejo sredstva za sprejete in podpisane skupne projekte z vedno večjim zamikom. Osnovna šola Hajdina je pred dokončanjem, vendar se kljub plačilu vseh obveznosti s strani občine sedaj postavlja vprašanje, kje vzeti denar za zaključno fazo, ker denarja iz ministrstva za šolstvo in šport še ni in ga še nekaj časa ne bo. Svetniki se bodo morali sprijazniti z odločitvijo, da se sanacija in dograditev osnovne šole Mladika ne more pričeti, dokler ne bodo poravnane obveznosti države do osnovne šole Hajdina. Obnova Malega gradu in priprava prostorov za Ljudsko in študijsko knjižnico je še veliko večje breme za občinski proračun. Pred svet- niki je zelo resno vprašanje, kako s to veliko investicijo nadaljevati. Z državo oziroma Ministrstvom za kulturo še ni podpisana pogodba, iz katere bi bilo jasno, kdaj in koliko bo prispevala za ta velik projekt. Obstaja nevarnost, da bo zaradi drugih potreb investicija za Mali grad morala počakati na denar iz državnega proračuna. Izgradnja nove gimnazije je obveza Ministrstva za šolstvo. Mestna občina mora poskrbeti za komunalno opremljeno zemljišče. Po pogodbi bi se izgradnja morala pričeti v letošnjem letu, da bi se pouk začel v šolskem letu 1998-99. Rok izgradnje je že ogrožen, saj niso opravljeni razpisi za pripravo projektov, kar bi jih moral zagotoviti investitor. Izgleda, da se ponovno čaka na občino, da prične sama vlagati sredstva za gimnazijo, ki pa niso predvidena v osnutku proračuna. Občinska razprava in mestni svet bosta morala resno pretehtati svojo odločitev. Podobnih potrebnih in nujnih investicij je cela vrsta in zato je ob sprejemu predloga proračuna zelo živahno in zanimivo. Predsednik poslanske skupine SKD Ptuj Emil TOMAŠIČ SLOVENCI SMO TUDI ŠPORTNI NAROD Meliki, nepričakovani uspehi slovenskih športnikov v evropskih in svetovnih tekmovalnih arenah v letošnjem letu so vredni naše pozornosti. To tem bolj, ker so jih dosegli za neodvisno, samostojno Slovenijo. Slovenski športniki so tudi v dosedanji zgodovini dosegali posamezne rezultate svetovnih vrednosti, kot posamezniki in v ekipnih športih, vendar niso bili za večino Slovencev tako opazni. Utopili so se v nekoč avstroogrskih, pozneje v jugoslovanskih skupnih uspehih. Na športnem področju smo Slovenci z neodvisnostjo in samostojnostjo dosegli razpoznavno športno-tekmovalno samozavest, ki se bo prenašala tudi na druga področja našega življenja (gospodarsko, kulturno in politično). %a uvod najprej omenimo danes edinega živečega olimpijca na svetu, skoraj 99 letnega Leona Štuklja iz Maribora. Malo smo o njem vedeli, lani v Atlanti pa mu je ploskal ves svet, še predsednik ZDA mu je z nasmeškom pomahal. Danes že skoraj pozabljeni Dr. Milan Vidmar, nekoč med kandidati za svetovnega šahovskega prvaka, je ponesel v svet glas o Sloveniji na veleturnirju v Newyurku 1927 in na Bledu 1931, kjer je igral turnirja z največjimi šahovskimi imeni tedanjega časa, vendar kot amater (bil je univerzitetni profesor). Po drugi svetovni vojni smo občudovali smučarskega skakalca in občutljivega zanesenjaka iz Mojstrane, Janeza Poldo, v Planici. Mariborski srednješolci smo občudovali pozneje slavnega nogometaša Ivana Toplaka. Po drugi svetovni vojni je bil Maribor središče moderne odbojke, za kar je imel zasluge še danes živeči profesor dr. Danilo Požar, ki je tehniko odbojke prinesel iz Prage. Začelo se je tudi obdobje Mariborske košarke (Danev, Pavlovič), Ljubljanske (Kristančič, Basin, Brumen). Slovenci smo igrali pomembno vlogo, saj smo organizirali prvo svetovno prvenstvo v košarki v hali Tivoli. Dolga leta nas je razveseljeval orodni telovadec na konju Miro Cerar, v atletiki Stanko Lorger, v nogometu še Brane Oblak. Prizadevni so ves čas tudi športniki paraplegiki itd. c~Z ogodki v letošnjem letu pa so presegli pričakovanja slovenskih športnikov. Med njimi je največji, z največ žlahtnosti, svetovni pokal, ki ga je osvojil v smučarskih skokih skromni, neznani mladinec iz Moravč Primož Peterka. Tisti, ki vedo, koliko finančnih in drugih sredstev vlagajo od nas večje in bogatejše države v ta šport, lahko povedo, da je uspeh Primoža izjemen in da je rezultat talenta in dela s trenerjem Jelkom. Res pa je tudi, da Slovenci v smučarskih športih po rezultatih ne zaostajamo za svetovnimi, saj so Križaj, Strel, Košir, Svetova in drugi stali na najvišjih stopničkah. Pohorska lisica si je s trmo in s trajnostjo utrdila mesto med največjimi ženskimi smučarskimi centri na svetu. Slovenski alpinisti so osvojili vse najvišje vrhove na svetu. Pred kratkim smo po zaslugi Planinskega društva Ptuj poslušali Vikija Grošlja o vzponu na Antarktiko in videli prečudovite dia posnetke. Letos so nas presenetili tudi slovenski nogometaši, ki so v Linzu premagali Avstrijce, v Splitu pa igrali neodločeno z eno najmočnejših reprezentanc v Evropi, to je s Hrvatsko, kar je povzročilo v sosednji državi pravo nacionalno žalost. Primož Gliha iz Grosupljega, ki je igral na obeh tekmah, je v Splitu dosegel tri gole. Vse svoje prihranke vlaga v trgovino cvetja v domačem kraju; to je vzor obnašanja, ki ga od slovenskih športnikov želimo. Razveselili so nas tudi košarkarji Olimpije, ki so izločili Zagrebško Cibono in nazadnje še slavno moštvo Stefanel sredi Milana. Še bi lahko našteval, vendar mi bodo oprostili vsi, ki jih nisem mogel omeniti, saj spoštujem vse uspehe vseh slovenskih športnikov in vseh slovenskih trenerjev ter športnih delavcev, bodisi iz zgodovine kot tudi iz najnovejšega obdobja v neodvisni Sloveniji. Enako se navdušujemo nad uspehi ptujskih šolskih in večine športnih društev. Marljivo delajo, nastopajo in zastopajo Ptuj, nekateri pa tudi Slovenijo. Starši smo hvaležni trenerjem, sponzorjem in organizatorjem, da privabljajo mladino h koristnim športnim dejavnostim. Le proračunsko financiranje je precej zamotano. Letošnji občinski proračun predvideva nekaj čez 6% manj sredstev, kot jih je bilo lani. Zupan pravi, da po državnih kriterijih lahko športu namenjamo v proračunu letos le 47 mio SIT, vendar predlagamo čez 60 mio SIT za šport. V mestnem svetu so slabo organizirani, športna dejavnost spada proračunsko v Oddelek in svetovalni odbor za družbene dejavnosti. Svetnik Vlado Čuš nenehno opozarja v Mestnem svetu, da bi bila potrebna učinkovitejša organizacija, ki bi razumela tudi športne probleme. Ni dobil podpore za ustanovitev pododbora za šport v Mestnem svetu, razen s strani SLS. Občina je ustanovila samostojni javni zavod za šport (njegovo poročilo o delu smo objavili v januarski številki Ptujčana). Društva pa so se povezala v športno zvezo, ki pa ni financirana iz športnega zavoda. '/ reklamnem biltenu Judo kluba Drava, ki ga je klub izdal za 7. državno prvenstvo v judu (klub je organiziral tudi prvo državno prvenstvo leta 1991), je župan Mestne občine med drugim sporočil: »šport ima priznano izredno pomembno vlogo. Poudariti želim njegovo vzgojno in izobraževalno funkcijo, športna vadba rezultira s številnimi pozitivnimi učinki na človekov telesni razvoj, njegovo psiho, karakter in voljo. « S tem je dal tudi priznanje in. voljo vsem športnikom v mejah njegovih pooblastil. Na otvoritvi tega prvenstva pa je podžupan Ervin Hojker vzkliknil geslo, ki je zapisano v naslovu. ZADNJIKRAT Vam vdani v. d. odgovornega urednika Slavko Brglez Mestna občina Ptuj - Odgovor na poslansko vprašanje Odpiralni čas agencije Breg Nove KBM, d. Kot vsi gospodarski subjekti v Sloveniji in svetu, je tudi naša banka podvržena stroškovnemu pritisku poslovanja. V operativnih stroških Podružnice Ptuj predstavlja strošek plač 81,5%, torej je evidentno, s katerimi ukrepi najlažje ekonomiziramo poslovanje. Seveda pa ta ekonomizacija ne sme biti v škodo naših cenjenih strank. V tem smislu se vedno trudimo doseči primeren kompromis, med ekonomiko in udobjem naših strank. V primeru, da bi ohranili (ponovno uvedli) nedeljen delovni čas in obratovanje ob sobotah, moramo uvesti dodatno izmeno, ki je sicer nekoliko manjša, vendar se stroški poslovanja s tem toliko povečajo, da jih ne zmoremo. Za uvedbe dežurnih ekspozitur ob sobotah se nismo odločali naključno. Sledili smo vodilu, da mora stranka imeti možnost opraviti vsaj osnovne storitve tudi v soboto. Zato so ob sobotah zaprte tiste agencije (seveda vse še nimajo te infrastrukture), ki nudijo stranki opravila osnovnih storitev vsaj na bančnem avtomatu. V našem poslu, prodaji storitev, je vedno problem iskanja optimuma med udobjem za stranko in ceno, ki jo bomo za to zaračunali, ki pa je vedno pogojena s stroški, ki jih povzročamo. Tako se lahko prepričamo (kot primer), da nekatere druge banke v Sloveniji zaračunavajo vodenje tekočega računa v vrednosti 2,2-kratnika naše tarife. Mogoče danes stranke še niso na to pozorne, bodo pa vsekakor postale. Mi želimo le v korak s časom, tako pri ceni kot pri kvaliteti naših storitev. Tako da je potrebno videti oboje, če bomo odprti dalj časa, bodo storitve dražje in obratno. Eno ali drugo ni idealno, je pa realno, če bomo nekoliko potrpeli, tako uporabniki kot ponudniki storitev, bomo prav gotovo razumevajoči oboji. Upam, da smo odgovorili na vaše d.. Podružnice Ptuj vprašanje, verjamemo pa, da tudi ta odgovor oziroma pojasnitev stanja ne bo po volji vsem. če pa bomo upoštevali vse vidike, bo naše ravnanje postalo, upamo, vsaj razumljivo. Tudi za druga vprašanja smo vedno na voljo. S spoštovanjem! Matjaž KOVAČIČ, direktor 27. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ ki je bila sklicana za 17. marec 1997 ob 12. uri. - nadaljevanje začetega poročila iz 3. številke Brez večje razprave so bili sprejeti zapisniki 25. seje mestnega sveta (ki je bila 30. januarja), 26. seje (6. februarja) in 3. izredne seje (21. februarja). V 2. točki Pobude in vprašanja so svetniki dobili na sejo nekaj pisnih odgovorov župana in Občinskega urada, katere objavljamo v tej številki, ker je bila za prejšnjo številko redakcija glasila že zaključena. Svetnice in svetniki so postavljali nekaj ustnih vprašanj, nekaj tudi takšnih, ki so že bila postavljena. Svetnik SVRŽNJAK Janez (DESUS) je vprašal, zakaj ni napisne table za naselje Rogoznica. Odgovor: Rogoznica je razdeljena na ulice. Svetnica Lidija MAJNIK (LDS): Kdo je dovolil, da se objekt Odvetnika Graja v Lackovi gradi dober meter na pločnik. Odgovor na pisno vprašanje bo pisen. Svetnik Konrad RIŽNAR (LDS) ni bil zadovoljen s pisnim odgovorom o razsvetljavi v Spuhlji. Predlagal je tudi, da se prepreči propadanje križa na križišču Dornavske ceste in Gajke. Pohvalil je izvedbo rekonstrukcije ceste Gajke. Sporočil je tudi predloge občanov, naj greder zravna krajevne ceste (v sejni sobi se je zaslišal zadušeni hc). Franc MAJCEN (SKD): Ali se je možno dogovoriti s Telekomom, naj bodo cene za priključke enotne. Odgovoril je g. NAPAST: Vlada je določila 105.000,00 SIT za priključek za celo Slovenijo, vendar, ker ni denarja od vlade, morajo naročniki doplačati različne stroške za navezave. Franc Obran (SLS); Kdaj bo preseljeno sejmišče, da bo možno tam urediti parkirišče iz Ormoške smeri, ker ga sploh ni? Milan ČUČEK (LDS) je na široko obrazložil problem, ki je nastal na Dravski ulici ob njeni nenadni zapori, ker je ukrep prizadel več kot 1 70 zaposlenih na tem območju. Opozoril je tudi, da bo potrebna večja fleksibilnost pri odpiranju podvoza glede režima prometa. Na nekatere stvari je odgovoril župan Miroslav LUCI in obljubil, da ureditev režima prometa ne bo več šla mimo mestnega sveta. Tudi svetnik Franc ŠTRUCL (KS) ni bil zadovoljen s pisnim odgovorom glede parkiranja tovornjakov in ureditve avtobusnega postajališča na Bregu. V tretji točki o podaljšanju začasnega financiranja do 30. aprila t. I. ni bilo razprave in mestni svet je spremembo sklepa sprejel soglasno. V 4. točki sprejemanja osnutka odloka o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj je uvodno misel podal župan dr. Miroslav LUCI, nato je poročal predstavnik nadzornega odbora g. ŽUNEC, ki je povedal, da so pisno poročilo na mestni svet poslali že 7. februarja. O njem bodo svetniki razpravljali, ko bodo dobili pisne predloge nadzornega odbora skupaj s predlogom zaključnega računa (ni pa bilo povedano, zakaj svetniki tega že niso prejeli). Predsednika odbora za finance in gospodarstvo sta poročala, da na zaključni račun nimajo pripomb in ga predlagajo v sprejem po hitrem postopku. V razpravi so imeli svetnici Lidija Majnik in Silva Rogina ter svetniki Konrad Rižner, Vladimir Puš, Emil Tomašič, Milan Čuček in Slavko Brglez več vprašanj in pripomb, zlasti glede financiranja športa oziroma plačevanja poklicnih trenerjev. Odgovarjali sta vodji oddelkov Lizika Vidovič in Kristina Šamperl, da se iz proračuna financira športni zavod, zavod pa financira društva, kjer se financiranje realizira. Nesoglasja glede financiranja v športu se ponavljajo, zato nastaja to politično vprašanje, ker se stranke ne morejo dogovoriti, da bi šport imel svoj pododbor v okviru odbora za družbene dejavnosti. Župan je povedal, da šport v Ptuju dobi več, kot predvidevajo državni kriteriji. V 5. točki je bil na dnevnem redu osnutek proračuna Mestne občine Ptuj za leto 1997. Vsebino objavljamo v posebnem članku. 6. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SPREJEMU UREDITVENEGA NAČRTA ZA PRENOVO DELA KAREJA 14 (HITRI POSTOPEK) Osnutek je bil sprejet po hitrem postopku in na to še predlog s 27 glasovi. Objavljen je v Uradnem vestniku št. 3 27. marca 1997. 7. OSNUTEK ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Po krajši razpravi o predlogu Statutarno pravne komisije je bil osnutek sprejet s 27 glasovi od 27 prisotnih. 8. PREDLOG ODLOKA O ORGANIZIRANJU, IZVAJANJU IN NAČINU PODELITVE KONCESIJE ZA OBVEZNO GOSPODARSKO LOKALNO JAVNO SLUŽBO PREGLEDOVANJE, NADZOROVANJE IN ČIŠČENJE KURILNIH NAPRAV, DIMNIH VODOV IN ZRAČNIKOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ Svetniki Janez Svržnjak, Mitja Mrgole, Karl Majcen in drugi so ugotavljali, da v predlogu niso upoštevani predlogi razprav, svetnika Franc štruci in Slavko Brglez pa, da je odlok še vedno premalo jasen in razumljiv. Razpravljali so še: Janko Bedrač in Janez Svržnjak, ker ni predvideno niti kolikokrat letno mora podjetje s koncesijo očistiti dimne naprave. Odlok je bil sprejet in je objavljen v 3. številki Uradnega vestnika 27.3.1997. 9. OSNUTEK PRAVILNI- KA O ODSTRANITVI ZAPUŠČENIH VOZIL Uvodoma sta spregovorila podžupan Ivan Jurkovič in vodja Oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Stane Napast, ki je dejal, da je po odloku o cestnem prometu potrebno sprejeti podatke, to je dva pravilnika in tri odredbe. Za današnjo sejo se naj sprejme vsaj osnutek o odstranitvi zapuščenih vozil, ki ni vezan na urejanje prometnih problemov. Predsednik Odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Franc Premužič je v imenu odbora predlagal, da se umaknejo zadnji trije osnutki z dnevnega reda na današnji seji in naj se razprava podaljša do ureditve prometa skozi podvoz. Osnutek je bil sprejet s 25 glasovi od 27 prisotnih s predlogom sklepa, da se o tem razpravlja še s poslanskimi skupinami in drugimi. Ker so z zgornjim sklepom bile umaknjene 3 točke dnevnega reda (10, 11 in 12), se je seja nadaljevala z naslednjimi točkami dnevnega reda: 13. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K PRENOSU NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V K. O. GEREČJA VAS Svetniki so predlagali, da se s predlogom strinjajo, vendar je potrebno dodati, da sklep velja po podpisu delitvene bilance s strani Občine Kidričevo. Razpravljali so podžupan Ivan Jurkovič, Janko Bedrač, Boris Gornik, Metka Korošec in drugi. Takšen predlog sklepa je bil sprejet s 25 glasovi ZA in 1 PROTI. 14. VOLITVE IN IMENOVANJA: Soglasno je bil sprejet sklep o razrešitvi Bojana Grobovška iz Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč in namesto njega je bil imenovan Milan Čuček. Sklep je objavljen v Uradnem vestniku 3, dne 27.3.1997. 15. INFORMACIJE PS Lista KS mesta Ptuj je pisno predložila vprašanje in pobudo glede lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki ga izda Upravna enota, za gradnjo poslovnega objekta za proizvodnjo in prodajo betona Gradisu, Gradnje Ptuj, na Ormoški cesti 22. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 28.6.1996, gradbeno pa 13.3.1997. Ugotavljajo, da bo objekt kritično obremenil okolje in že obremenjeno ptujsko vpadnico iz vzhodne strani. V postopku je bilo kršeno načelo sodelovanja krajanov pri zagotavljanju varstva okolja. Seja je bila zaključena ob 19. uri. S.B. ODGOVORI NA SVETNIŠKA VPRAŠANJA MESTNA OBČINA PTUJ Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Odgovor na vprašanji poslanske skupine »Zeleni Ptuja« št. 283/25 in 284/25: Za redno vzdrževanje površinskih vodotokov, kot so: Studenčnica, Grajena, Rogoznica in potok Črnec, skrbi v skladu z zakonodajo Ministrstvo za okolje in prostor oziroma organ v njegovi sestavi, to je Uprava za varstvo narave. Le-ta pa je preko svoje mariborske izpostave pooblastila za to dejavnost na območju Mestne občine Ptuj podjetje VGP Drava Ptuj, ki v skladu s svojim letnim programom in sredstvi ministrstva, ki so na razpolago, izvaja redno vzdrževanje vodotokov. Ta sredstva so glede na prejšnja leta zelo okrnjena (v primerjavi z letom 1990 dosegajo le še približno 20% takratne vsote), kar pomeni tudi ustrezno okrnjenost vzdrževalnih del na vodotokih v primerjavi s preteklimi leti. Za preprečevanje onesnaževanja teh potokov pa je pristojna Inšpekcija za varstvo okolja, ki ugotavlja kršitve, kršiteljem pa naloži sanacijo, saj je po Zakonu o varstvu okolja onesnaževalec sam dolžan odpraviti posledice onesnaževanja. V zvezi z izboljšanjem kakovosti vode je Mestna občina Ptuj v preteklem obdobju zgradila več fekalnih kanalizacijskih vodov, in sicer na območju od Erjavčeve do Maistrove ceste za zavarovanje potoka Grajene, v Brstju pa za zavarovanje Rogoznice. Od posameznikov pa je odvisno, da se priključijo na izvedeno kanalizacijo, pri čemer smo poprosili za pomoč v zvezi z osveščanjem prebivalcev tudi »Zelene Ptuja«. Za zavarovanje vode Studenčnice je bil v lanskem letu izveden primarni kanalizacijski vod ob Rogaški cesti, od Sp. Hajdine do Zagrebške ceste. S tem so dani pogoji za izgradnjo sekundarnih vodov, od katerih se v letošnjem letu planira izgradnja sekundarnega voda ob Spolenakovi ulici, na katerega se bodo lahko priključila individualna gospodinjstva, ki imajo trenutno kanalizacijo speljano še v Studenčnico. Potok Črnec pa bo v letošnjem planskem obdobju urejen v okviru sanacije opuščenega gli-nokopa v Zabjaku, za katerega je izdelan projekt in je trenutno v fazi pridobivanja dovoljenja. Za zavarovanje teh vodotokov z odlokom teče postopek v skladu z veljavno zakonodajo. Za Hajdinsko in Turniško Studenčnico s pritoki so že pridobljene strokovne podlage Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, medtem ko za Rogoznico in Črnce le-teh še ni in tudi niso predvidena sredstva v letošnjem planskem obdobju za njihovo pridobitev. Odgovor na svetniško vprašanje poslanske skupine »Zeleni Ptuja« št. 285/25 V letu 1996 sicer ni bil izdelan nov kataster divjih odlagališč, pač pa je bil večkrat izveden kontrolni inšpekcijski pregled pred leti očiščenih divjih odlagališč. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bila sanacija uspešna in novih odpadkov ni bilo zaslediti. Hkrati smo določili prioritetne lokacije za sanacijo v letu 1996. Na podlagi tega so bila sanirana naslednja divja odlagališča: • v Skorbi med dravskim kanalom in naseljem Hajdoše, • v Novem Yorku ob gramoznici in bližnjem gozdičku, • ob cesti Borovci - Moškanjci v gozdičku ob ribnikih, • v naselju Spuhlja na lokaciji bivšega gasilskega doma, • v Novi vasi - klanec ob gozdni cesti, • v Hajdinski gramoznici pri ribniku ob hitri cesti Maribor - Krapina ter • divje odlagališče za starim Rogozniškim pokopališčem (se nadaljuje v letošnjem letu). V letu 1997 načrtujemo nadaljnje čiščenje divjih odlagališč ter redni nadzor nad že očiščenimi. Za preprečevanje nastajanja novih divjih odlagališč bomo v letošnjem letu poskrbeli za: sistematično vključevanje v redni odvoz odpadkov tistih, ki do sedaj še niso bili vključeni, do 100% vključenosti na območju Mestne občine Ptuj, postavili ekološke otoke za tiste odpadke, ki jih ni mogoče odložiti v posode za ostanek odpadkov, ter izvedli akcijo pobiranja kosovnih odpadkov, ki se največkrat znajdejo na divjih odlagališčih. Pripravila: Alenka Korpar V zvezi z vprašanjem štev. 303/26 (ga. Silva Rogina) Težko je napovedati, kdaj bo izvedena napeljava plinovoda med Toplicami in Hajdino. Vsekakor je zadeva dolgoročna. Veliko je odvisno od izbora in uspešnosti koncesionarja izgradnje in distribucije zemeljskega plina v MO Ptuj. Dne 4.3.1997 je bilo odpiranje ponudb za oddajo koncesije in v naslednjih dneh bo najugodnejši ponudnik znan. Tudi na ureditev pločnika ob Mariborski cesti in kanalizacije od Podhostnika do Vogrinca bo verjetno potrebno še počakati. V osnutku komunalnega in skladovega programa za leto 1997 teh dveh projektov ni, ker so sredstva žal omejena. G. Rajku Brglezu na vprašanje štev. 307/26 Lahko ugotovimo, da je v osnutku komunalnega programa za leto 1997 v postavki I/3 predvidena nujna obnova vodovodov v Skorbi in Hajdošah. Odgovor na vprašanje 308/26 (g. Rajko Brglez) Najprej pojasnilo, da ne gre za 100% povišanje priključka na vodovod in kanalizacijo, temveč le za 18,41%. Poudarjamo, da ne gre za podražitev, temveč valorizacijo vrednosti, določene aprila 1995. V času do 31.12.1996 so porasle cene nizkih gradenj, ki so merilo za določanje vrednosti priključnin 18,41%. Zaradi kratkega roka še nismo prejeli podatkov od podobnih občin. Odgovor na vprašanje št.286/25 (g.Vlado Čuš) Zadeva okrog kabin ali kioskov za zaposlene na cestnih zapornicah se bo uredila, ko bodo sprejeti izvedbeni akti (odredbe, pravilniki), ki morajo slediti Odloku o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj. Izvedbeni akti bodo celovito in v okviru danih možnosti rešili vprašanje prometa in parkiranja v mestu. V tem času bo rešeno tudi vprašanje zapornic in kioskov za zaposlene. Odgovor na vprašanje štev. 289/25 (g. Konrad Rižner) Za preselitev javne razsvetljave na drugo lokacijo je potreben načrt in najmanj odločba o priglasitvi manjših gradbenih del. Za izvedbo projekta so potrebna določena sredstva (demontaža, ponovna montaža, priključek na novi TP), ki jih v osnutku programa sklada, vsaj za leto 1997, ni. Odgovor na vprašanje 292/25 (g.Franc Štrucl) Iz vprašanja ni razvidno, ali gre za postavitev nadomestnega postajališča (hišice) ali odstavnega pasu s pločnikom. V kolikor gre za povsem novo lokacijo, je predhodno potreben upravno pravni postopek (lokacijsko, gradbeno dovoljenje). O postavljanju ali odstranjevanju prometnega znaka za prepoved parkiranja tovornjakov pa odloča prometni referent v Upravni enoti Ptuj (oddelek za okolje in prostor). Odgovor na vprašanje 294/25 (g. Boris Gornik) Parkirišče za glasbeno šolo bo usposobljeno, ko bo urejeno. Urejeno pa ne more biti, dokler se ne izseli Dinos. S podjetjem tečejo dolgotrajni pogovori o preselitvi na lokacijo ob Dornavski cesti. Odgovor na vprašanje štev. 295/25 (g. Boris Gornik) in štev. 306726 (g. Franc Štrucl) Ureditev parkirišča na desnem bregu Drave, na prostoru odpada »Surovina«, je podobna prejšnji, s tem da se Surovini nudi v zamenjavo zemljišče v industrijski coni Ptuj in bo podjetje predvidoma preseljeno do konca leta 1997. V programu Sklada so predvidena določena sredstva za urejanje parkirišč (post. 4.10), iz katerih bi se lahko za začetek uredilo makadamsko parkirišče. Za dokončno izvedbo je potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter načrt izvedbe. Pripravil: Tone Purg 1. Odgovor na vprašanje št. 304/26 (g. Emil Mesarič) Garaže, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, se vodijo kot poslovni prostori in se v skladu s Sklepom o oblikovanju najemnin za ppslovne prostore obračunava ustrezna najemnina (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/91). V skladu s 6. členom, kateri govori, da se (uporabnina) najemnina za garaže določi po obrazcu iz 2. člena tega sklepa s tem, da letna stopnja (uporabnine) najemnine (K) znaša 3, razen za garaže, ki so v prvi coni, kjer znaša stopnja (uporabnine) najemnine (K) 4. Pripravil: Bogdan Kovač 1. Odgovor na vprašanje št. 289/25 (g. Konrad Rižnar) Razgovori v zvezi s traso ptujske obvoznice še potekajo. V postopku spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih sestavin planskih aktov predlagajo Mestna občina Ptuj, Občina Videm in Občina Gorišnica traso magistralne ceste Hajdina - Ormož, ki poteka zahodno in južno od Ptujskega jezera, nato pa se po južni strani dovodnega kanala hidroelektrarne Formin nadaljuje proti območju Občine Ormož. Republika želi traso ceste speljati preko severnega dela Ptujskega jezera in priključiti na obstoječo cesto proti Ormožu, na kateri bi se ob posameznih naseljih izvedle obvoznice. Taka rešitev je za mesto Ptuj in za naselja ob trasi ceste proti Ormožu neugodna, zato še potekajo nadaljnji pogovori o trasi magistralne ceste Hajdina - Ormož. Pripravila: Danica Hren Mestna občina Ptuj Župan Miroslav LUCI, dr. med. NAJGELJ, FAJGELJ,ROŽMARIN, Nenavadni naslov za informacijo o obisku delegacije Mestne občine Ptuj v Frankfurtu pri slovenskem klubu SAVA 15.03.1997 pod naslovom »Mama je ena sama«. Zakaj tak naslov prispevka? Zaradi nageljnov slovenske narodne noše na prireditvi in zaradi fajgelnov in rožmarina na pločniku pred eno od cvetličarn v središču Frankfurta. Letošnjo občinsko delegacijo so sestavljali podžupan Ivan JURKOVIČ, podpredsednik mestnega sveta Janko PETEK, Kristina ŠAMPERL - PURG, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in občinski šofer Marjan VARVODA.. Predsednica kluba Tončka OBREHT in podpredsednik Janko ZEMLJIČ z najbližjimi sodelavci so bili našega obiska iskreno veseli. Nobenih velikih obljub ni bilo danih ali izrečenih, razen simbolne pomoči v narodnih nošah, beseda je bolj tekla o slovenskem jeziku, o vrednotah rodne zemlje, ... kajti srečali smo se z ljudmi, ki z vso energijo in znanjem poskušajo dediščino slovenske zemlje prenesti na svoje otroke in tudi na druge, ker se zavedajo, da se bodo oni morda vrnili domov, vsaj živijo tako, na dveh koncih, njihovi otroci pa po vsej verjetnosti ne bodo prišli nazaj. Sobotno srečanje je izzvenelo v slovenski besedi in plesu ter nagovorih podžupana, vodje konzularnega predstavništva v Bonnu Jožeta CIREJA in drugih. Sledila so priznanja zaslužnim. Predsednica društva ga. Meta BONČINA je s strani zveze kulturnih organizacij Slovenije prejela priznanje. Društvena priznanja so prejeli: Maja MANCINI - SENICA, Natalija BORIŠIČ - BEVC, Sonja ŠIMAN, Rozalija ŽMAVC, Andrej BUČAR, učiteljica slovenske šole Mira in drugi. Namesto čestitk materam in ženam smo jim prebrali verze pesmi letošnjega slovenskega Prešernovega nagrajenca Nika GRAFENAUERJA »Ljubezen« iz pesniške zbirke s pomenljivim naslovom »Vezi daljav«. Sledilo je povabilo ženam in materam na slovensko razstavo Na velikonočni ponedeljek, pred dvema letoma, je mariborski škof dr. Franc KRAMBERGER vgradil temeljni kamen za novo cerkev sv. Leopolda MANDIČA v Novi vasi na Ptuju. Letos, prav tako na velikonočni ponedeljek, je sledila že druga slovesnost, ko je mariborski pomožni škof dr. Jožef S/Š4EJ v prisotnosti množice faranov župnije sv. Ožbalta, preko 40 predstavnikov cerkve, predstavnikov oblasti ptujske in drugih občin slovesno posvetil in blagoslovil zvonove, ki z visokega zvonika že beležijo čas in bodo vabili vernike k obredom tudi do 8 km daleč naokrog. Namestitev zvonov je zelo zahtevna naloga, katero so preizkušeni strokovnjaki s sodobno tehnologijo opravili s posebno odgovornostjo. Največji zvon, težak 1000 kg, v F tonu je posvečen sv. Družini in je dar slovenske kapucinske province, kateri je poverjena dušno pastirska skrb te župnije in mnogih faranov župnije sv. Ožbolta ter drugih darovalcev. Naslednji, po teži 500 kg, v A tonu je posvečen sv. Frančišku Asiškemu in je nüüwMiiui LJ Slovenski trg 13, 2250 Ptuj SPOŠTOVANI! Od 12. do 20. aprila t. I. je potekal na Ptuju I. FESTIVAL MONODRAME v Sloveniji. Organizacijski odbor si ni niti v sanjah predstavljal, da bo odziv na naš natečaj tako velik. Zaradi omejenih finančnih sredstev smo bili prisiljeni izmed šestnajstih prijavljenih predstav izbrati osem. V MESECU MAJU PA NAPOVEDUJEMO: 9. maj ob 20. uri GLEDALIŠČE ANE MONRO Dragica Potočnjak: I MIRNA BOSNAIgrajo. Lucija /Eiroviae, Drago Milinoviae, Vanja Pajiae, Žiga Saksida, Goro Osojnik, Matjaž Ocvirk in FHektorTema predstave je begunstvo, pregnanstvo, kar je tudi eden dar Mestne občine Ptuj. Tretji zvon v C tonu, težek 300 kg, je posvečen častitljivemu božjemu služabniku Antonu Martinu največjih problemov sodobnega sveta, s katerim se srečujejo vse države. Predvsem pa se z njim srečujejo begunci sami. Čez noč se morajo preleviti iz »normalnih« državljanov v brezpravne, socialno in psihofizično ogrožene subjekte, ki vegetirajo nekje na obrobju družbe, v katero so se zatekli. 14. maj ob 20. uri GLEDALIŠČE PTUJ Sabistijan Horvat, Klavdija Zupan, Nataša MatjašecELIZABETH. Igra: Nataša MATJAŠEC 24. maj ob 20.00 uri GLEDALIŠČE PTUJ in AGRFT LJUBLJANAR. Vitrac: VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTIDAN ODPRTIH VRAT - DAN POGLEDA ZA ZAVESO 25. maj ob 20. uri GLEDALIŠČE PTUJ IN AGRFT LJUBLJANAR. Vitrac: VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI Predstava za AGRFT Ljubljana, kritike in profesorsko ocenitveno komisijo »Dobrote slovenskih kmetij«. Brez običajne izmenjave pozornostnih daril tudi tokrat ni šlo. Med obiskovalci prireditve so bili številni mladi ljudje, ki so že zrasli v tujini, se tudi izobraževali, imajo drugačne službe od svojih staršev. Med njimi in nami bi bilo potrebno pričeti vzpostavljati poslovne stike in vezi, prihodnje delegacije bodo morale imeti v mislih to dejstvo in v svoji sredini tudi ljudi, ki bi take stike spreminjali v posel. Kako to gre, je nazorno pokazala tudi predsednica kluba, ki je od dokaj varčnih slovenskih udeležencev uspela iztržiti skoraj petkratno vrednost letalske vozovnice Frankfurt - Ljubljana -Frankfurt in je tako pokrila za dva meseca najemnino društvenih prostorov v Frankfurtu. Neutrudni fantje ansambla »Ambicija« iz Ptuja so bili nenadomestljivi in so postavili piko na i sobotni prireditvi. Kristina ŠAMPERL PURG, prof. zgodovine OQO SLOMŠKU in je dar gradbenega podjetja GRADIS GRADNJE Ptuj ter drugih obrtnikov, ki sodelujejo pri izgradnji te cerkve. Zadnji zvon v D tonu, težak 200 kg, je posvečen sv. Leopoldu MANDIČU, katerega ime nosi tudi sama cerkev. Sredstva za ta zvon so prispevali verniki iz Hrvaške in verniki hrvaške narodnosti, živeči na Ptuju. Predstavnikom darovalcev je bila izkazana posebna čast, saj so lahko z udarcem po zvonu prvi naznanili njegov zven. Za vernike krajev, ki pripadajo tej podružnični cerkvi župnije sv. Ožbalta, je bil ta dogodek izjemnega pomena in velika pridobitev. Sama cerkev daje nov in lep videz samemu mestu in temu delu ptujske pokrajine. Všem, ki so kakorkoli omogočili nastajanje tega sakralnega objekta, izkazujejo kapucinski dušni pastirji in farani župnije sv. Ožbalta globoko hvaležnost, še posebej tistim, ki so imeli in imajo neposredno skrb za celotno podobo tega svetišča. F. S. 26. maj ob 20.00 uri GLEDALIŠČE PTUJ in AGRFT LJUBLJANAR. Vitrac: VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTIIII. PREMIERA GLEDALIŠČA PTUJ V SEZONI 1996/97lgrajo: Tadej Toš, Rok Vihar, Uroš Smolej, Vesna Slapar, Mojca Simončič, Vesna Pernarčič, Barbara Medvešček, Danijel Malalan in Karin Kromljanec. Mentorja sta: red. prof. Boris Cavazzain doc. Jožica Avbelj. Režija: Samo Strelec 29. maj ob 20.00 uri 30. maj ob 20.00 uri 31. maj ob 20.00 uri GLEDALIŠČE PTUJ in AGRFT LJUBLJANAR. Vitrac: VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI Veselimo se Vašega obiska in srečanja z Vami. v. d. direktor Gledališča Ptuj Franci MLAKAR PRILOGA 10 LET KABELSKEGA TELEVIZIJSKEGA MOREŽJA PTUJ (CaTV PTUJ) Izgradnja kabelskega TV omrežja v mestu Ptuj sega že v leto 1985. Decembra tega leta je bila ob izvedbi referenduma za novi samoprispevek v KS mesta Ptuj opravljena anketa za izgradnjo kabelske TV. Glede na pozitiven odziv je takratni Izvršni svet občine Ptuj imenoval odbor za izgradnjo kabelske TV. Odbor je pridobil pri Gorenju - Elradu iz Gornje Radgone ustrezne predračune. Za izgradnjo so se odločile štiri KS. Decembra 1986 so KS Boris Ziherl, Jože Potrč, Franc Osojnik in Dušan Kveder podpisale pogodbo in sofinancirale (samoprispevek) izdelavo projektne dokumentacije, dobavo elementov glavne postaje in antenskega stolpa ter njihovo montažo na SŠC Ptuj. Maja 1987 je bilo že možno dobiti prvo satelitsko sliko. Vzporedno z izgradnjo glavne postaje poteka podpisovanje pogodb (190 uličnih poverjenikov) za izgradnjo omrežja in priključitev stanovanjskih objektov na kabelsko omrežje. Tako so štiri KS kot pravne osebe nastopile kot investitorji in kasneje tudi upravljavci kabelskega TV omrežja Ptuj. V ta namen so imenovale novi, razširjeni odbor za izgradnjo kabelske TV Ptuj. Za predsednika je bil imenoval g. Janez BELŠAK. Naloga odbora je bila, da po pooblastilu investitorjev organizacijsko in strokovno vodi izgradnjo celotnega sistema kabelske TV Ptuj. julija 1987 je bila podpisana z Elradom iz Gornje Radgone nova pogodba za dobavo in izvedbo kabelskih razvodov med objekti, kar so prevzele KS same. V izgradnjo so se vključili tudi številni krajani. V oktobru 1987 se priključujejo na omrežje že prvi naročniki, s katerimi so bile predhodno sklenjene pogodbe. V letu 1993 je prišlo do izgradnje II. faze ptujskega kabelskega sistema. Izgradnja je zajela območje mesta na desnem bregu Drave (nekdanje KS I. Spolenak in del KS Hajdina) in vzhodno od železniške proge (nekdanje KS T. Žnidarič in Budina Brstje) ter del KS Rogoznica (Žabjak, Kicar). Sama izgradnja kabelskega TV omrežja, zlasti v I. Fazi, ni pomenila samo novega izziva v tehnološkem pogledu, ampak tudi v organizacijskem. Mednarodna pravna ureditev, še bolj pa to velja za domačo zakonodajo, ni sledila razvoju kabelske in satelitske radiodifuzije in so se ob tem večkrat pojavili različni in včasih nasprotujoči si interesi. Na Ptuju smo pohiteli (skupaj z Mariborom smo bili med prvimi v nekdanji Jugoslaviji) in danes je na sitem že priključenih 5000 gospodinjstev. Tako kabelsko TV Ptuj gleda okoli 15 000 Ptujčanov. Nihče pa nam, kljub vsej nedorečenosti glede pravnih vidikov na področju kabelske in satelitske TV, ne more očitati, da se nismo držali vseh tistih postopkov, soglasij in dovoljenj, ki jih tak poseg v prostor zahteva. Še več, na pobudo KS je bil sprejet občinski odlok, s katerim se odstranjujejo strešne antene in prostoviseči kabli v starem mestnem jedru. Tako se je tudi kabels- ka TV Ptuj vključila v obnovo starega mestnega jedra, ki z odstranjevanjem vse te »navlake« še bolj pridobiva svojo zgodovinsko verodostojnost. Žal se odlok ne izvaja. Izgradnja sama in upravljanje s sistemom je bilo v desetletnem obdobju pregledano in nadzorovano s strani pristojnih služb. Že v letu 1987 je bil pregled s strani republiškega inšpektorata za promet in zveze. V letu 1989 je bil izvršen tehnični pregled s strani republiškega inšpektorata za promet in zveze. V letu 1989 je bi izvršen tehnični pregled za I. fazo izgradnje. Občinski tržni inšpektor je pregledal poslovanje v letu 1993, republiški tržni inšpektor pa je opravil kontrolo v letu 1996. Nadzorni odbor pri mestnem svetu mestne občine Ptuj je pregledal finančno poslovanje za leto 1995. Pristojne službe niso ugotovile nepravilnosti. Ptujsko sodišče je sto in nekajkrat razsodilo v prid investitorja nasproti neplačnikom vzdrževanja kabelske TV. V letu 1995 pa je ptujski kabelski sistem dobil Certifikat o ustreznosti (za I. in II. fazo izgradnje), ki ga je na osnovi pregledane dokumentacije in izvršenih meritev izdalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. V Sloveniji je takšnih izdanih certifikatov le 53. Uporabno dovoljenje je v fazi pridobivanja. Nekaj pa je bilo tudi ocen s strani »samopoklicanih ptujskih vsevedov« (posamezni novinarji Radia Tednik Ptuj, g. Janez Lah, klan Jurkovič in še nekateri drugi redni neplačniki vzdrževanja CaTV Ptuj), ki ne priznajo ocen pristojnih služb in brez argumentov blatijo celotni kabelski TV sistem Ptuj. Kabelski TV sistem je treba vzdrževati in dograjevati tako organizacijsko kot programsko in tehnološko. Tako kot pred 10 leti je ptujski kabelski sistem, kot tudi drugi sistemi v Sloveniji, pred novimi izzivi. Servisno službo opravljata podjetji »Telefon servis - CaTV Brumen«, s. p., iz Ptuja in INGEL, d. o. o., iz Gornje Radgone. Servisiranje zajema redno vzdrževanje, intervencijsko vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in nove priključke. Področje kabelskih sistemov urejata Zakon o sistemih zvez in Zakon o javnih glasilih. Zakon o javnih glasilih določa obveznosti kabelskega upravljavca (strokovni izraz je kabelski operater) glede prenosa RTV programov in glede izbire tega. V predhodnih določbah pa določa, da dokler ne bodo s posebnim zakonom določeni pogoji za kabelsko distribucijo in status kabelskih operaterjev, lahko kabelsko distribucijo po tem zakonu opravljajo obstoječi kabelski operaterji. Pravni naslednici investitorjev in upravljavcev CaTV sistema Ptuj sta Mestna četrt Ljudski vrt in Mestna četrt Center Ptuj. V ta namen so imenovali novi, 9 članski odbor CaTV Ptuj kot operativni organ in novi programski svet. Novi predsednik Odbora CaTV Ptuj je g. Boris KRAJNC, sicer predsednik Sveta Mestne četrti Center Ptuj. Pregled statusne organiziranosti operaterjev, ki so člani združenja kabelskih operaterjev Slovenije: OBLIKA ORGANIZIRANOSTI ŠTEVILO delniška družba, d. d. 6 družba z omejeno odgovornostjo, d. o. o. 26 zadruge 1 zavodi 3 samostojni podjetniki, s. p. 6 društva 10 odbori, ki delujejo v okviru KS 15 Združenje je interesno in kot tako povezuje slovenske kabelske TV sisteme ter jih zastopa napram državi, producentom TV in radijskih programov, proizvajalcem opreme itd. V združenju je trenutno vključenih 67 operaterjev s skupaj 180 000 kabelskimi priključki. Ptujski CaTV sistem je od vsega začetka član združenja. Odnos investitor - upravljalec (kabelski operater) in naročnik ureja Pogodba o izgradnji CaTV sistem Ptuj. Naročnik naroča izgradnjo individualnega priključka na CaTV sistem Ptuj pri investitorju (4 KS). Investitor zagotavlja kakovosten sprejem TV in radijskih UKV programov ter redno vzdrževanje antenskih napeljav in naprav. Naročnik se obvezuje združiti denarna sredstva za izgradnjo CaTV sistema in plačevati za redno vzdrževanje ter obratovanje CaTV sistema in pristojbine satelitskih programov. Tako pogodba posredno tudi opredeli lastništvo CaTV sistema. Leta 1995 je pričel veljati Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je bistveno posegel v programsko TV shemo. Sprejeta zakonodaja kabelskim operaterjem nalaga dolžnost, da morajo za vse radiodifuzne programe, ki jih prenašajo »po kablu«, pridobiti dovoljenje od lastnikov programov oziroma od pooblaščenih distributerjev. Preko Združenja kabelskih operaterjev Slovenije je za večino programov to že narejeno. Na osnovi tega zakona in Zakona o standardizaciji je bil v letu 1996 za CaTV Ptuj opravljen inšpekcijski pregled s strani Tržnega inšpektorata RS. Na CaTV Ptuj je možno spremljati 29 programov na osmih jezikovnih področjih. Novi programski svet oziroma Odbor za CaTV Ptuj bo moral, upoštevajoč zakonodajo in plačljivost TV programov (pay TV), izbrati med neplačljivimi programi in plačljivimi programi, ki so kodirani in se prenašajo v odprtem paketu (npr. EUROSPORT) in kodiranimi programi, ki se prenašajo v zaprtem paketu (npr. RANDEZ VOUS) Cena za prenos EUROSPORTA je 0,30 DEM mesečno na naročnika, cena za prenos RANDEZ VOUS-a pa je kar 1 5 DEM mesečno po naročniku. Plačevanje programov je tako ustvarilo nove stroške. Stroškom vzdrževanja, upravljanja in amortizacije se je pridružil še strošek avtorskih pravic. Mesečna naročnina za CaTv sistem Ptuj je 474 SIT na mesec (5,20 DEM) in je v povprečju 35% nižja, kot je za podobne kabelske sisteme v Sloveniji. Kljub temu se iz leta 1996 v leto 1997 prenaša 17 milijonov sredstev amortizacije, ki se bodo namenila za posodobitev CaTV sistema Ptuj. Po izračunih programsko finančne komisije pri Združenju kabelskih operaterjev Slovenije bi bile realne cene mesečnega vzdrževanja: 1991 3 1994 5 1997 9 2000 15 Takšen trend cen bo omogočil predelavo omrežij, ki bi tehnično omogočila možnost oblikovanja programskih svežnjev, tudi bolj kakovosten prenos signala in nove storitve. Za tak programski in tehnični napredek bo potrebno plačati njegovo ceno. Tako politika cen mora postati dolgoročni interes. Uporabniki moramo spoznati, da je to v našem interesu, da ni v redu misel, da za »čim manj dobiti čim več«. Sveta Mestne četrti Ljudski vrt in mestne četrti Center Ptuj sta na predlog novega odbora za CaTV Ptuj sprejela osnovne poslovne usmeritve za leto 1997 in do leta 2000. Te so: □ kakovostno vzdrževanje, obratovanje in upravljanje CaTV sistema, □ dokončanje II. faze izgradnje in pridobitev uporabnega dovoljenja, □ povezava CaTV sistemov v občini in širše (linkovska oziroma optična povezava), □ legalizacija TV programov v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (PAY TV), □posodobitev glavne postaje in omrežja (glavne povezave z optičnim kablom, zamenjava ojačevalnikov za prenos v frekvenčnem pasu do 450 oziroma 862 MHZ, prenosi v povratni smeri, ...), □ ustrezno ureditev CaTV Ptuj v skladu z novim Zakonom o telekomunikacijah -ustanovitev ustrezne družbe - zavoda. Do statusnih sprememb je CaTV Ptuj v upravljanju mestnih četrti, □ lokalni program - oddaja kanala v najem in možnost vsakodnevnega oddajanja, □ aktivno sodelovanje z združenjem kabelskih operaterjev Slovenije. Na podlagi sprejetih usmeritev je potrebno pristopiti k izdelavi projektne naloge, ki bo strokovno opredelila razvojne možnosti CaTV sistema s ciljem posodobitve in obnove omrežja za še boljši signal in za uporabo omrežja za večnamensko rabo ter prodajo prostih kapacitet omrežja. Jože MAUČEC Leto Skupni stroški (DEM) Pristojbine (DEM) 0 0 1,5 4 ' LINKOVSKA POVEZAVA - PREDLOG PROGRAMA MESTNE ČETRTI PTUJ - LJUDSKI VRT - JEZERO - CENTER - PANORAMA -BREG • CATV ODBOR PTUJ RTV Slovenija OB Oddajniki in zveze - razvoj 61 000 Ljubljana, Kolodvorska ulica 2 CERTIFIKAT O USTREZNOSTI* CERTIFICATE OF CONFORMITY dograditve oz. SSS. . izdeiciusistcm Kabelskodiirl'oucijski sistem za radio in televizijo Ptuj, Proouct/System 5. prekomorske 12, 62 250 Ptuj Narodnik ELRAD Gornja Radgona, Ljutomerska 28, 69 250 Gornja Radgona Applicant Piouvjjjiec/dotwviU'ij ELRAD Gornja Radgona, Ljutomerska 28, 69 250 G. Radgona Uannfjc uh .»'Supplir Podatki o Ud«iku.'»i*u«nu Glavna sprejemna postaja in ojačevalniki v omrežju ttip, modfl. nazlvn» vrednosti) ELRADJ kabli-- PO PS, Ei rad CnarerttinsU-.s o! Ihn Pioduct'SysUKn ’ ’ (Type. Modni. Nonna! Vnìuns* Preskušani vzorne izdelka,sistema ustreza znMavam standarda(ov) ali normatlvnegsOh) dokumonla(ov) let loo Sample o-' Ino ProducfSystem is in Coniomiiy with Requirements of It:« iitOtöwdfS) vi Mtt2«!93015, dejavnost RTV 0E Oddajniki in zveze StSä <•»>■ »s št. 1V91) 011 9vt lot.: Hoport N* Dokumentacija o meritvah in preizkušanjih Je shranjena v lab. opomb« pQ(j oznako, PID pa na KS Ptuj. ZELENI PTUJA SPOROČAJO: Tako kot že leta nazaj smo Zeleni Ptuja tudi letos ob Dnevu zemlje organizirali delitev bio humusa. Akcija je bila uspešno izvedena v torek, 22.04.,997, pred blagovnico Mercator. Z akcijo želimo vzpodbuditi uporabo naravnih vrst gnojil, ki so enako učinkovita kot umetna, na našo »mati Zemljo« pa veliko manj obremenjujoča. ZELENI PTUJA MESTNI ODBOR SDS Na razširjeni seji predsedstva Mestne občine Ptuj - SDS Ptuj, je soglasno bil sprejet SKLEP, da župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., do izteka mandata opravlja svojo funkcijo. ČLANI SMATRAJO, DA NJEGOVA FUNKCIJA POSLANCA V DRŽAVNEM ZBORU V NIČEMER NE VPLIVA NA VODENJE MESTNE OBČINE PTUJ. Člani stranke zato ne podpirajo pozivov o razpisu predčasnih volitev za župana Mestne občine Ptuj, saj bi to po nepotrebnem še dodatno obremenilo mestni proračun za stroške izvedbe predčasnih volitev. ODBOR ZA INFORMIRANJE SDS PTUJ Slovenska ljudska stranka JANEZ PODOBNIK, predsednik DZ Slovenije se je pogovarjal s predstavniki ptujske podružnice SLS. Člani izvršilnega odbora ptujske podružnice, kateremu predseduje g. Franc Ranfl so predsednika Državnega zbora seznanili o aktualnih problemih iz ptujskega področja, zlasti glede zastoja denacionalizacijskih postopkov in privatizacije, o dogodkih glede zapletov pri iz volitvi direktorja Kmetijske zadruge Ptuj in Perutninarske zadruge Hajdina ter negativne oz. pasivne vloge nekaterih članov SLS pri tem. Ptujčane je tudi zanimala situacija pri dokončanju sanacije Ljubljanske in Mariborske banke in vprašanje, zakaj je SLS šla sama v koalicijsko vlado. S.B. ODPRTOST IN ZAUPANJE To zanimivo misel si je zadal klub »OBZORJE« in je objavljena v PTUJČANU januarja 1997. Mislim, da se s tem lahko strinjamo in poskušamo ugotoviti, ali nam ravno te odprtosti in zaupanja ne manjka. Osebno mislim, da so politična razpotja Slovencev in premajhna zainteresiranost občanov za politična in gospodarska dogajanja v naši majhni državi ovira za pravo pluralno večstrankarsko politično in gospodarsko življenje. Socialdemokratska stranka je ubrala drugo pot, ki se je do sedaj izkazala za uspešno. To je pot povezovanja na podlagi pluralne demokracije, morale in OBVESTILO Mestni odbor SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE PTUJ, obvešča vse člane, simpatizerje stranke in občane, da je pisarna v Trstenjakovi 11 odprta ob sredah in petkih. V tem času lahko zainteresirani člani in občani oddajo pisne pobude in vprašanja glede problematike Mestne občine Ptuj. Vprašanja se lahko nanašajo na delo občinskih organov in Državnega zbora, katere bo naš odbor po potrebi posredoval naši poslanski skupini v Državnem zboru. Probleme na občinski ravni pa bomo poskušali po dogovoru s prizadetimi občani reševati v Mestnem svetu ter županom mestne občine Ptuj. Lep slovenski pozdrav MO SNS PTUJ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov PTUJ VEČ KOT USPEH! OO ZLSD Ptuj je pred kongresom stranke izvedla konferenco, na kateri je članstvo po kvalitetni razpravi sprejelo poročilo o 3-letnem delu in analizo volilne kampanje in rezultata volitev. Sprejeta je bila ugotovitev, da je potrebno poživiti delo stranke, poiskati nove načine dela v stranki in v javnosti. Zato je bila z veliko večina prisotnih sprejeta kandidatura Boruta PAHORJA za predsednika stranke. Takoj po kongresu stranke, ki je bil 15.03.1997, smo pristopili k organiziranju akcije zbiranja podpisov za podporo referendumu »OHRANIMO NAŠE BOGASTVO«. Odziv prebivalstva na območju nekdanje občine Ptuj nas prepričuje, da imamo prav, da ljudje ne PRERIVANJE V STRANKI SKD Po dolgih pogajanjih in vrsti zapletov smo v februarju le dobili novo vlado. Vlado sestavljata stranki, ki sta predhodno podpisali različne dogovore na katere sta na koncu z velikim veseljem pozabili. Po sestavi vlade je nastopilo dvomesečno zatišje na politični sceni, ki ni smelo predolgo trajati. Za politično razburkanje so najprej poskrbeli SKD. Tretjega aprila je bila objavljena DEKLARACIJA ZA OŽIVITEV SKD, ki jo je javnosti ponudila skupina znanih članov krščanskih demokratov. Avtorji deklaracije zagotavljajo, da si želijo poživitev in enotnost stranke in to svojo enotnost utemeljujejo s pozivom članom naj se jim pridružijo in naj stranke podpišejo alternativo. Deklaraciji je za teden dni sledilo novo presenečenje druge skupine SKD, ki so izdali novi poziv pod naslovom »kakšno stranko hočemo«. Tudi ta poziv je podpisala vrsta znanih pravičnosti. Prav to je tisto, kar naj bi nas povezovalo v stranki sami in navzven, kakor tudi do drugih, predvsem sorodnih strank. Časnik »DEMOKRACIJA« že deluje v tej smeri, zato bi morali poskrbeti za večjo branost. Mislim, da je to možno, saj se jasno razlikuje od drugih informativnih glasil, objavlja korektno pomembne in žgoče teme, kot so zadolžitev države s strani prejšnje vlade, prejšnja vlada dr. Janeza DRNOVŠKA je, na primer, zadolžila državo Slovenijo za 5.478,5 milijonov nemških mark, kar je preneseno v javni dolg, torej v breme nas državljanov Republike Slovenije, število brezposelnih se je povečalo od leta 1990 do leta 1996 na 200.000 (dvestotisoč). Zmanjšanje števila zaposlenih v proizvodnji je tudi zelo zaskrbljujoče, saj se je s 647.861 zaposlenih v letu 1990 do leta 1996 znižalo na 429.421. V negospodarstvu pa se je število zaposlenih s 134.369 v letu 1990 povečalo na 150.063 v letu 1996. Podatke je že objavila DEMOKRACIJA, zato mislim, da je časopis zanimiv za vse občane, ne samo za člane SDS. želijo ob koncu drugega tisočletja v svoji mladi državi znova vzpostaviti fevdalnih odnosov, da tudi katoliške cerkve ne želijo svojega fevdalnega gospoda. Tako so zahteve ZLSD, ki sta jih podprli tudi SNS in ZA, podpisovali ljudje, ki politično niso angažirani, člani različnih strank, podpisovali so kmetje, delavci, upokojenci, učitelji, zdravniki, skratka vsi, ki resnično hočejo slovenske gozdove, polja in hiše ohraniti slovenske za Slovence in v dobro vseh, ne da bi dovolili ponižanje drugih. Tako smo v manj kot treh tednih zbrali 1283 podpisov. Da Slovenci po vsej državi tako mislijo, kaže 41.444 podpisov v manj kot treh tednih. Ali so potrebni še dodatni argumenti, da takoj spremenimo zakon o denacionalizaciji v duhu predlaganih zahtev referenduma. Anka OSTRMAN članov stranke. Pregovor pravi, da v tretje gre rado, zato lahko konec tega tedna pričakujemo naslednje podobno pisanje. Stranka SKD je zagotovo najbolj enotna in trdna stranka, ki ima toliko borcev za enotnost. Za enotnost se poleg podpisnikov trudimo tudi tisti, ki se nismo in se ne bomo podpisali na podobna pisanja in se za uspešnost stranke trudimo že kar nekaj časa. Prepričan sem, da je resnih članov, ki niso podpisnikov veliko več in da tudi mi vemo, kaj je koristno in potrebno delati, da bo stranka uspešnejša na naslednjih volitvah, za uspešnost stranke zagotovo ni najpomembnejše ali bo imela Kongres pol leta prej ali pozneje. Krščanski demokrati iz Ptuja se nismo afirmirali z javnimi izjavami in podpisovan ji, za enotnost stranke, pa se bomo borili s svojim delom v legitimnih organih stranke in v institucijah, v katerih delujemo. Ivan JURKOVIČ Mnogo hujši primeri so tudi na drugih področjih: skladi, igralnice, denacionalizacija, razprodaja zemlje, odvzete kmetom, itd. Iz stališč vlade pa ni videti, da bi jo to kaj preveč skrbelo, pač pa pomembna vprašanja zavlačuje, zadeve se odmaknejo in po možnosti čimprej pozabijo ali morda celo zastarajo. Mnogo stvari je ostalo, ki se jih še nisem dotaknil. S temi primeri pa bi rad vzbudil zanimanje, da aktivno spremljamo naše življenje. Glas resnice naj se širi, kajti dokler slovenski narod ne bo prepoznal delovanja političnih strank v svoji moralni drži in vsebini, ne bo sposoben najti svoje prave poti in pravilne odločitve na bodočih volitvah. Zaključujem z željo, da me dopolnite, kritizirate in posredujete vaše gledanje na naš vsakdan. Za odprtost in zaupanje Vas lepo pozdravljam FRANC TARČA SESTAVIL EDI KLASINC PESMOST IZVAJA SCT POJAV V NEVIHTI SPISEK, SEZNAM PLAČE- VANJE PO USPEHU SESTANEK AVSTRIJ. F, IGRALEC (HANS) STREZAJ STARO MESTO V MALI AZIJI HRVAŠKI NOGOM. TRENER (KRASNODAR) MAKE- DONSKA ČIPKA GLAS- BENIK ALEŠ KERSNIK PLAZILEC RAZVE- LJAVITEV POGODBE GLASILO PTUJČAN ČLOVEK ZENO ROKO SRAMOTA 20. IN 13. ČRKA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI 100 m2 CIKLO- HEKSANON BAJESLOVNI KONJ Z ROGOM VZDEVEK NOG. TREN. POKLEPOVICA GALIJ STARO MESTO V KILIKIJI KRAJ PRI NOVEM MESTU LITIJ ŠPORTNICA Z OROŽJEM SARAJ. SKLA- DATELJ (ŽARKO) NACRTNO ŠOLANI DELAVCI : IZ BESEDE DIRKA ALEŠ GARTNER PRITOK UNE REVIJA CERKVENIH ZBOROV V cerkvi Sv. Martina na Hajdini bo 27. aprila ob 16. uri tradicionalna revija cerkvenih pevskih zborov Ptujsko -Završke dekanije. K sodelovanj so povabljeni zbori vseh 17 župnij dekanije. Vsak zbor se bo predstavil z dvema pesmima. Organizacijsko revijo vodi pater Frančišek JERANT iz župnije Sv. Trojice v Halozah. Cerkveni pevski zbori skrbijo za duhovno doživete cerkvene obrede, poleg tega pa so skozi zgodovino ohranjali in razvijali cerkveno glasbo, kar je nedvomno pomemben del slovenske kulture. V imenu pevcev Vas vabim na revijo. P P. Združenje borcev in udeležencev NOB čestita vsem občanom ob državnem prazniku 27. aprilu, Dnevu upora proti okupatorju. Ob državnem prazniku bo 27. aprila 1997, ob 8.00 uri osrednja prireditev s kulturnim programom na Potrčevi cesti 63, kjer je narodni heroj Jože Lacko leta 1941 ustanovil prvi odbor OF na ptujskem območju. Ob tej priložnosti bomo odkrili prenovljeno spominsko ploščo. Slavnostni govornik na prireditvi bo podžupan g. Ervin Hojker. Posebna delegacija bo položila venec k spominski plošči. Vljudno vabljeni. 28. SEJfi MESTNEGA SVETA MO PTÜJ, ki je bila v ponedeljek, dne 21. aprila 1997 Svetnice in svetniki so potrdili zapisnik 27. redne ter 4. izredne seje sveta. Po Pobudah in vprašanjih so po sedemurni razpravi sprejeli zaključna računa proračuna mestne občine Ptuj in Sklada stavbnih zemljišč za leto 1996 in nato še oba programa proračunov za leto 1997. Imenovana je bila odgovorna urednica Ptujčana in Uradnega vestnika, ga. Milena Turk. K imenovanju iskrene .čestitke uredništva. Sprejete odloke objavljamo v priloženem Uradnem vestniku. Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, g. Milan ČUČEK SKLICUJE 29. sejo mestnega sveta v ponedeljek, 28. aprila ob 13. uri v prostorih Magistrata, Mestni trg 1. Na dnevnem redu so osnutki pravilnikov in odredb iz prometne problematike ter izbira koncesionarja za distribucijo zemeljskega plina v mestni občini Ptuj. O obeh sejah bomo poročali v majski številki. Izdajatelj: mestni svet mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Aleksander MLAKAR - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DESUS, Dragi STOJADI-NOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.300 izvodov. Glasilo pre- j jmejo gospodinjstva mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stop- j nji 5%. V d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p. telefon 782-613, j Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: G RAFIS j d.o.o., Požeg, Rače, telefon 835-192, 835-23Ó, 836-885.