UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir NABORJET r o f*' k-J f htìmgwt ÙOtjHA MOJSTRANA 7ESENJCE C ZOiaVtty BOH BISTRICA IrobiN Smer hA sgo AHf&iO O CERKNO praprotno o DOLENJE O ; kV«M * v SVr/j/N o **}?■’ ' : temmO KOPRIVA ifjwte &AòtÌ&Sx ZA/3 poljan O TUR/AKQ X. ČEPOV AH O IDRIJA OZALIHRIi OAIDOVČČINA O VIPAVA O^NJEL 'C/RADEZ QHERPELJE KOPER PIPANI, KQÌTABONA O^OMJAN 'mČETE O O VIŽ INA DA NOVItjRAD MERILO Leto VIII. — Štev. 14 (159) UDINE, 1. * 15. SEPTEMBRA 1957 Izhaja vsakih 15 dni Kakšne so življenjske razmere v Beneški Sloveniji Pokrajinska administracija videmske pokrajine zasluži pohvalo, da je izdala nekaj knjižic o ekonomskih prilikah v Videmski pokrajini, med njimi tudi študijo »Poizvedba o življenjskih razmerah v videmski pokrajini« (Indagine sulle condizioni di vita nella provincia di Udine). Mi smo v našem listu »Matajur« priobčili lani in letos vrsto člankov o prebivalstvu in o socialnih ter gospodarskih prilikah v Beneški Sloveniji po podatkih ljudskega štetja (censimento) iz leta 1951, ki pa so bili objavljeni šele leta 1956. Razmere se hitro spreminjajo Razmere se pa ne samo pri nas, temveč Posebno v hribovitih krajih videmske pokrajine hitro spreminjajo, posebno žara-di nimar večjega emigriranja ljudi v zahodne evropske države. Ljudje opuščajo obdelovanje zemlje ter žive vsako leto bolj od tega, kar zaslužijo naši emigranti v Franciji in Belgiji kot pa od tega, kar pridelajo doma. Tudi podatki o ekonomskem stanju Pri nas, ki jih je po nalogu pokrajinske administracije zbrala »Ekonomska študijska služba Ca’ Foseari v Benetkah« pomladi leta 1955 le približno povedo, kako kive naši ljudje, ker se je v dveh letih ^e spet spremenilo ekonomsko stanje po haših vaseh. Kako so zbirali podatke univerzitetni Profesorji pri Servizio di studi economici di Ca’ Foseari v Benetkah? Od 179.000 družin v videmski pokrajini So vzeli 2.046 povprečnih družin v 128 občinah in jih spraševali glede stanovanj. Slede hrane in obleke. Stanovanje Glede stanovanj so hoteli vedeti: Ali sta stanovanje in hlev v istem poslopju, P°d isto streho ali pa je hlev posebej? Ali *majo gnojno jamo? Ali je lastna hiša ali pa žive v najemu (affitto)? Koliko sob imajo? Ali imajo električno razsvetljavo? Ali imajo pitno vodo iz vodnjaka ali vodovoda? Ali imajo stranišče z vodo? Koliko postelj ima družina? V kakšnem stanju so hiše in pohištvo? Hrana še bolj važnia so bila vprašanja glede tega, kaj jedo: kolikokrat na dan jedo poleti polento? Kolikokrat na teden kupijo meso v mesnici? Koliko vina popijejo pri vsakem obedu (pasto)? Koliko sladkorja na teden in koliko kave na mesec porabijo? Obleka Koliko čevljev za odrasle (saj vemo, da pri nas hodijo otroci velik del leta bosi) kupi vsaka družina v enem letu? Koliko sukenj (cappotti) in oblek imajo odrasli v družini? Ali imajo radio in bicikle? Reči moramo, da če bi znali točne od-govre za vse družine pri nas na gori nar vedena vprašanja, kako naši ljudje stanujejo, kaj jedo in kako se oblačijo, bi res vedeli, kakšno je življenje v Beneški Sloveniji. Ali so izbrali prave družine Ker ni bilo mogoče spraševati vseh družin, so vzeli 2.046 družin, ki so jih izbrali občinski tajniki in župani. Poznamo nekatere naših občinskih tajnikov, ki vidijo v vsakem takem popisovanju samo politiko in se bojimo, da niso zbrali v svo*-jih občinah take družine, ki žive tako kot večina družin v občini, da bi bili nabirar ni podatki čim bližji resničnemu življenju. Pa pustimo to, ker nam podatki vzeti za posamezne cone, pa le dajo precej verno sliko, ker so pač nekateri občinski tajniki bolj vestni kot drugi. Podatke so zbirale po družinah zdravstvene asistentke (assistenti sanitarie visitatrici), ki so jih nalašč zato inštruirali. Beneška Slovenija v II. coni Občine videmske pokrajine, ki imajo Približno enake gospodarske prilike, so razdelili v sedem con. Jedro Beneške Slovenije so dodelili skupaj s Karnijo in Ka-balsko dolino okoli Trbiža v drugo cono. ^ drugi coni so naslednje občine Bene-Slovenije: Brdo, Tipana, Montenars, fuzija, Dreka, Grmek, Sovodnje, Podbo-Pesec, Sv. Lenart in špeter. Druga cona obsega skoraj vso Beneško Slovenijo in bi Podatki pokazali pravo stanje pri nas. Zelo revni predeli okraja Čedad Ekonomsko socialne karakteristike druse cone, to je levega hribovitega dela 'Paljamenta so po ugotovitvah znanstvenikov naslednje: Raztega se od visokega toka Taljamenta do nadiških dolin na obsežnem in zelo različnem ozemlju. V t®j coni so zelo revni predeli kot n. pr. °bčine okrajev Čedad in Centa (takozvar bo vzhodno hribovje), kjer daje kmetijsko zelo skromne dohodke in kjer se ^udje tolikanj izseljujejo, da je človeka strah, kaj bo. Obstoji v tej conii kakšna majhna industrija, ki je v krizi; zelo Velika je emigracija. Nekatere občine so hianj revne (Rezija, Reziuta, Humin, Gorani, Kluže, ker imajo znatne dohodke 0cl Velike notranje in zunanje emigraci-^e)- Končno nudita Karnija in Kanalska dolina boljše ekonomske perspektive, ^kraja Ponteba in Tolmezzo imata bo-Sate gozdove; precejšnja živinoreja v tbbnezzu; nekoliko industrije v Rablju *b okoli Trbiža (cink in svinec); papirnice v Tomezzu, Možnici in Ovaru; elek-trtčpi centrali v Ampezzu in Trbižu ; turistična središča. V eni kamri dve osebi ‘Svojo lastno hišo ima 80,2% družin, na Vsako sobo pride 1,86% oseb, na eno podijo 1,02%. Kot poznamo Beneško Slo-imajo skoro vse nase aružine svo-1 ustno hišo in so redke družine, ki imajo stanovanje v najemu, toda upoštevati moramo, da živi v drugi coni v raznih občinah precej ljudi po najemljenih stanovanjih. Na vsako sobo ali kamro prideta približno po dve osebi, kar ni tako hudo, in na vsako posteljo po ena oseba, pri nas v Beneški Sloveniji je pa dostikrat, da spijo posebno mlajši po dva v postelji. Električno razsvetljavo ima 98,3% star novanj, torej skoro vse družine. To približno odgovarja resničnemu stanju, ker so le neke manjše frakcije v Reziji ih po hribih brez elektrike. Vodo iz vodovoda pije 71,4%, iz vodnjaka pa samo 1,7%. To bo držalo, ker je bilo po vojni zgrajenih po naših vaseh precej malih vodnjakov. Da imamo v II. coni samo 17,5% stranišč z vodo, bo tudi res; pravzaprav pa jih je v ožji Beneški Sloveniji takih modernih stranišč še precej manj. Kopalnic skoraj ne poznamo in bo 8,5% kopalnic veljalo za vso cono, ne pa za Beneško Slovenijo. Slabe hiše in slabo pohištvo V vsej drugi coni je 33% slabih, 77% srednjih in 20% dobrih stanovanj; 20% dobrega, 53% srednjega in 27% slabega pohištva. To velja za vso cono, ne pa popolnoma za Beneško Slovenijo, kjer je še več odstotkov slabih in srednjih stanovanj in precej slabega in črvivega pohištva. Tudi zdravstvene asistentke so v naših hribih ugotovile hiše in pohištvo v precej slabšem stanju kot pa je to v vsej drugi coni. Hlevi in stanovanja so pod isto streho kar v 44% in samo v 9% je stanovanje v posebni zgradbi, ločeno od hleva. Poznamo naše vasi in vemo, da to drži. Hudo pa je, da kar 50% kmečkih hiš nima gnojne jame. Dostikrat smo že pisali, kako se razliva gnojnica po naših vaseh in kako je hudo v deževnem vremenu, ko moraš čofotati do gležnja po gnojnici. še bolj zanimiva glede življenja pri nas je pa statistika glede tega, kar jemo. Meso kupljeno v mesnici, jemo 1,29-krat na teden, torej niti dvakrat. Kupljeno meso in ne domače prekajeno svinjsko meso je ja ali pa ne enkrat na teden, navadno ob nedeljah na naši mizi. Seveda si ga ljudje v špetru, Podbonescu in drugod po dolini privoščijo še večkrat, tako da ga po naših hribovskih vaseh ne jedo niti vsak teden enkrat. Pri nas ni velikih vinogradov in kar popijemo vina, je večinoma kupljeno, ako izvzamemo nekatere vasi v dolini. Koliko ga popije tedensko odrasel naš človek? Po naši študiji 22,6 osmink litra ali 2,8 litrov, torej nekoliko manj kot tri litre, kar ni tako malo, če vzamemo, da ni pri nas vinogradov in da moramo izključiti naše ženske, ki ga večidel ne pijejo. Nismo torej slabi pivci, seveda ga pijemo bolj hkrati vse tri litre na enkrat in imamo potem cel teden suho grlo. Sladkorja potrošimo 328 gramov tedensko na glavo. Kave pa popijemo 79 gramov mesečno. Sladkane kave popijemo torej še precejšnjo količino. Kolikokrat jemo polento na dan? 1,3-krat, torej ne dvakrat, kot je bilo nekdaj običaj, ker jo je precej spodrinila pastasciutta! Niti ena nova obleka, niti en] nov par čevljev na leto Kako se oblačimo? Ce bi sodil po tem, kako se oblačijo mlade čeče in puobi, potem bi rekli, da kupujemo dosti gvan-tov in čevljev na leto. Toda starejši ljudje so bolj skromni in tako pride na 100 ljudi le 79 čevljev, kupljenih v enem letu ali niti ne na vsakega odraslega človeka en nov par na leto, samo 74 oblek, kapotov in plaščev na sto odraslih oseb na leto, torej precej manj kot ena obleka letno. Pač pa imamo na vsako družino 0,8 bicikla ali skoraj en bicikl na družino, kar je kar dosti. Vsaka druga družina ima radio, kar je precej za naše potrebe. Tako smo torej stanovali, svetili z elektriko, razlivali gnojnico, jedli in pili ter se oblačili in vozili z bicikli pred dvema letoma, ki so bili zbrani ti podatki o na-ših življenjskih razmerah. Prešli sta dve leti in po našem mnenju se je od takrat življenje še bolj zboljšalo, ker je šlo še več ljudi v emigracijo ini ker so poslali naši emigranti še več lir domov. Pri nas je ta čuden kontrast: naša Beneška Slovenija nimar bolj propada, nimar manj obdelujejo zemljo, nimar manj je ljudi doma, toda življenje je nimar boljše, ker tečejo franki v nimar večjem cursu v deželo ! Koliko časa bo funkcioniral ta čudni acquedotto, po katerem teče denar iz tujine k nam? Dve leti obmejnega prometa Dne 20. avgusta 1955. leta je bil podpisan sporazum o obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Od takrat do konca julija letos so zabeležili 6 milijonov 422 tisoč prehodov čez mejo. Italijanska kvestura (policija) je izdala 88.000 prepustnic, jugoslovanske oblasti pa 43.000. Ob dveletniei po podpisu sporazuma o obmejnem prometu se širijo razne govorice o razširitvi tega dogovora. Govorijo, da bo pas razširjen od desetih km globlje na obe strani. Bolj verjetna je druga domneva, da bodo z novim sporazumom skušali omogočiti večkratni prehod, torej ne samo štirikrat na mesec. Kooperative v Beneški Sloveniji že v začetku meseca maja letos je bil v Vidmu kongres furlanskih kooperativ (Associazione Cooperative Friulane). Voditelji tega kooperativističnega združenja so s ponosom poudarili, da imajo v vsej Furlaniji včlanjenih 486 zadrug. Po pravici povedano se nam zdi to število premajhno za veliko Videmsko provinco, v kateri se ljudje v glavnem pečajo s kmetijstvom. Pri naših sosedih na Koroškem in v Sloveniij imajo mnogo več zadrug kot pri nas. Vsem nam je znano, da je pri nas v Beneški Sloveniji zadružništvo zelo šibko in da imamo od raznih vrst zadrug samo nekoliko desetin mlekarn in še od teh je večina na zelo šibkih nogah. Pred prvo svetovno vojno smo imeli v Beneški Sloveniji že nekoliko kreditnih zadrug, ki so nastale po zgledu na podobne krščansko socialne zadruge, ki jih je ustanavljal v bližnji Sloveniji dr. Janez Krek. Tako je bila takrat ustanovljena v Tooolovem leta 1907 hranilnica in posojilnica, ki je imela slovenska tiskana pravila. Po prvi vojni je mons. Gorenščak v Sv. Lenartu po vplivu slovenskega zadružnega gibanja v Goriški provinci vodil hranilnico in posojilnico, konsumno društvo in mlekarno. Pod fašizmom so pri nas izginile vse zadruge in so ostale samo mlekarne. V vaseh Beneške Slovenije je okoli 40 mlekarni in to ni majhno število. Kakšno leto jih je več, kakšno leto manj. Pri nas imamo večinoma samo čisto majhne mlekarne. Na splošno gre z našimi mlekarnami nimar slabše. Ljudje se vsako leto bolj izseljujejo in je nimar manj koscev, da bi posekli travo po senožetih; živine je nimar manj. Saj je bilo pred 50 leti okoli 10.000 glav živine, zdaj je je pa komaj nekaj čez 5.000. Lju- . dem se zdi bolj komod, da seno kar prodajo, namesto da bi redili živino. Nimar manj je ljudi, ki bi skrbeli za živino. No, in kjer ni živine, ni mleka in kjer ni mleka, nimajo mlekarne kaj delati. Sir, ki ga predelujejo naše mlekarne, seveda ni ravno prve kvalitete. Nimar bolj se širi slava siru »Montasio«, to je hriba Montaža iznad Nevee in Reklanice, torej prav blizu naše Rezije in Terske doline. Toda sir »Montasio« delajo furlanske mlekarne daleč proč od planine na Montažu in ga prodajo še bolj daleč proč v Ameriko in po italijanskih mestih, dosti dražje kot ini naš sir iz naših mlekarn, ki imajo najboljše mleko na izvrstnih planinah in iz planinskega sena. Omenili smo zadevo s sirom »Montasio« zato, ker velika večina naših mlekarn nima niti primerne opreme niti dovolj mleka. Glede Kamije piše Arturo Man-zano, to je tisti žurnalist, ki se je v svojem intolerantnem italijanskem nacionalizmu tolikokrat spravil nad nas beneške Slovence, da je tam preveč drobnih malih mlekarn, da ima skoro vsaka vas od 20 do 30 hiš svojo mlekarno in da zato takšne mlekarne ne rentirajo in tudi ne moreio dati dobrih mlečnih produktov. (Nada’-evanje prihodnjič) »MATAJUR Štev. 14 ČEDAD OÒv. Pietro Missio umrl SV. LENART SLOVENOV ZA PODVIG ŽIVINOREJE U Dolenjem Brnasu bojo u kratkem odprli center protisterilnosti (jalovosti) govejo živine, ki ga bo vodu veterinar Moneghini. Kmetje bojo imjel takuó par-ložnost parpejati živino na pregled an bojo s pomočjo veterinarja lahko povečali dosedanjo plodnost živine. tl Dolenjem Brnasu imajo mlekarno, ki obstoja že nad 30 let an kar dobro deluje. U zadnjem času so jo tud moderniziral an u programu imajo še več miljo-racijskih djel. Velika škoda pa je, de kmetje ne redijo še več živine an de zapuščajo domačo hišo za iti po svjetu. U PUOJAH BOJO POSTROJU, VODOVOD Ni dougo od tega, de je paršu u našo vas šindik Jusič Ciril, ka.tjerega ga je spremljau geometer Rossi, de sta si ogledala vodovod, ki ga kor postrojit. Troštamo se, de bojo z djeli začel preča. POROKA. Poročiu se je učitelj Leandro Costaperaria iz Dolenjega Brnasa z Lilijano Ciicuttini iz Šenčurja. PODBONESEC NOVA AUTOBUSNA LINIJA ŠTUPCA - ČEDAD Kakor znano, je po Nadiški dolini niL mar buj velik promet, ker hodijo ljudje u ali iz Jugoslavije. Ker ni bla zadost ad-né korjera, de bi vozila ljudi u Čedad, so sada postavili še drugo linijo. Ta autobus bo pa vozu samo ob sobotah, ker takrat je u Čedadu sejem an pride največ ljudi. Iz bloka odpeje ob 7,45, iz Čedada pa ob 16,45 an ima zvezo z autobusi, ki vozijo na blok na jugoslovanski strani. Zavoj Smo čuli pravit, ke na velika dita taz Gorice na če ta na Nzivici začeti djelati no fabriko za obdjelati. ljes. Tehniki te dite so žej paršli ta na puošt za študjati, ta na kjem kraju no majó postaviti to fabriko. Sperajmo, ke našje judje, kar to bo za zemljišče prodati, no a cede j te za dan kup ragionevol, zak to ne točej tej taboto, kar e tóu tu naši coni kupiti pašnike Marzotto, an e muoru pustiti inde-jo zavoj tega, ke so mu uprašali desat an še večkrat koj tuó ke te vejalo. Naša cona na ma bizunjo, ke u tikeri uzomi iniciativo za oré lošti kako industrijo, takoviš naši judje no če kle djelati an povarh tega se naučiti še meštjer. Naš kumun u mi močno bizunjo, ke u bodi industrij aliziran an kondicjoni za tuó no ne mančajo. Central eletrika, ke na e par nas na poanja najtevenče industrije Farjula, ’dnako na bi morlà poan-jati še tle par nas. Pouàrh tea, so začeli djelati tu Muzcu prove za vidati kako na e fonda za narditi ejtu, ke u izvira Ter, no druo veliko električno centralo. No kompanjo no študjajo narditi tu Učji. Zatuó to e na velika vergonja, ke par nas ve njemamo nančej dne fabrike. Tu Teru so se ljetos par judi piantali. So kupili no makino za djelati iz lesa strfšule za imbaluvati. Z malim kapitalom so oré postavili ’no inicjativo, na tikeri no djelajo štjeri ali pet judi. Itako tezjelé no njemajo bizunjo hoditii po svjetu za se uodinjati dan kruh, no se a uo-dinjajo par svej hiši. Ljepo to bi tjelo beti, ke no bi še tikeri drugi posneli od tjeh, saj to ne koventà dosti za začeti, če te le malo dobré volje, to če začeti. Anjelé fabrike, ke no djelajo maldne za lavoracjon od lesa no dajajo use za piar čafci tu ratah tu dan timp douh še pet ljet, zatuó te velika škoda, ke našje judje no ne vidita taà an začnita s kako rečjo. Po svjetu kruh u je močno tard, zatuó ve muoremo pensati za krejati kondicjoni za kle a uodinjati. Ljetos to se kalkulà, ke tu našim komune to nje posječenega cjerke 5.000 kuintalu sena. Planine Tazaoron an Tam-nameji so popounoma zapuščenč, med-tjem, ke desat ljet nazaj te itu paslo čem tenarje krau. Anjelé usaki u se more narditi ’no idejo kaj mankuj redita to e tu našim kumune. Judje no če počasu zapustiti sóuse, če to bo šlo takolé indavant. Kle to koventà, ke u governo nam pomaj. Fin domàs njesmo mjeli vero nič od naših governan-tu an če smo mogli jesti tuó smo zar voj tegà, ke te ba Francija, Švica an drugi Stadi, ke so nam dali djelo. Tuole no bi muorli povjedati naši konseljerji govemu. CESTO ČENTA-UČJA BODO ASFALTIRALI Pretekli teden je zasedal v Vidmu občni zbor Konzorcija za vzdrževanje ceste Centa - Učja. Predlagali so, da bi se ce- takuó dobrih autobusnih zvez se troštamo, de bo sada še buj velik obmejni promet. SRECOLOV. Dne 1. an 2. setemberja je biu u Podbonescu velik praznik. Imjel so mostro ruonskih breskev, ki so znane po debelosti an dobrem savorju posj erode an ob tej priliki so organiziral tud srečolov (pesca di beneficenza). Z dobičkom srečolova an z drugimi podporami bojo postavili monument padlim u uojski. CJESTA U ČRNI VRH Kakor izgleda bomo preča šli u črni vrh po kolovozni poti. D j eia, ki so jih zar čel z gradnjo cjeste, dobro gredo naprej an troštamo se, de bo še ljetos nareta, ker bojo uzel na djelo u jeseni več ljudi, črni vrh je ena vas narbuj velikih našega kamuna an tuó, kar nas narveč interesa je to vas, ki plačuje narvič dajatev, če bi kamun ne imeu črnega vrha, višno bi muoru vič ku kajšnega impjegada pošjat damù an dol u Podbonescu ne bi imjel tarkaj soudu za oljepšat karminski center. Al nje zatuó čudno, de gluh Cmi vrh muora bit ta zadnja vas, ki si ji djela cjesto. sta polagoma popravila in asfaltirala in tako so sklenili, da bodo pričeli asfaltirar ti prvi del čenta - čizerje in drugi del Ter - Njivica. Z deli bodo pričeli takoj, ko potrdijo načrt pokrajinski urad in zar interesirane občine. Za to delo bodo potrošili okoli 10 milijonov lir. LOVENJE ZA NAŠE VOTE Deputat Ceccherini, saj ve a sousje poznata, u mà še kle u našjem kumunu raztegnjeno njeà pajčeno. Infatis nijeà 100—150 vode u e simpri móu tu našjeh krajih. Zatuó njemamo kuó se lamentati, usaki naj djela njeà propagando, naj zatuó jo djela še Ceccherini, fin ke to bo mu duralo, to se kapi, zak ve kalkula-mo, ke našje judje, ali buojše, težje, ke no zanj votuvajo tu našjem kumune no če priti do dneva, ke no če rejči: ma za-kuó man ja votati tea človjeka, ke u nje-ma druge preokupacjoni za se prokurati vote za iti na parlament an zat ejtu djelati njeà afarje. Najbuj hudo to e tuó, ke njeà fiducjarje u je mà tu našjem ofi-cihe: infatis kle no zomadu, dan impje-gat od našega kumuna e šu tu redacjon od giomalija, ke e pišu oré čez Ceccherini) a za mu artikul par tal jan obamiti an mu a poslati tu Romu. Bogi mož, u kudà, ke Ceccheriniu re za nami ! Te buj, ke te impjegat, ke no a judje iz Brda pla-čuvajo, u nje sarvijéj an u pusti puliti-kanta, ke u njemu nič skupnega z našjem populjam, zak’ za jo rjes povjedati njesmo ma j vid ali ’dnegà Toškana, ke u pride tu naše vasi za kej dobrea narditi, če e parSóu e paršou za nas Sfratati tej, ke u Ceccherini od nas lovi vote za djelati potem sve interese an te od šjorje, ke u rapreženta. NEME VELIKA ŠKODA ZAVOJ NEURJA Preteikli tjedan, kar je divjala huda ura, so utarpljeli zlo dosti škode oku Nem, posebno u Dolenji Čmeji an oku Subida. Touča, ki te je bó u nekaterih krajih kar desat centimetru na debelo, je potoukla razdovje an drugo sadje, ki u tjeh dneh zdreleje. Ljudje so zavoj tega zlo žalostni, saj jim je žej majska slana nardila dostii škode, sadà pa še touča. Sadje an vino so u tjeh krajih glavni vir entrat an itako so ljetos paršli ob use. Če ne bojo pomagale pridne roke emigrantu, ki so u Švici, Belgiji, Franciji an drugje po svjetu, bo Ijetošnja zima pouna mizerje. TAVORJANA DOKONČALI BOJO VODOVOD Te dni je banka posodila našemu ka-munu za končat vodovod 13 milijonu lir. Do sedaj je kamun zapravu za tisto djelo že 78 milijonu lir, kar e velika usota, če pomislimo, de so u tjem času nardili še več drugih djel. POROKA. Poročila se je učiteljica Vilma Donati z učiteljem Carlom Grattoni iz Čedada. U starosti 59 ljet je umrù advokat Pietro Missio, ki je biu zlo poznan u naši daželi, ker je biu več ljet kamunski sekretar u Tipani an Čedadu. Poročiu se je u Tipani z domačinko učiteljico Josi-pino Kos, ki mu je do zadnje ure stala ob strani. Družina dragega renkega izrekamo naše sožalje. NOVA AUTOBUSNA LINIJA Dne 2. septembra so postavili novo au-tobusno linijo, k bo djelovalia enkrat na dan iz Podbonesca u Videm. Ta, linija bo zelo koristna za naše ljudi, ker takuó bojo im j eli djeluci an študentje direktno zvezo z Vidmom. Vozni red tega autobusa je tale: odhod iz Podbonesca usak dan ob 6,55; iz špetra ob 7,10; iz Čedada 7,25; prihod u Videm ob 7,50. Odhod iz Vidma ob 13,05. BREZPOSELNOST. Avošta mjesca so ugotovil, de je bluó u Čedadu brez djela 900 djelauceu. Venčpart tjeh djelauceu so tisti, ki so prej djelali u fabrikah, ki so jih pretekla ljeta zaprli, njesta mogla priti na pogreb njena dva sina, ki sta emigranta u Kanadi. Družini an žlahti naj gredo naša sožalja! TIPANA AUTOBUSNA LINIJA VIŠKORŠA -NEME - VIDEM Pretekli tjedan ne začela voziti iz Nem korjera tu Viškoršo. Ta korjera na mà tu Nemah koncidenco s to, ki na pride iz Vidma ob 19. uri. Tu Viskoršo na reva zvečar ob 20. uri, zjutra na re ob 6. uri an na pride tu Videm ob 8. uri. Viskoršeni so zlo konten ti, ki ne se iz-pounila končno njih želja. Prej so muorli iti čakat korjero do Mosta na Ravnah an tuó, to se vjé, te bo zlo težko. Dobró to bi tjelo beti, ki no začnita Pretekli teden se je sestal odbor, ker je moral rešiti nekaj važnih vprašanj, ki se tičejo javnih del. Med temi vprašanji je bila tudi odobritev prvega dela kanalizacije v Osojanih. Že je znano koliko let čakajo Osojančani na izvedbo tega potrebnega dela in v kako nehigijenskih razmerah morajo živeti. Osoj ani so vas, ki šteje nad tisoč prebivalcev, ozemlje je pa komaj nekaj sto kvadratnih metrov raz-sežno in zato so hiše nanizane ena poleg drage. Kanalizacija vasi je torej neob-hodno potrebna in občinski odbor bi moral torej na vsak način odobriti to delo. Načrt za izvedbo je že gotov in delo bi moralo prevzeti podjetje Contessi iz Hu-mina in sicer za 428.000 lir. Prebivalci Osojan še zdaleka niso pričakovali, da bi občinski odbor zavrnil to odobritev, in vendar se je zgodilo tako. Občinski odbor je sklenil, da se zaenkrat to delo ne bo izvršilo, ker občina nima na razpolago denarja. Tako bodo morali v Osojanah živeti še naprej v smradu, v hišah, ki so napojene z gnojnico. Ljudje zelo godrnjajo in upravičeni so godrnjati. Za Osojane, za delo, ki je življenjskega pomena, niso občinski poglavarji mogli najti 428.000 lire, medtem ko vemo, da se je zapravilo mnogo milijonov za olepševalna dela Ravence. V Ra-venci so tlakovali cesto, namestili so neon luči, da se bolj svetijo luksuzni hoteli in hiše tistih par trgovcev, zgradili so tudi strokovno šolo, modernizirali sedež občine, napravili lep park itd., v Osoja-miih se pa cedi gnojnica preko vaških poti, V Učji, Liščecah in Koritah so še danes brez električne razsvetljave, ta zadrga nima niti kolovozne poti. Kakšna nasprotja! Kakor pravijo, ima občina v programu še mnogo lepih načrtov. Nameravajo asfaltirati cesto, ki' pelje iz Rezjute v Ra-venco to to delo bo stalo gotovo več kot sto milijonov lir. Ta načrt bo prav gotovo odobren, kajti v Ravenci je sedež občine to tu stanujejo tudi tisti štirje trgovci, ki vedrijo to oblačijo v naši obči- djelati cjesto Kmahta-Viskorša, itako na bi tj eia korjera voziti še skuoz to vas, ki na njema majedne autobusne zveze. Rajši kot de bi nardili pot oré Zajavorom, to bo buj jušto, ke no nardita cjesto, ki na veži Krnahto z Viskoršo. A kar to nje majednega, ki o se ìintereséj te itako. Poti no se djelajo ejtu, ki no ne koventajo. SOVODNJE OTROŠKI VRTEC U ČEPLATIŠČIH U čeplatiščih so zgradil nov otroški vrtec an bo začel djelovati u tjeh dneh. Rjes je, de je ta ustanova potrjebna, de bojo matere buj brez skarbi djelale svoje djela doma an na polju, ker bojo imjele otroke na varnem, a še buojš bi bluó, če bi učil otročiče u njih jeziku, ker takuó bi se več naučil an se počutil kot doma. Kar so ljudje iz Utane zvjedli, de bojo u kratkem napejali telefon u nekatjere vasi špeterskega an podboneškega kamuna na državne stroške, so se zlo razburili, ker bi ga glih takuó ušafal tud u U tani. Kamunski možje naj bi se zatuó inte-šal an poskarbjel, de bi ušafal telefon brez zapravit denar, kakor so ga ušafal drugje, če bojo spal, bomo nimar zadnji ali pa za nimar pozabljeni'. NOV GROB NA JUŠKI ZEMJI Zvjedli smo žalostno novico, de je postu žrtu prometne nesreče u Charleroi (Belgija) Enzo Primožič iz Hrastovja. Mladi Primožič je djelu ù Belgiji kot mi-nator an ga je povozu njekšan auto, kar se je vraču z djela damù. Njegovo truplo so parpejali u domači kraj. ni, to zato bodo taka dela upravičena. Ni pa denarja za napeljavo luči v Lišče-ca, Učjo, Korita in kakor smo videli niti 428.000 lir za kanalizacijo v Osojanih. OD KDAJ NOV ODBORNIK? Občinski tajnik v Reziji g. Candotti Natalino zgleda, da je bil imenovan, a ne vemo kdaj in od koga, za občinskega od-bornka (assessore comunale). To smo opazili slučajno, ko smo čitali na oglasni deski na sedežu občine zapisnik občinskega odbora (giunta comunale) št. 114 z dnem 23.8.1957. Iz tega zapisnika je namreč razvidno, da je občinski tajnik Candotti Natalino tudi občinski odbornik (assessore) naše občine. Res je, da imajo občinski tajniki, posebno v naših krajih, tako autoriteto, da prekaša meje njihovih dolžnosti, a je ravno tako res, da ne more biti občinski tajnik tudi občinski odbornik (assessore). Ne vemo kdo je izvolil Candottija za občinskega odbornika in kdo mu je poveril to mesto, kakor je razvidno iz prepisa zapisnika občinskega odbora št. 114, ki visi še danes na oglasni deski. OSTAVKE OBČINSKEGA SVETNIKA Zvedeli smo, da je občinski svetovalec Chineze Luigi iz Osojan podal ostavke. V Reziji, v svoji domači vasi ni mogel več živeti to tako je odšel v svet, kot nešteto drugih rezjanskih družin. Izselli se je v Toscano, prodal doma vse svoje premoženje to se zaposlil kot poljedelski delavec. Želimo mu mnogo sreče. IZ OBČINSKE SEJE Meseca avgusta se je sestal občinski odbor, da je odobril stroške 104.000 lir za napeljavo javnih luči v vaseh Njiva in Sv. Jurij. Poleg tega so odobrili tudi sečnjo občinskega gozda, za les, ki je potreben za dograditev mlekarne v Učji. Inženirju Vittoriu Orlandu iz Tolmeča, ki je Tuó bi bla tud njihova pravica, ker oblasti imajo po ustaunem zakonu sveto douž-nost nuditi jezikounim manjšinam šuole an vrtce u jeziku, ki ga govorijo u hiši. GRMEK UMRLA JE NAJSTAREJŠA ŽENA Dne 20. avošta so pokopali na pokopališču u Lesah najstarejšo ženo grmeške-ga kamuna 97 ljetno Guš Rožo iz Lom-baja. Nekatjeri pravijo, de je bla stara 101 ljet, ker je u anagrafskem uradu u Grmeku upisana njekšna Roža Guš, ki se je rodila 1856. ljeta. Pa naj bo takuó ali takuó, renka Roža iz Lombaja je ne, sla dosti ljet za sabo. 16. avošta pa je umrla mlada žena an brdkà mati 45 ljetna Alojza Bukovac. Posebno je bluó žalostno za družino, ker TRAGIČNA SMRT DVANAJSTLETNEGA DEČKA Kar je šu z vespo iz čeplatišč pruot Čedadu 22 ljetni Dino Martinič iz Vodopivca, mu je u Klenjah nenadoma pre-sjeku pot s kolesom 12 ljetni Humbert Blazutič iz Klenja. Trčenje je bluó neizogibno an takuó sta padla obadva po tleh. Ljudje so jima šobit parskočil na pomuoč an ju pejali u čedadski špitau. Mlademu Blazutiču njeso mogli mjedihi nič pomagati an je že čez par ur po nesreči umru. Tud Martinič se je zlo poškodoval, posebno po glavi. Zdraviti se bo muora mjesac dni, če ne mastopjo koim-plikacije. želimo mu, de bi preča ozdravu. Tisto djelo je posebno važno za vas Prosnid, ki je narbuj daleč an njema no-bednih prometnih zvez. Kakor smo povjedali, leži Prosnid u tipanskim kamunu an je zlo daleč od Ti-pane, kjer je sedež kamuna, povarh tega pa še cjesta ne vodi tja. Prosmjeni že dougo prosijo, de bi se odcepili od Tipa-ne an paršli pod Ahten. Ta želja bo sada še buj upravičena, ker bo u Ahten vozila iz Prosnida korjera. Zlo potrjebno bi bluó tud, de bi nardili u Porčinjju še zadnji del cjeste. Ta vas je precej velika to njema še cjeste, ki jo veže z dolino. Use pardjelke an tuó kar se ukup u dolini je trjeba prenašati na hrbtu an tuó djela življenje tjem ljudem še bolj težkuo. Troštamo se, de bo sadà na vrsti tud Porčinj. nekaj časa nadzoroval gradnjo šole v Ravenci, so plačali milijo* lir, kot honorar za opravljeno delo. Nazadnje so odobrili tudi duhovniku iz Stolbice sečnjo občinskega gozda, da bo s tem izkupičkom plačal cerkvena dela. UMRL JE ODORIK MADOTTO V starosti 65 let je umrl v Čedadu, kjer je več let delal, naš občan Odorik Madotto. Ranjki je bil zelo poznan po vsej Rezjanski dolini to tudi izven nje. že v rani mladosti se je izselil v sosednjo Jugoslavijo, da si je tam služil vsakdanji kruh kot škarjebras. Sreča mu je bila naklonjena; s pridnimi rokami je prislužil toliko, da je odprl v Čedadu majhno delavnico, kjer je popravljal škarje in podobne predmete. V svojem življenju je Madotto marsikaj pretrpel to doživel. Kakor vsi njegovi sovrstniki je hodil več let od hiše do hiše, da se je mogel preživljati. Kakor je večkrat sam rad pripovedoval se mu j« še najboljše godilo v Jugoslaviji, ker je med tamkašnjimi ljudi našel največ razumevanja. Smrt dragega pokojnika je zato vzbudila veliko obžalovanje tudi med Slovenci onkraj meje, ker je bil med njimi še prav posebno priljubljen. AHTEN POPRAVILI BOJO CJESTE Povjedati muoramo, de je u zadnjih časih naš kamun naredu dosti djel an Se jih ima u načrtu. U kratkem bojo začel djelat novo šuolo u Ahtnu, ki bo ko-štala 19 milijonu lir. Za nardit šuolo bd denar posodila »Cassa Depositi e Prestiti«-Se ljetos bojo popravili tud cjestno mrežo, ki veže Ahten preko vasi Malina a° Prosnid u tipanskim kamunu. Tisto djelo bo koštalo okuol 3,000.000 lir an bojo ustanovil djelauni center za dat djelo domar čim ljudem. Zgaraj povjedane cjeste bojd razširil an dobro popravili, de bo lahk® po njih vozila korjera. BRDO Tu Njivici bojo nardili ’no fabriko lltliri'lll'rilllllllllllllllllllllllllll’llltl'l’lflllllllll'lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllll)itl!lllll!lllllllllllllUll|l|l|!|l|!|:|l'l'tl|!|l|>|l|<|l|l|l|||l|l|l|||l|l|!|l|)tl|!|||l|l|l|||l|!|f.ti«||)f ■ • ■'l>l I I 111 .1111111111111111111 I I I I I III I I; O prvih Rezijanih v zgodovinskih dokumentih Rezijani so se naselili kot ostali Slovenci v svoji sedanji domovini v 6. stoletju. V zgodovinskih dokumentih beremo o prvih Rezijanih že v 12. stoletju. Rezija je spadala takrat pod znamenito opatijo Moženco (Moggio). V dokumentu iz leta 1242 je imenovan prvi Rezijan mojster Volrico. Drugi Rezijani so imenovani v dokumentu iz leta 1274. V drugi polovici 13. stoletja je navedena cela vrsta kolonov Moženske opatije v Reziji. Vsi ti koloni imajo lepa staroslovenska imena: Gorjanin, Černigoj, Bi-lina, Mina, Cuz, Golob, Vekoslav iz Stol-bice, Svetin, Stojan, Ivan, Svenz iz Oso-jan, Dobligoj iz Njivice, Hanigoj in razni drugi. Dne 6. junija 1329 je kardinal Bertrand podelil dosmrtni vikariat moženskega samostana nekemu Francu iz Rezije. V dokumentu z dne 3. julija 1329 se med pričami za neko investituro omenja Jakob, dekan v Reziji. Sedem let kasneje se v dveh dokumentih iz septembra 1336 omenjajo podložniki, ki prisegajo zvestobo in pomoč opar tu in možemskemu samostanu. Med njimi so: Jakob, dekan Rezije, Henrik iz Stol-bice, Johannes iz Osojan, Mihael iz Njivice. Dne 11. avgusta 1341 je dobil Štefan iz Njivice stavbo s travniki v Popolutniku. V dokumentu z dne 1. julija 1361 omenjajo Franca, cesarskega notarja iz Rezije. Dne 28. februarja 1450 je benečanski dož Francesco Foscari v svojem pismu na namestnika »Patrie del Friuli« oprostil Rezijo od vsake angerije. Vrste se nato številni dokumenti iz 14. in 15. stoletja. Narodnoosvobodilna vojna v Beneški Sloveniji Partizani so na vsem pohodu po Beneški Sloveniji uporabljali svojo staro taktiko elastične borbe. Napadali so iznenada in se hitro umikali, ko je pritisnila Močnejša vojaška sila. Pričakali so napar de italijanskih fašističnih čet, vzdržali dekaj časa v borbi in se nato umikali, ko le fašistično poveljstvo metalo nove sile v borbo. Ni pač bilo mogoče voditi drugačne taktike. Saj je bilo italijanskih vojakov fašistov in karabinjerjev nekaj nad 20 °00, partizanov pa vseh skupaj z Gradnikovo brigado, ki se je borila na Miji in Stolu, komaj 500, tako da je prišlo na *Rega slabo oboroženega partizana 400 daj bolj e opremljenih fašističnih vojakov. edke so bile pri partizanih strojnice ^hiitraljeze), fašistični vojaki so pa imeli b°ve, minomete, matoma prevozna sredstva in letala, kolikor so hoteli. Dvaj-^ dni se je podilo vseh teh 20.000 fašističnih vojakov za partizani, ne da bi bi-dosegli niti najmanjši uspeh. Pohod rogorčičeve brigade se je končal maja, dkia vsa koncentrirana fašistična sila je še ves mesec junij in julij prelivala Beneški Sloveniji ter pritiskala in prebijala prebivalstvo. En bataljon Gregor-eVe brigade, razdeljeni v majhne čete, je po isti poti, po kateri je prišla vsa brigada, drzno prebijal fašistične zasede in obroče in se umaknil preko Soče. Italijanski fašistični odredi so streljali na mesta, kjer so v svoji domišljiji videli partizane. Partizanom je to razkošno razsipanje mu-nicije po fašistih kar prav prišlo, ker so zmeraj točno vedeli, kje čakajo fašistični oddelki. Tako je 28. V. prikorakala majhna četa partizanov iz Ofijana v najhujšem dežju pod most pri Lipi, komaj 100 metrov daleč od vojaške postojanke, prebredla naraslo Nadižo, medtem ko so far šisti kar na slepo sipali svoj jekleni dež v temo. Drugi dan so iz gozda nad Pero-vico gledali 300 metrov pod seboj italijanske zasede na cesti, mrgolenje avtoblind in gozd vojaških šotorov. Da bi mala četica napadla vse te tisoče, ni bilo niti misliti. Tudi ognja ni smela zakuriti. V poznem mraku so se pomaknili partizani v vasico Mečano, kjer so jih vaščani nasitili, napojili in jim posušili mokro obleko. Ni bilo izdajalca med njimi. Edino v svetlenartski dolini na gričih pod vasjo Srednje je bil primer izdajstva. Neko mlado nedoraslo dekle je izdalo četico 13 partizanov. Fašisti so jih obkolili od vseh strani, toda partizani se niso vdali in se borili do zadnjega moža. Padle partizane so zasuli z zemljo kar v neki grapi. Tamkajšnji župnik jih je hotel pokopati na pokopališču v Svetem Lenartu, toda fašisti niso tega dopustili. Zato je blagoslovil padle junake kar v njihovem začasnem grobu, in še zato so ga fašisti zmerjali z izdajalcem. Fašistične sile so iz strahu še kar naprej divjale po Beneški Sloveniji. Sredi' junija sta se dve taki hrabri fašistični četi srečali na Miji in streljali druga na drugo misleč, da so partizani. Partizanom sta pa bila gozd in gora drugi dom ter so se zato mirno sprehajali po Miji, preganjali gozdno fašistično milico in se pripravljali na nove pohode. Cas je zorel, fašizmu se je bližal konec. Partizanska republika. — V Sloveniji je partizanska vojska razorožila italijansko fašistično armado, prišla do modernega orožja in z novimi številnimi brigar dami osvobodila velik del slovenskega ozemlja. V Slovenskem Primorju je vstalo vse ljudstvo kot en mož in osvobodilo vso deželo razen Trsta ih Gorice ter železniških prog, ki so jih zasedli z vso naglico nemške čete in ostanki fašističnih oddelkov. Iz bližnjih goriških Brd, s Kobariškega in Tolminskega so partizanske edinice zanetile tleči duh upora po vsej Beneški Sloveniji. Nemci so sicer zasedli 14. IX. 1943. Čedad, toda beneški Slovenci niso držali križem rok. Vzbudili so se v njih Ncl ,sagjia su odntona v Učeji ki omenjajo posamezne Rezijane ali pa celo Rezijo. Kaj nam povedo ti 500, 600 in 700 let stari dokumenti o naših prednikih v Reziji? Prvo, da so bili Slovenci s starimi slovenskimi imeni. Drugo, da so bili stari Rezijani že takrat sposobni in inteligentni ljudje, ki so šli iz svoje doline v bližnji svet in zavzeli najvišje položaje med takratno cerkveno in civilno gospodo srednjeveških fevdalnih oblasti. Minula bodo stoletja in dokumenti iz Rezije ter pokrajin, ki so okoli Rezijanske doline, iz Furlanije, sosednje Koroške, Slovenije in drugih dežel bodo spet pričali, kako so naši ljudje iz Rezije tudi v sedanjih časih zavzemali visoka mesta na gospodarskem in kulturnem polju. In še eno bodo brali zgodovinarji o našem času: kako niso Rezijani nikdar pozabili na svojo domovino, kako so se zmeraj vračali iz raznih strani domov na obiske, v svoje rojstne rezijanske vasi. Skozi 700 let že govore zgodovinski dokumenti o slovenskih gospodarjih Rezijanske doline. Prepričani smo, da bodo tako pisali tudi v prihodnjih stoletjih, saj se v Reziji ni nič spremenilo. Pri nas so sicer gostje italijanski in furlanski duhovniki, karabinjerji, financi in učiteljice. Toda ti pridejo in spet gredo, mi, domačini, ki govorimo svojo slovensko režij anščino kot pred 700 leti, pa ostanemo. Nekdaj so se imenovali stari Rezijani Stojani, Ivani, Vekoslavi, sedaj pa imamo nekateri izmed nas italijanske priimke, ki so nam jih dale oblasti šele v 16. in 17. stoletju. Sedaj se kličemo Di Lenardo, Clemente, Zuzi in Lettig, toda kri je ostala ista, jezik isti in ljubezen do rezi-janščine in Rezije ista. In tako bo tudi ostalo ! Popoldan je postajal tako nekam dolgočasen, ker ni bilo zaželenega folklorističnega nastopa. Sel sem zato po raznih hišah in se pogovarjal z domačini, ki so bili zelo vljudni. Med seboj govorijo vsi le rezijansko. To narečje je pač precej različno od vseh drugih slovenskih narečij ter tudi od sosednih terskih; le kakšna beseda se je vrinila v rezijanščino iz sosednih narečij. Da se pa človek lahko sporazume z njimi, je treba da se dobro priuči narečju. Mnogi Rezijani pa poznar jo tudi bolj uglajena narečja, da, celo pogovorni jezik, zlasti tisti moški in ženske, ki so hodili precej po slovenskih krajih na Goriškem in so tudi sedaj z gor-njesoškimi vasmi. Sam sem se čudil in z zadovoljstvom ugotovil, kako lepo in čedno so nekateri govorili naš jezik. Zadovoljen sem tudi bil, ko sem videl, da vsi prebivalci govorijo dosledno in vztrajno svoje narečje, pa naj so otroci, mladeniči ali starejši in čeprav je med njimi dosti ljudi drugega rodu. Pa tudi dekleta, ki hodijo v večja mesta služit, se ne branijo govoriti domače narečje, ko pridejo domov. Zavedajo se, da jih je narečje naučila mati1 in iz spoštovanja do matere ali sploh do staršev, spoštujejo tudi svojo govorico. Razumejo tudi, da je to narečje slovenskega porekla, čeprav o tem ne govorijo. Starejši Rezijani pa pravijo, in sicer celo z nekakim ponosom, da izvira njihovo narečje iz ruščine, in sicer, iz izvedenk Rozejan- Ruse jan. Da bodo tudi naši bralci spoznali' posebnost tega narečja, naj navedem nekaj jezikoslovnih paberkov. »Pràvi, pràvi, pravico (prvljico) ! kohà mam pravet, ko ne vjin ničar. Koj si čau (djal)? — De ’ni (oni) nysošče rivale. Mi mamo dobro hodet. Mamo muč (polno) žyvyne. Doelaj ji tako, ka ti din (rečem). Koha dilate! Ko vi dite? Koha bej ! Nyho, tiho da mù-če. — Ja si ba bil jtan (tam). Si ha nalo-ezla? Kam reš? Kam vi hrete? Se hre rude do per vodoe. (Se gre vedno kraj vode). Staskòroe rivala to dolu. LoepO ho-dyte!« Da izvirajo iz Osojanov, in da govorijo zaradi tega tudi enaka narečja, so mi po vedali tudi sami v tem svojem narečju: »Jizdoe v Učaji je sen langač, tej tu Osoah (Tukaj) v Učaji je isto narečje oziroma jezik (langač) kot v Osojanih). Ves pouk v šoli je italijanski1, kar pa jih nič ne moti in ostajajo kljub temu le pri svojem narečju. Tako razglabljajoč in ker nisem v vasi našel nič več posebnega, sem se okrog štirih popoldne zopet napotil proti domači cerkvici, saj je od tam lep razgled posebno proti vzhodu, kjer se dvigajo na obzorju gorski) velikani. Med potjo sem srečaval ljudi, ki so se vračali od popoldanskega cerkvenega opravila. Teh ljudi pa ni bilo mnogo in med njimi so šle ženske v družbi domačega duhovnika. Prej niso imeli dolgo nobenega, ker ga tudi težko vzdržujejo. Ta pa je tudi učitelj in tako se že lahko preživlja. Je Furlan pa se z ljudstvom dobro razume, ker je precej uvideven. Nadaljeval sem pot in kmalu prišel do cerkvice. Vstopil sem in opazil da je bila prazna; v njej je vladala tišina, samo v zakristiji sem slišal neko stopicanje. Sto. pil sem tja in pogledal ter videl, da je bila tam cerkovnica, ki je pospravljala. Nagovoril sem jo po slovensko, pomešano s kakšno njihovo besedo. Odgovorila mi je zelo prijazno in razumljivo. Vprašal sem jo če pojejo v cerkvi kaj po rezijansko, ker sem po izkušnjah vedel, da imajo v Rezijii ponekod še ohranjeno kakšno pesem ali molitev v njihovem narečju. Povedala mi je, da so v velikem tednu pri križevem potu v cerkvi, ko prihajajo od ene postaje do druge, po dokončni molitvi pri prejšnji, primemo kratko pesmico, z naslednjim besedilom: »Sve- te (zadnji e se sicer izgovarja na pose- ben način in je nekako zamolkel toda ni oe, ampak takšen e, ki se na primer sliši v nekaterih vaseh bližnje goriške okolice kot na primer v Solkanu ali Kromberku, kjer izgovarjajo besedo kam, kem, pri čemer je ta em nekak polglasnik) mate vi prosete, tou naše sarce vi zaprite, te plao od Jezus Kristuša«. To naj bi pomenilo: »Sveta mati izprosite, da bodo Jezusove rane (plao ali pae = piaghe po ital.) vtisnjene v naša srca.« Vprašal sem nato po napevu in ona mi je takoj zapela pesem na besedilu te kitice, ki sem ga takoj zapisal in kmalu potem preizkusil tudi na harmoniju, ki je bil tam pri rokah. Bila je vesela, ko je slišala na harmoniju znano melodijo. Rekla je dalje, da so tako pele, kadar so same opravljale to pobožnost, dokler niso imeli duhovnika. Sedaj pa je sam to opravil. Priporočil sem ji, naj obvesti prihodnje leto o tej navadi, da bodo pele v svojem narečju kot doslej. V razgovoru o posvetnih pesmih mi je povedala, da imajo §e nekatero, in sicer take, ki jih pojejo na planinah na paši. Tako mi jè pripovedovala neko besedilo, ki pa ga ni bilo spraviti v razumljivo celoto, ker je bilo natrpano s pleonazmi in nerazumljivimi besedami in 'tujkami. Skušal sem razvoz-ljati s slovenskim duhovnikom, ki je bil dalj časa v Reziji in ki pozna njihovo narečje, pa tudi on ni mogel priti do jasnega zaključka. j Zato sem se sedaj celotnemu besedilu te pesmi odrekel, da bi se seznanil s njim ob drugi priložnosti in ga preveril. Navedem pa vseeno prvi dve vrstici, Id sta bili najbolj razumljivi: »Hoera ta Kalavo (gora Kal, ki je tudi nad vasjo) koji čas (koliko krat) na (ona) e ma utrudila.« Dalje hoče reči, da pojde vzlic temu še nanjo ker ima pri tem vedno veselje iti gor: »Tou travo, no tou ružice.« Dan se je nagnil in po povratku v vas sem še počakal na avtobus, ki me je odpeljal do izhodišča izleta na Njivico. Konec. stari sovražni spomini na nemško Avstrijo, na leto 1866., ko so odklonili avstrijsko cesarstvo. Niso marali Avstrijcev in še manj Nemcev - Prajzov. Beneški Slovenci imenujejo Nemce Prajze. Stari izurjeni slovenski partizani so pa še vedno pihali na žerjavico upora po vsej Beneški Sloveniji. Kar čez noč je po cerkvah Beneške Slovenije zadonelo petje, ki so ga bili fašisti prepovedali leta 1933. Slovenci so po vseh dolinah Beneške Slovenije vstali, zagrabili za puške, izgnali in razorožili zadnje ostanke fašistične vojske. Povsod so odstavili pode-štate in občinske sekretarje in ustanovili svojo oblast. Le v večjih krajih, kjer so bile nemške postojanke, da čuvajo prometne zveze, je ostalo še nekaj fašističnih podeštatov. V soški dolini in na Goriškem so Nemci po padcu fašizma začeli ofenzivo že 24. septembra, niso pa imeli še dovolj moči, da bi udarili tudi1 po Beneški Sloveniji. Beneška Slovenija je zato ostala skupaj s Kobariško svobodna republika do nemške ofenzive, ki so jo sprožili Nemci 23. oktobra proti Kobaridu, ga zavzeli 31. oktobra in začeli nato pritiskati tudi na Beneško Slovenijo ter jo vso pretresli, prehajkali in oropali. Kamor so pridrveli, povsod so ropali, požigali in morili. Avguštin Čedermac - Kaliž. — Posebno lnnnžfcvr» ipi nrrirnTinl v rinpvih nn slomn fašizma domačin Kaliž, po priimku Avguštin Čedermac iz ščigle. 16. septembra je oblekel novo uniformo in oborožen sa-Ino s puško stopil pred poveljnika italijanske fašistične posadke na Stupici in mu ukazal, naj se pobere. Ker je le ta odgovoril, da čaka »navodil od zgoraj«, se je Kaliž vrnil š petimi oboroženimi domačini in mu dal »navodil od spodaj«, iz ljudstva. Vojaki so položili orožje in odšli s svojim častnikom proti Čedadu k Nemcem. Kaliž ni miroval na svojih lavorikah in je že 17. septembra razorožil karabinjersko postajo v Svetem Lenartu. Drugi so ga posnemali in povsod so vstajali novi Kaliži. Nemcem se spočetka še sanjalo ni, kaj se dogaja v Nadiški dolini in so mislili, da je prebivalstvo še zmeraj lepo pokorno. Poslali so po dolini kamion z oboroženimi vojaki. Slovenski partizani so pustili kamion mimo do Stupice in ga tam zajeli. Da bi laže branili osvobojeno ozemlje, so partizani razstrelili mostove na njenih mejah. Zrušili so most čez Nadižo pri Sv. Kviriniu, brnaški most in most pri Lipi. Pritrgali so tudi vodovod Pojane, tako da je Čedad ostal brez vode. Nemci in fašisti niso mogli tega dalje prenašati. 2e 21. septembra so skušali vdreti na osvobojeno ozemlje. Med Brna-som in Sv. Kvirinom so jih pričakali slovenski partizani iz Beneške Slovenije. Kako dozore zeleni paradižniki Čeprav je paradižnik doma v južnih krajih, ga pri nas precej gojijo. Pri nas daje dober pridelek le v gotovih letih. Poznejše saditve in nastavljeni sadovi mnogokrat v jeseni ne dozorijo. Vsi vemo, da se mora paradižnik, ki v jeseni ni dozorel, pred nastopom nočnih mrazov odtrgati in pustiti, da dozori v gorki sobi, kuhinji ali na soncu. Manj znan bo najbrž naslednji način, ki je ponekod sicer že v navadi, predvsem pri vrtnarjih. Paradižnikove rastline izpulimo z vsemi še nedozorelimi plodovi vred in obesimo s korenino navzgor v kar kem zračnem ih toplem prostoru. Posar mezni grmiči se ne smejo dotikati drug drugega. Na ta način dozorevajo polagoma vsi paradižniki drug za drugim. Tako dozoreli paradižniki so pa mnogo slabši kot pa tisti, ki jih potrgane pustimo dozoreti na prostem. Tudi še drugačnega načina se lahko poslužujemo: večje nezrele paradižnike potrgamo in zavijemo v volneno blago, papir ali podobno in jih postavimo z ovojem vred na sončno okno. V kratkem času paradižniki, ki so bili še zeleni, dozore. Čeprav se malokdaj dogaja, da bi kak sad začel gniti, je vendar priporočljivo, da se sadovi večkrat pregledajo. Tudi tu se ne smejo paradižniki dotikati drug drugega. Kdor ima mnogo zelenih paradižnikov, naj jih položi — v ovojih — na primerne predale. Praktično je tudi, če položimo zelene paradižnike v plasteh med oblovino ali žagovino v zaboje, kjer zelo lepo pozori io. Na tak način se priporoča tudi prevažanje paradižnikov. Pri vseh teh načinih moramo gledati, da bomo delo opravili le v suhem, sončnem vremenu, ker potem paradižniki pri dozorevanju ne gnijejo. «liMlliliHiHiliMiMiHiMilililiMiMiMililiMiMiMiliMiliMilillliliMMMiMili m STd £ I £ 0 Kaj bomo delali tale mesec NA POLJU se pričenja kopanje krompirja. Odberite semenskega in ga shranite posebej. S koruze odstranjujte rumenkaste bele bule, v katerih je sneti ja j, da vam ne bo uničeval pridelka še prihodnje leto. Bul ne smete pustiti na tleh, marveč jih morate sežgati. Najboljše je, če koruzo, ki jo je napadla snet, izrujete in požgete. Ne trgajte listja krmske pese prezgodaj, ker se bo potem lahko zdebe-lila. Začnite pripravljati zemljo za jesensko setev. Globoko zorana njiva je prvi pogoj za uspešno rast posevkov. Sejte le prav zdravo, dobro kal j ivo, debelo, težko in zrelo srnje. NA TRAVNIKU kosite še zadnjo otavo. Kjer je živina morala biti vse poletje v hlevu, jo pustite na pašo vsaj zdaj, po košeni otavi. Začnite z jesenskim gnojenjem travnikov. Tudi na brananje ne smete pozabiti. V SADOVNJAKU dozoreva sadje. Zrelo sadje ima izrazitejšo barvo in peclji se lahko ločijo od rodnih nastavkov. Ker se jesensko sadje ne drži, ga čim-prej prodajte. Ne pozabite sproti pobirati črvivo in odpadlo sadje. Zimsko sadje naj ostane na drevju do prihodnjega meseca, I lili NI 1111 II II 1111 II 11 III ll.l Milili MililMilili MIHCI lilllll da popolnoma dozori. Prezgodaj obrano sadje vene in se slabo drži. Odstranjujte propadajoče sadno drevje, ki dela samo napotje in širi škodljivce in bolezni. Pripravite zemljo za sajenje v oktobru. Priskrbite si že sedaj mlado sadno drevje in kopljite jame za sajenje. Preglejte in očistite police in zaboje, pobelite in žveplajte sadne shrambe, da bodo ob pravem času pripravljene za shrambo zimskega sadja. V KLETI morate umiti in razkužiti čebre, sode, grozdni mlin in stiskalnico. Ko je klet dobro posmažena, jo morate še zažveplati, potem jo zračite ob toplih urah. Posebno na snago sodov morate paziti. Od čepov se ne sme cediti vino, ker se na zraku spreminja v kis. Ne ovijajte čepov s cunjami, ki so leglo ocetnih glivic. Po trgatvi morate s sladkornim merilcem ugotoviti, koliko sladkorja ima mošt. Pomnožite odstotek sladkorja z 0,6, pa dobite odstotek alkohola, ki ga bo imelo vino, ko bo mošt prevrel. Preden vlijete mošt ali vino v sod, se prepričajte, če je čist in zdrav. V HLEVU zdaj belite in razkužujte. Krmite živino, zlasti brejo, s hrano, ki ne napenja. Prašičem začnite namesto zelene hrane dajati vedno več močnih krmil, da se bodo leno odebelili. ri i.i m iim umu iim 11111111111 in ci ih Hlinili inumili im n 111 m 111 m CI n i Mu ri i in 1111 lin m 111111111111111111111 m i Kadar koprnite blago inorate vedeti.... Kako po rasti in plodovih ugotovimo {e le sadno drevje lačno Pomanjkanje hranilnih snovi, ki se najprej pokaže na listju, povzroča še druge pojave, predvsem so ti pojavi vidni na mladikah in plodovih. Ce primanjkuje dušika, sadno drevje slabo raste. Novi poganjki so kratki, tanki, trdi in krhki, rdečkasto ali pa rjav-kosto bleščeči. Ce pri starejšem sadnem drevju dušika zelo primanjkuje, rast popolnoma preneha ali pa se razvija zelo kratek in ves zgrbačen les s slabo razvitimi brsti. Pomanjkanje dušika povzroča močno junijsko trebljenje plodov in odpadanje pred dozorevanjem. Zaradi tega tako drevje slabo rodi, pa čeprav redno in bogato cvete. Preostali plodovi ostanejo drobni, bolj zgodaj dozorevajo, so močno barvani, čvrsti in trpežni. Tudi pid {»manjkanju fosfora razvija sadno drevje tanke, kratke in slabo razvite poganjke z razpokano skorjo, ki v obliki lusk odpada. Plodovi so slabo trpežni, naglo zorijo, ostanejo drobni, z mehkim kislim in neokusnim mesom. Sušenje v vrhu drevesa ali pa odmiranje vrhnjih mladik je znamenje, da primanjkuje apna. Ce primanjkuje kalija, se razvijajo slar be in tanke mladike s kratkimi medčlen- Nemci so se oholo pripeljali s kamionom, nazaj so jo tolkli ponižno peš po koruznih poljih proti Čedadu, seveda le oni, ki so še ostali živi. Drugi dan so Nemci ponovili napad le bolj od daleč in streljali s topiči. 23. septembra so Nemci organizirali napad v večjem stilu in pridrveli iz Čedada na uporne beneške Slovence v več kamionih in oklopnih avtomobilih. Toda partizani niso spali. Vžgali so jo nanje z vso silo. Sedemnajstletni partizan iz Mr-sina je skočil na kamion in ustrelil nemškega mitraljezca. Junaški Kaliž je skočil na oklopni voz in vrgel bombo na šoferja. Nemci so jo morali zopet odkuri-ti z mrtvimi in ranjenimi. Nemce so odbijali na vsem ozemlju Beneške Slovenije in ne samo v Nadiški dolini. Slovenski partizani so spustili nemški avtotreno mimo Sv. Kvirina in ga zajeli šele v Tarčetu, polnega živeža, obleke in orožja. 6. oktober 1943. — zgodovinska zmaga beneških Slovencev. — Največji vojni uspeh so dosegli beneški Slovenci 6. oktobra 1943., ko so pokazali ne le izredno hladnokrvnost in junaštvo, temveč tudi pravo taktiko v gverili in partizanskemu načinu bojevanja. Nemci so prodrli1 z veliko silo iz Čedada do špetra. Poskušali so tudi vdreti v svetlenartsko dolino. Napadli so partizane pri Dole' ji Mersi. Nemške čete so streljale s topovi in sipale ogenj na partizane iz strojnic in brzo- ki. Tako drevje je zelo občutljivo za bolezni in škodljivce. Plodovi ostanejo drobni, počasi dozorevajo, so slabo barvani in imajo slab okus. Znamenja pomanjkanja magnezija so podobna onim pri pomanjkanju fosfora. Ce primanjkuje mangana ali pa železa, se pojavijo na mladikah podobna znamenja kot pri pomanjkanju kalija. Pomanjkanje cinka in bcrra se kaže zelo značilno na sadnem drevju. Zaradi pomanjkanja cinka zrastejo ozki, vretenasto zaviti, rozetno razporejeni listi. Plodovi so spačeni, drobni, pri koščičarjih ploski in vretenasti. Znamenja pomanjkanje bora se pojavijo v nasadih, ki redno in bogato rodijo. Listje postane rumeno, brončene barve in začne odpadati od vršičkov navzdol. Pomanjkanje bora je vidno tudi na plodovih; znamenja se pojavijo že nekaj tednov po cvetenju v obliki razpoklin in podplutelih rjavih madežev po koži, ki se prične na nekaterih mestih grbančiti. Tudi okoli peščišča so v jabolkih rjavi madeži, pri hruškah pa peščene celice. Pri breskvah se opazi rjavkaste pege po vsej površini plodov. Kadar primanjkuje istemu drevesu več elementov istočasno, se znamenja med strelk. Poleg tega so slovenskim beneškim partizanom v Nadiški dolini vpadle v hrbet še znatne nemške sile, 1000 mož po številu, ki so prodrle do Landarja čez Vrh in Kragujevco. Toda Nemci niso računali z borbenim razpoloženjem celotnega slovenskega prebivalstva Beneške Slovenije. Vsi prebivalci so postali partizani, zgrabili za orožje, zasedli okoli močne nemške skupine pozicije na bregovih, robovih gozdov in jarkih. Nemci so bili prisiljeni pod obkrožajočim ognjem slovenskih beneških partizanov zabarakadirati se med landarskimi hišami. Skušali so izliti svoj bes nad starčki, ženami in otroki v Landarju. Postavili so jih ob zid, da bi jih postrelili. Partizanski obroč se je zmeraj bolj ožil, njihov ogenj iz pušk ih strojnic ni dal Nemcem, da se ganejo. Domači duhovnik je dokazal nemškemu komandantu nedolžnost talcev, ki so jih hoteli postreliti. Nemci so uvideli, da ne odnese nihče izmed njih žive glave, če se umažejo s krvjo nedolžnih žrtev. Medtem so prišla v naglici v špeter nemška artilerijska pojačanja in so bruhala granate nad landarsko okolico. Pod zaščito topniškega ognja se je glavnina nemške sile umaknila s težkimi žrtvami proti špe-tru in Čedadu. Tudi na ostalih odsekih te nemške ofenzive proti beneškim Slovencem so bili nemški napadi povsod zaustavljeni, odbiti in vrženi nazai. Nemci so izgubili ta dan nad 200 mrtvih in imeli več sto ranjenih. Slovenski beneški par- Tekstilna industrija uporablja že tako množico naravnih in umetnih vlaken, da se je kupcu težko znajti med njimi. Z oplemenitenjem pridobijo tudi iz manjvrednih vlaken po zunanjem videzu zelo lepo blago, ki pa seveda nima vseh tistih dobrih lastnosti in kakovosti, kot blago iz boljših vlaken. Zato bo dobro, da vemo nekatere osnovne lastnosti blaga, preden se odpravimo kupovat. Pri kupovanju moramo upoštevati površino blaga, lesk, gostoto, dolžino vlaken in obliko. Volna in bombažna flane-la sta kosmati, bombaž, lan in viskozno predivo hrapavi, prirod na. svila, rejon, najlon in perlon pa gladki. Viskozna in acetatna svila, najlon ter perlon se leskečejo, medtem ko imajo prava svila, mercerizirani bombaž in matirane umetne svile moten lesk. Brez leska sta bombaž in lan. Pri gosto tkanem blagu proti svetlobi ni videti večjih luknjic med nitmi, kot je to primer pri redko tkanem. Obenem opazujemo pri ocenjevanju tudi debelino in enakomernost niti ter tkanja in pletenja. Za opazovanje dolžine vlaken izvlečemo vsaj po eno nitko iz osnovne in vot-ka (po dolžini in širini blaga). Biti mora okoli 15 cm dolga. Odvijamo jo tako dolgo, da se dajo posamezna vlakna izvleči, ne da bi se pretrgala. Razlikovali bomo seboj prepletajo, vendar je običajno možno s primerjavo večjega števila listov ugotoviti, katerih snovi primanjkuje. V bolj zamotanih primerih je mogoče zanesljivo ugotoviti znake samo s kemičnimi analizami listja, mladik in plodov. tizani skoraj niso imeli izgub, ker so si bili1 izbrali krasne pozicije, kjer jim Nemci niso mogli do živega ne z napadi in tudi ne z artilerijskim ognjem. V strašni borbi se je vnelo nekaj hiš. 6. oktobra 1943. je slovensko ljudstvo Beneške Slovenije izpričalo, kaj zmore složen napad, prežet z željo po svobodi proti nadmočnemu, moderno oboroženemu tlačitelju. 6. oktobra so beneški Slovenci sami od sebe po zgledu slovenskih partizanov v soški dolini brez sleherne pomoči od italijanskih partizanov dokazali, kako znajo braniti svojo svobodo in človečanske pravice proti zverinstvu fašizma in vsakršnemu narodnemu tlačenju. Branili so v prvi svetovni vojni kot najboljši vojaki italijanske vojske Italijo in želi za to samo nehvaležnost in krivice. 6. oktober je zgodovinski dan beneških Slovencev, svarilo in pouk vsem, ki bi hoteli to ljudstvo uničiti z raznarodovanjem in zapostavljanjem. Nemško poveljstvo je moralo priznati, da so jih beneški Slovenci pošteno potolkli. Novih ofenzivnih sunkov proti njim se niso upali izvršiti1. Kar cel teden so si Nemci lizali težke rane. Iz drugih sektorjev so morali poklicati na pomoč letai-stvo, da se nad Beneško Slovenijo znesejo vsaj iz zraka. Začeli so bombardirati vasi. 13. oktobra so metali bombe na Log in Podvršč v Nadiški dolini, 14. oktobra dolga vlakna (10 cm iin več) pri volni in lanu ter krajša pri bombažu in trgani volni. Obenem bomo videli, ali so vlakna kodrava (pri volni) ali gladka. Blago lahko preizkusimo tudi s prsti. Tako lahko ugotovimo, ali je mehko (to so tkanine iz volne, viskoznega prediva ter iz mešanice obeh), gladko — vse vrste svile — hrapavo — lan in bombaž. Ce pritisnemo blago k ustnicam, lahko ocenimo občutek topline. Volna, prava svila in delno sintetična vlakna dajejo bolj topel občutek kot bombaž, viskozna vlakna ali lan. ki so hladni. Ce blago stisnemo krepko v pest, lahko ugotovimo, kako se mečka. Volna, pri-rodna svila, najlon in perlon se le malo zmečkajo. Gube se v kratkem poravnajo. Pri ostali, bombažu, viskoznem predivu ali lanu gube ostanejo, če niso ta blaga posebej impregnirana proti mečkanju. Najboljše rezultate pa daje preizkušanje z ognjem. Bombaž, viskozno predivo ter rejon zagorijo s plamenčkom, ki hitro teče po niti. Ostane le zelo malo pepela sivkaste barve, ki rad odpade. Pri gore-nju zadiši po sežganem papirju. živalska vlakna se pri previdnem približanju plamena najprej zvijejo, potem pa zagorijo. Ce jih umaknemo od plamena, kmalu ugasnejo. Pri gorenj u nastane duh po sežganih laseh in kepica črnega pepela, ki ga med prsti lahko zdrobimo v prah. Acetatna svila se spremeni v bližini plamena v temno in steklasto ter trdo kopico, v plamenu pa zgori. Sintetična vlakna (najlon, perlon in re- na Podsrednje in Zamir. Ljudstvo se je zateklo med skalovje in tako ni bilo večjih žrtev. Ranjeni sta bili pri obeh bombnih napadih dve mlajši ženski in ubiti dve starki, ki nista mogli zbežati iz vasi. 15. oktobra so Nemci bombardirali vasi na Kobariškem. Skupna borba Slovencev v soški dolini in Beneški Sloveniji. — Nemci so po dolgem pripravljanju zbrali vse razpoložljive sile na Koroškem, v Sloveniji in Julijski Krajini, da bi z desetkratno premočjo strli m preplavili svobodno ozemlje Kobariškega in Beneške Slovenije. Glavne sunke so namerili proti Kobariškemu iz Bovca, Tolmina in iz Rezije po Učji ter preko Stola. Poskušali so 26. oktobra vdreti pri vratih Beneške Slovenije, pri Sv. Kvirinu, pa so jih beneški Slovenci gladko pognali nazaj. Od 26. do 31. oktobra je divjala silovita nemška ofenziva proti Kobaridu, šele po petih dnevih krvavih bojev so Nemci zavzeli Kobarid. Toda z zavzetjem Kobarida se borbe še niso končale, ker so se partizani borili dalje po obširnih pobočjih Matajurja. Slovenska partizanska brigada Matajur ni mogla po padcu Kobarida več braniti središča na-diške doline in se je umaknila više v gore, da bi tam gori ovirala nemško ofenzivo. Sele 9. novembra 1943. se je nemškim četam posrečilo, da so vdrli v partizansko republiko Beneške Slovenije in se razlili Kot uničujoč in požigajoč plaz po vseh dolinah vzhodne in zahodne Be- Kje je največ vitamina C Vitamin je v zelenjavi rumene in zelene barve. Mnogo ga je tudi v kravjem mleku. Človeško telo ga potrebuje dnevno 1 miligram za vsak kilogram teže. Pomanjkanje tega vitamina povzroča skorbut, od katerega obole tako otroci kakor tudi odrasli. Da dobavimo našemu telesu zadostne količine tega vitamina, jemo mnogo zelenjave, kjer je vitaminov največ. Vzemimo vitamin C. Tega je največ v zelenih delih rastlin, najmanj pa v korenini. V gobah ni vitamina C. Ta je namreč v tesni zvezi z listnim zelenilom-klorofilom. Vitamin C tudi ni v semenih raznih rastlin. Smatramo lahko, da 100 gramov zelenjave vsebuje 50 miligramov vitamina C, kar skoraj krije dnevno potrebo odraslega človeka po tem vitaminu. Kot že rečeno, je količina pril zelenih delih — listih in steblih — večja kot pri belih. Zato ne zametujte zelenih listov solate, ker je v njih mnogo več vitaminov kot v beli glavici. Znaki, da ima krava zavito maternico Krava se je pripravljala na telitev. Izpuščala je po malem blato in vodo, se nemirno prestopala, stezala, legala in vstajala približno pol ure, nakar se je umirila. V naslednjih urah se je to ponavljalo, nato en dan in dve noči ni kazala nobenih znakov telitve. Spet je začela tolči s parklji, divje otepati z repom, zadnje noge je rinila k prvim, da se je hrbet visoko usločil navzven. Ko se ie umirila, je začela jesti. Drugi dan je bilo že na prvi pogled opazno, da se krava v zakolč-ju stiska. Spet je dobila popadke, plod je z vso silo butal v spodnji del života, da se je iz seskov večkrat pocedilo mleko. Umirila se je, začela žalostno mukati, kot bi hotela poklicati na pomoč. Ko je dospel veterinar, je ugotovil, da je maternica močno zavita. Brez veterinarske pomoči ne bi teletila, temveč poginila. Zdaj sta oba, krava in tele, zdrava. Zato naj vsak, ki bi opazil podobne znake, takoj pokliče veterinarja; bolje je, da ta ugotovi, ali bo telitev normalna, kakor da bi bila pomoč prepozna. Uničujte praprot Praprot je zelo škodljiva rastlina tako na travnikih in v gozdu, kakor tudi v živinoreji. Najcenejšim potom jo uničite takrat, ko so stebla 30 do 40 cm dolga, listi pa še razviti. Sicer bodo stebla odganjala še drugič, tretjič in morda tudi četrtič, a bodo vedno bolj slaba. Ce jo boste sproti uničevali, bo praprot kmalu uničena. jon) se blizu ognja talijo v svetlo kroglico, v ognju pa zgorijo teže kot acetatna svila. Vroča kroglica se da razvleči spet V nitko. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica neške Slovenije. Za njimi so ostala pogorišča ini izropane vasi. Popolnoma so požgali vas Kosto pri Gorenjem Barnasu. Dolga in krvava nemška ofenziva ob koncu oktobra in v začetku novembra ie združila v borbi za svobodo Slovence v soški dolini na Kobariškem, Tolminskem in v vseh dolinah Beneške Slovenije. Ni močnejše vezi od tovarištva v borbi. Zopet gverilska borba. — Po nemški ofenzivi v začetku novembra so slovenski partizani v Beneški Sloveniji prešli od frontalne borbe z nasprotnikom zopet na stari gverilski način bojevanja z nenadnimi napadi in takojšnjimi umiki. V Beneški Sloveniji so se partizani umaknili od glavnih prometnih zvez, popolnoma pa svoje zemlje niso mogli zapustiti in so taborili više gori v gorah. Mnogo beneških Slovencev se je borilo v brigadi Matajur, veliko drugih pa v raznih slovenskih primorskih brigadah, zlasti v Gregorčičevi brigadi, ki so jo spoznali in vzljubili v njenem majskem pohodu skozi Beneško Slovenijo. Gregorčičeva brigada je napadla nemško postojanko v špetru že 19. novembra in jim prerešetala z bombami postojanko ter odnesla dva težka minometa s 170 minami in obilo drugega vojaškega materiala. Isto noč so napadli partizani Gregorčičeve brigado tudi Čedad in še mimogrede razbili most preko Arbeča. (Nadaljevanje prihodnja j