Marco Paolini predstavil monolog o človeškem razvoju in zločinskem nacističnem načrtu T 4 ¿9 So plinski terminali nevarni in nepotrebni? Sovodenjski upravitelji rešujejo vozel stalnih travnatih površin Primorski ^ j' V" _ - , Ir t. ČETRTEK, 9. OKTOBRA 2008 Št. 240 (19.330) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € V Avstriji spet velika koalicija ali»»» Rado Gruden Prvak avstrijskih socialdemokratov Werner Faymann je včeraj po napovedih dobil mandat za sestavo nove avstrijske vlade. Predsednik države in Faymannov strankarski kolega Heinz Fischer ob tem sicer ni izrecno povedal, da si želi obnove velike koalicije med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranko (OVP), poudaril pa je, da bi morali, kljub izgubi volilne podpore, socialnodemokratska stranka kot relativna zmagovalka in ljudska stranka kot druga sila v Avstriji sodelovati pri sestavi vlade. Tudi Faymannov osnovni cilj je sestava vlade skupaj z ljudsko stranko. Toda pot do tega cilja bo izredno strma. Če je po eni strani res, da je tudi Faymannov kolega pri OVP Josef Proll pristaš velike koalicije, pa v ljudski stranki ni malo tistih, ki bi si rane po volilnem porazu radi lizali v opoziciji, in tistih, ki imajo apetite po kanclerskem položaju. Za kaj takega pa bi bilo nuj -no potrebno sodelovanje s skrajno desnico. Svobodnjaki Heinz-Christiana Stracheja in Zavezništvo za prihodnost Avstrije Jorga Haider-ja bi namreč lahko ljudski stranki zagotovili potrebno večino, Josefu Prollu pa kanclerski položaj. Kaj bi to pomenilo za ugled Avstrije v Evropi ni treba posebej poudarjati. Le upamo lahko, da na Dunaju niso pozabili lekcije iz leta2000, ko je EU zaradi vstopa Haiderja v vlado proti Avstriji uvedla celo sankcije. Za veliko koalicijo (morda skupaj z Zelenimi) verjetno navija tudi slovenska manjšina. Pa ne zato, ker bi od SPO in OVP lahko veliko pričakovala, temveč predvsem zaradi strahu, da se z morebitno skrajno desno vlado njen položaj lahko samo še poslabša. finančna kriza - Usklajena akcija na svetovni ravni brez primere v zgodovini Vodilne centralne banke znižale obrestne mere Kljub temu so borze tudi včeraj poslovale v rdečem italija - Vlada sprejela zakonski odlok proti finančni krizi 20 milijard za reševanje bank, bančne vloge javno zajamčene RIM - Italijanska vlada je sinoči na izredni seji sprejela zakonski odlok z nujnimi ukrepi proti finančni krizi. Ustanovila je sklad v vrednosti 20 milijard evrov za reševanje bank v težavah, poleg tega pa je uvedla javno jamstvo za bančne in hranilniške vloge. Na S. strani WASHINGTON/FRANKFURT -Vodilne centralne banke so včeraj v usklajeni akciji znižale obrestne mere. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka (FED) je obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka. K akciji so se pridružile skoraj vse ostale pomembnejše centralne banke na svetu. Kljub temu pa so včeraj poleg azijskih domala vse evropske borze poslovale v rdečem. Ne-wyorška borza je začela pozitivno, potem pa ta tudi njena indeksa Dow Jones in Nasdaq začela padati. Medtem so vlade posameznih držav sprejele še druge ukrepe proti krizi. Tako je Slovenija zvišala zajamčeno vsoto za bančne vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo. Na 19. strani SŽ predlagale Trenitalii uvedbo več vlakov med državama Na 4. strani Trst: srečanje SKGZ in Agrarne skupnosti Na 6. strani Dijakom liceja Prešeren nagrada za inovativnost Na 8. strani Varčevalci vznemirjeni, iz goriških bank pomirjujoče izjave Na 14. strani trst - »Pismo« skrajnodesničarske zveze okolje - Pokrajinska komisija obiskala tržaški obrat Pahor: prvi zametki obrekovalne kampanje? »Neutrudna« sežigalnica Za krepitev sistema ločenega zbiranja odpadkov v tržaški občini ni tehničnih ovir TRST - Se desnica pripravlja na obrekovalno kampanjo proti Borisu Pahorju? Pismo tržaškim občinskim svetnikom Združenja sorodnikov de-portirancev v Jugoslaviji kaže, da so se nekateri krogi aktivirali proti podelitvi mestnega priznanja slovenskemu pisatelju. Pismo, če ga tako lahko sploh imenujemo, je prežeto z blodnjami, lažmi in potvarjanji. V njem beremo tudi obtožbe na račun poslanca Ettoreja Rosata. Slovenski občinski svetniki so upravičeno zgroženi, solidarnost Pahorju je izrekla Demokratska stranka. Na 8. strani TRST - Pristojna pokrajinska komisija je včeraj obiskala tržaško sežigalnico, si ogledala obrat in pogovarjala z direktorjem oddelka za okolje družbe Acegas-Aps Dalmasom. Slednji je orisal glavne značilnosti sežigalnice, temu pa je sledil ogled obrata oz. procesa predelave, od prihoda tovornjakov do sežiganja odpadkov in proizvajanja električne energije. S srečanja je med drugim izšlo, da nima ločeno zbiranje odpadkov tehničnih ovir in da je družba Acegas-Aps iz tega vidika pripravljena na vsako odločitev tržaške občinske uprave. Ko pa bi se slednja odločila za krepitev ločenega zbiranja, bi sežigalnica lahko sprejemala odpadke od drugod. Na 6. strani 2 Četrtek, 9. oktobra 2008_MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Izredna dinamičnost današnje Kitajske Jo2e Pirjevec_ »Dober dan« se reče po kitajsko »ni hiao«. Še pred nekaj desetletji pa so Kitajci rekli »chi ce ma« - »ali si lačen«. Mislim, da je med tema vljudnostnima obrazcema vsa razlika med včerajšnjo in današnjo Kitajsko. Skozi stoletja je bila poglavitna skrb večine prebivalcev te ogromne dežele, v katero bi se dalo stlačiti vso Evropo do Urala in še Sredozemlje z Magrebom, kako si bodo napolnili želodec. Danes niso samo siti, temveč uživajo blagostanje, ki je vsaj v Pekingu podobno tistemu v najbolj cvetočih mestih zahoda. Kaj je temu vzrok? V prvi vrsti modernizacija, v katero so kitajsko družbo potisnili burni zgodovinski dogodki, začenši z meščansko revolucijo na začetku 20. stoletja, ki je odpravila monarhijo in fevdalizem, in socialistično revolucijo, ki je zmagala leta 1949. Nato tradicionalna pridnost in iznajdljivost kitajskega človeka, pripravljenega na žrtve, kakršnih pri nas ne poznamo več. In končno nenavadni ideološki razvoj vladujoče komunistične partije, ki se je po Maovi smrti odločila za tržno gospodarstvo, ne da bi se obenem odpovedala marksizmu. Slednjega vsaj z besedami tako dosledno udejanja, da se ji je pred štirimi leti zdelo potrebno razglasiti konec razrednega boja. Ne zaradi tega, da bi se vrnila v preteklost, temveč zato, da bi poudarila uspeh revolucionarnega procesa, ki naj bi že dozorel v komunizem. Ti idejni konstrukti so seveda samo naslonjalo za pragmatičen pristop do realnosti, ki ga je še najlažje ponazoriti s slavnim Maovim rekom: »Ni pomembno ali je mačka bela ali črna. Pomembno je, da lovi miši.« Kitajska mačka še kako lovi miši! Mislim, da danes na vsem svetu ni tako dinamične družbe kot je ta, ki jo spoznavam na svojem potovanju. Preseneča me na vsakem koraku.Pravzaprav že ob izkrcanju iz letala in ob sprejemu na meji, kjer je birokracija omejena na pozoren a kratek pregled podatkov v potnem listu. Če primerjam mejne formalnosti, kakršne doživljam, ko grem v Rusijo, da o Združenih državah niti ne govorim, moram reči, da se v odnosu do tujca, Kitajska obnaša neprimerno spodobno in spoštljivo. Verjetno gre za namerno politično odločitev, sloneči na tisočletni uglajenosti kulture, ki se je edina ohranila od antike dalje. Enega aspek-tov te kulture sem opazil danes ob obisku cesarske poletne rezidence nedaleč od Pekinga. Trije ali štirje starejši gospodje so z vedri vode v eni roki in z velikimi čopiči v drugi pisali na kamnite plošče, s katerimi je bilo tlakovano dvorišče. Ustvarjali so dolge zapise, ki so izginili, ko se je voda posušila. Ko sem vodičko vprašal, kaj počenjajo, mi je pojasnila, da hočejo javnost seznaniti s svojo kaligrafično in pesniško nadarjenostjo. Rekli boste, da kitajsko stvarnost preveč poveličujem. Zavedam se, da je tako, saj ni mogoče spregledati njenih avtokratskih potez. Z druge strani pa vendar ne gre pozabiti na ogromno nalogo, s katero se sooča vladujoča elita, ki mora skrbeti za kolikor toliko zadovoljiv razvoj ene milijarde ljudi. Mislim, da prisostvujemo procesu postopne demokratizacije, ki bo trajala generacijo ali dve, se bo pa prej ali slej vendar udejanjila. Vsaj tako napoveduje študija, ki jo je pred kratkim pripravila Kitajska akademija znanosti. Po njenih napovedih, naj bi se na Kitajskim v prihodnjem desetletju pojavila civilna družba s svojimi interesnimi skupinami, nato pa naj bi nastopilo obdobje političnega pluralizma. Ali bo ta proces potekal brez travm, je seveda vprašljivo. Morda pa nas bo Kitajska tudi v tem presenetila. Znak, da gredo stvari na bolje, sem opazil danes. Na eni glavnih pekinških cest je stal moški z visoko koničasto kapo iz papirja na glavi in z dvema ogromnima listoma papirja, ki sta ga celega pokrivala. Kapa in ta nenavadna obleka sta bili popisani z ideogrami, ki jih seveda nisem znal razbrati, čeprav sem razumel, da izražajo protest. Vodička je komentirala, da bi v preteklosti človek za to sedel za zapahi. Dejstvo, da je sredi belega dne lahko izražal svoje mnenje, se mi je zdelo pozitiven obet za prihodnost. VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon bo zagotovil sončno in toplo vreme Darko Bradassi_ Nad nami se je v zadnjih dneh predvsem v prizemlju zadrževal razmeroma vlažen atlantski zrak, omembe vrednih padavin pa, za razliko od severnih istrskih predelov in od Kvarnerskega zaliva, kjer so včeraj nastajale tudi plohe, ni bilo. Zlasti pridelovalci cvetja se zato že delno pritožujejo nad pomanjkanjem dežja. Predvsem ob morju od 13. septembra ni bilo več pomembnejših padavin, od časa do časa je padel le kakšen skromen milimeter dežja. V zadnjih dneh se je nad Sredozemljem zadrževal šibak anticiklon, ki se bo v prihodnjih dneh okrepil in nam bo zagotovil povečini sončen konec tedna. Tudi temperature se bodo v primerjavi z vrednostmi, ki smo jih beležili v zadnjih dneh, precej zvišale. Toplotna advekcija pa bo še najbolj izrazita v višjih plasteh, pričakujemo, da se bo ničta izoterma do nedelje po dolgem času spet dvignila na zelo visokih 4000 m. Če je radiosonda v zadnjih tednih v višjih slojih beležila tudi prave zimske temperature - temperatura na višini okrog 1500 m se je spustila do 2°C - se bodo vrednosti v prihodnjih dneh pomaknile bistveno navzgor. V nedeljo pričakujemo, da bo na tej višini 12 do 13°C, kar bi, denimo, bilo normalno proti koncu junija. Ničta izoterma pa se bo povzpela kar do višine okrog 4000 m, kar presega dolgoletno normalnost tudi sredi najbolj vročega poletja. Najvišji sloji bodo, torej, za ta čas zelo topli, kar bo zagotovilo veliko vremensko stanovitnost. Mnoge naše jadralce, ki se bodo v nedeljo udeležili Barcolane, pa zanimajo predvsem vetrovi. Seveda tako velika vremenska stanovitnost ne gre v prid močnejših vetrov, kakor tudi ne otoplitev ozračja. Nanje pa bo odločilno vplival anticiklon, ki bo predvidoma imel središče severovzhodno ali vzhodno od nas, gradient v pritisku pa bo, kot kaže precej skromen. Nad širšim severovzhodnim evropskim območjem in nad Sredozemljem predvidoma ne bo pomembnejših razlik, kar izključuje močnejše vetrove. Kot kaže pa - vendar ta podatek bomo lahko le potrdili v prihodnjih dneh - bo središče anticiklona nekje nad Belorusijo in Ukrajino, kar bi po- menilo, da bodo, čeprav šibki, prevladovali vetrovi iz severovzhodne smeri. Ni izključeno, torej, da bi lahko vsaj na začetku regate pihljala šibka burji-ca. Smer vetra pa zaenkrat ostaja še precej negotova. Danes bo povečini delno jasno z zmerno oblačnostjo. Možnost padavin bo majhna. Jutri bo povečini precej jasno in nekoliko topleje. V soboto in v nedeljo bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Toplo bo. Najvišje dnevne temperature bodo predvsem v nižinah lahko ponekod dosegle okrog 25°C. Na sliki: Vremenska fronta se je včeraj zadrževala nad zahodno Evropo, kjer bo v prihodnjih dneh oslabela Napovedi za Barkolano na »http://www.slomedia.it« Našim jadralcem bomo v prihodnjih dneh nudili natančnejše vremenske napovedi za nedeljsko regato na novoustanovljenem spletnem portalu »http://www.slomedia.it«. Vremenski podatki za Barkolano bodo na tem portalu od današnjega dne obnovljeni vsaj dvakrat dnevno, v nedeljo pa že ob 6.uri zjutraj, tako da bodo imeli naši jadralci na dan regate možnost ogleda čim natančnejše vremenske slike. družba - Zanimiva objava revije Zeno Magazine Kdo je kdo v FJK? Seznami najbolj vplivnih oseb - Med Slovenci Race, Tomsich, Peric, Hlede, Terpin, Corsi, Sanzin in Gosgnach TRST - Kdo je zares vpliven v Furlaniji-Julijski krajini? Na to vprašanje je želela dati odgovor tržaška revija Zeno Magazine, ki v svoji oktobrski številki objavlja seznam najbolj vplivnih oseb: ta obsega sto imen s Tržaškega, štirideset z Goriškega in devetdeset z Videmskega. V članku z naslovom Novi zemljevid oblasti odgovorni urednik revije Paolo Zeriali pojasnjuje kriterije oblikovanja seznamov: tako so upoštevali razmerje med politično oblastjo ter ekonomsko nadarjenostjo in profesionalnostjo posameznikov, njihovo sposobnost vplivati na javno mnenje s svojo osebnostjo in vidljivost v medijih. Ključnega pomena je bila njihova avtonomija oz. to, da vpliv izhaja iz njih samih in ne le, da je odraz moči drugih. Kdo je torej kdo v FJK? Na Tržaškem je na prvem mestu pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Generali Giovanni Perissi-notto, takoj za njim pa senator Giulio Camber, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil predsednik družbe Italia Marittima Pier-luigi Maneschi. Vsi ostali so zadaj, nekateri blizu (npr. predsednik pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, podtajnik ministrstva za okolje Roberto Menia, predsednik družbe Illycaffe Andrea Illy), drugi pa bolj daleč (npr. župan Roberto Dipiazza, škof Evgen Ravignani, parlamentarca Roberto Antonione in Ettore Rosato). »Naj vplivnež« na Goriškem je podjetnik Leopoldo Terra-neo, takoj za njim je goriški nadškof Dino De Antoni, tretji pa je goriški župan Ettore Romoli. Ostali pomembnejši vplivneži so npr. deželna svetnika Franco Brussa in Giorgio Brandolin, predsednik goriške trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, direktor krminske kleti Luigi Soini, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Nicolo Fornasir in drugi. Na videmski lestvici vodi senator Ferruccio Saro, takoj za njim je predsednik deželne vlade FJK Renzo Tondo, na tretjem mestu pa je podjetnik Giam-pietro Benedetti. Na ostalih vidnih mestih so še številni podjetniki, pa tudi novi videmski župan Furio Honsell, videmski nadškof Pietro Brollo in njegov predhodnik Alfredo Battisti. Kaj pa Slovenci? Med stotimi najbolj vplivnimi Tržačani se na 54. mestu nahaja odvetnik Rado Race, predsednik družbe Prae in bivši predsednik paritetnega odbora, poleg njega pa je na 93. mestu še lekarnar Giuseppe Tomsich. Največ Slovencev, in sicer pet, je na goriškem seznamu. Slovenski »naj vplivnež« je na 18. mestu predsednik finančne družbe KB 1909 Boris Peric, na 29. mestu pa je notar Damjan Hlede, ki je, zanimivo, prehitel odvetnika in deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Ter-pina, ki se nahaja na 31. mestu, ter števerjanskega župana in predsednika Gorske skupnosti za Brda, Tersko in Nadiške doline Ha-drijana Corsija, ki zaseda 33. mesto. Na 39. mestu je odvetnik Samo Sanzin. Tudi na Videmskem imamo med vplivneži Slovenca: to je urednik škofijskega tednika La Vita Cattolica Ezio Gosgnach, ki je zasedel 63. mesto. (iž) založniški zakon Novinarski sindikat komentira stališče podtajnika Bonaiutija RIM - Vsedržavni novinarski sindikat FNSI meni, da predstavlja nov pravilnik za delitev državnih prispevkov časopisom koristno osnovo za soočenje. Pravilnik je oblikoval podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti. Novinarji so torej pripravljeni na soočenje z vlado, a pod pogojem, da se slednja odpove napovedanim drastičnim krčenjem in da časopisom dodeli za obdobje 2007-2008 že napovedana finančna sredstva. Za krčenja prispevkov se je vlada v letošnjem poletju odločila na pobudo ministra Giulia Tremontija. PISMA UREDNIŠTVU Dialog mogoč le med enakopravnimi subjekti Oglašam se v zvezi s člankom, ki ste ga objavili 7.10.2008 in v katerem poročate o odgovoru, ki ga je g. Bartole objavil na prvi strani Il Piccola. Najprej menim, da bi bilo dobro, da bi Bartolejev odgovor objavili v celoti, tako da si lahko bralci sami ustvarijo mnenje o nivoju argumentiranja avtorja. Na koncu pa se pridružujete želji Bar-toleja, da bi se javno soočanje nadaljevalo in da bi se še kdo izmed Slovencev oglasil. Osebno menim, da je predpogoj za vsako soočanje enakopravni položaj vseh sodelujočih. Konkretno: Bartole na Il Piccolo odgovarja na stališča, ki jih bralci tega dnevnika lahko spoznajo le iz njegovega tolmačenja. Korektno pa bi bilo, da bi dnevnik nudil možnost bralcem, da si sami ustvarijo mnenje o teh stališčih tako, da bi ta stališča v celoti objavil. Dokler ne bo Il Piccolo objavljal - in to na prav tako vidnem mestu kot Bartolejevo - tudi stališča, ki niso v skladu z Bartolejevimi, Spadarovimi in podobnimi stališči, nima odzivanje nobenega smisla. In da nudi dovolj prostora za celovito predstavitev posameznih stališč. Dialog je, ponavljam, mogoč le med enakopravnimi subjekti. Drugače ni to dialog ampak nekaj drugega, mnogo manj dostojanstvenega. Sandi Volk Imena krajev v zamejstvu Pišem, ker bi vas rad opozoril na problem, ki je v tem trenutku še neopazen, vendar ne za dolgo. Mislim na zemljepisna imena krajev v zamejstvu. Kot povsod, se tudi na tem področju sedaj (geo)podatki zapi- sujejo v digitalni obliki; nastajajo tako baze podatkov oz. geografski informacijski sitemi (angl. Geographical Information Systems -GIS). Zelo znana podatkovna baza (Open source) je npr. http://www.geonames.org/. No, v tej bazi je npr. prisoten tudi podatek o Števerjanu, vendar samo v dveh oblikah: San Floriano del Collio in San Florean dai Cuei. Še en primer: Savogna d'Isonzo, Sa-vogne di Gurice, Savogne di Guri-ze. Menim, da če želimo ohraniti slovenska imena krajev, bi morali poskrbeti da se le-ta vpišejo/vnesejo v baze poleg italijanskih in furlanskih. Svojčas je Slori pripravil in objavil seznam (zemljevid) ledin-skih imen, ki bi ga lahko sedaj uporabili. Ne poznam postopkov za vnos, niti ne poznam italijanskih geografskih informacijskih sistemov, vendar za te informacije je dovolj povprašati na zgornjem naslovu (Geonames) oz. na http://www.freegis-italia.org/ in http://www.gfoss.it/ (za Italijo). E. Pavletič SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. oktobra 2008 3 slovenska manjšina - Jutri v Špetru informativno srečanje O izvajanju zaščite v videmski pokrajini Srečanje sta pripravila pokrajinska odbora SKGZ in SSO za Videmsko VIDEM - Kot smo že nekajkrat poročali, je v deželnem svetu Furla-nije-Julijske krajine (FJK) v zadnjem obdobju prišlo do burne polemike zaradi predloga o deželnem zakonu za zaščito »slovanskih govoric« v deželi, kot so nadiška, terska in rezijanska, ki jih nekateri nimajo za slovenska narečja. Predstavniki slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini doslej polemik o povezavi med slovenščino in narečji, ki jih govorijo v Nadiških in Terski dolinah ter v Reziji, niso želeli komentirati. Videmska pokrajinska odbora SKGZ in SSO pa prirejata jutri ob 18.30 v občinski dvorani v Špetru informativno srečanje o izvajanju zaščitnih zakonov št. 482/99, 38/01 in 26/07 ter razlogih za zaščito Slovencev v videmski pokrajini. SKGZ in SSO bosta zastopala pokrajinska predsednika Jole Namor oziroma Giorgio Banchig, o zaščiti Slovencev v videmski pokrajini pa bo govoril Bojan Brezigar, predsednik Jole Namor paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine. Organizatorji, ki upajo, da se bo srečanja udeležilo čim več pripadnikov slovenske in italijanske skupnosti, so uradna vabila poslali županom vseh tistih občin v videmski pokrajini, kjer se dosledno in brez večjih težav uveljavlja zaščitni zakon. Vabilo pa so predstavniki naših dveh krovnih organizacij poslali tudi čedajske-mu deželnemu svetniku desnosre-dinske stranke Ljudstva svobode Robertu Novelliju, enemu izmed pod- Bojan Brezigar pisnikov novega deželnega zakonskega osnutka "Zaščita, ovrednotenje in promocija jezikovno-kulturne dediščine Dežele FJK" (ostali podpisniki so Camber, Galasso, Pedicini, Va-lenti, Venier Romano in Ferrone). Novelli je ob predstavitvi zakonskega osnutka dejal, »da želi priznati polno kulturno dostojanstvo narečjem, kot sta nadiščina in rezijanščina, ki imajo svojo identiteto in so po krivici vključena v zaščitni zakon za Slovence; omenjene skupnosti se ne čutijo slovenske, temveč italijanske in že Giorgio Banchig dolgo časa želijo zakon, ki bi potrdil njihovo jezikovno posebnost«. Omenjeni zakon bi lahko Dežela kmalu in brez večjih težav sprejela, saj ima desna sredina večino, njegov pravi cilj pa je pravzaprav zanikanje zgodovinskega dejstva, da živijo v videmski pokrajini Slovenci. Naj še omenimo, da je v že obstoječem deželnem zakonu za Slovence (sprejela ga je Illy-jeva levosredinska deželna večina) predvidenih 100.000 evrov za promocijo krajevnih slovenskih narečij vključno z rezijanskim. (T. G.) do jutri Na univerzi v Celovcu konferenca o večjezičnosti CELOVEC - Večjezičnost je tema mednarodne konference na alpe-jadranski univerzi v Celovcu. Znanstveniki, gospodarski strokovnjaki in umetniki bodo še danes in jutri obravnavali predvsem čezmejne projekte s tega področja. Znanstveni vodja konference Werner Wintersteiner je za uvod v prireditev poudaril, da politika slej ko prej ne sledi naravni večjezičnosti skupne alpe-ja-dranske regije, o čemer med drugim priča tudi spor o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Ob tem je pristavil, da je družba dosti bolj napredna. Kot dokaz zato je Wintersteiner opozoril na gospodarsko sodelovanje v regiji, trijezične otroške vrtce npr. v Čajni, Ledincah, Kranjski Gori in na Trbižu ter na rastoče število prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem. (I.L.) slovenija - Predlog koalicijske pogodbe Za Zares in LDS bi bila lahko bolj konkretna LJUBLJANA - Predstavniki večine strank, ki jim je SD posredovala osnutek koalicijske pogodbe, o konkretnih pripombah nanjo še niso govorili. V DeSUS pojasnjujo, da bodo pripombe posredovali v ponedeljek, v Zares in LDS pa menijo, da bi bilo lahko v osnutku pogodbe nekaj več konkretnosti. Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobiča je osnutek pogodbe primerna osnova za razgovore. "Morda še manjka nekaj konkretizacije," je dejal. Pričakuje, da se bodo v prihodnjem tednu dovolj hitro začeli usklajevati. Med strankama ne vidi dramatičnih razlik, morda v Zares po Go-lobičevo dajejo nekaj več poudarka vprašanjem trajnostnega razvoja. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič pa je povedal, da je osnutek sicer prejel, da pa je še ni prebral. O zahtevah predsednika stranke Karla Erjavca po vnovičnem položaju ministra za obrambo je Žnidaršič povedal, da v poslanski skupini temu ne na- sprotujejo, da pa stranka na to temo še ni imela sestanka in sprejemala stališč. Kot je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, so v torek prejeli tekst koalicijskega programa, ki ga bodo preučili v prihodnjih dneh. Osebno sicer meni, da bi SLS po slabšem rezultatu na volitvah morala strniti vrste v opoziciji in se bolje pripraviti na naslednje volitve. "Trdim, da v opoziciji ni koalicije in da si mora vsaka stranka ne glede na velikost izboriti svoj prostor pod soncem," je pojasnil Pre-sečnik. Skupina v stranki LDS po besedah predsednica stranke Katarine Kre-sal že pregleduje osnutek koalicijske pogodbe. O konkretnih pripombah Kre-salova še ni želela govoriti, je pa opozorila, da v osnutku pričakuje "nekaj več konkretnosti". "Želimo, da bi bila pogodba kompromis splošnih načel usmeritev pa tudi konkretnih ukrepov na posameznih področjih," je dejala predsednica LDS. (STA) split - Po napadu okreva v splitski bolnišnici Po mnenju strokovnjakov Slovenca pri Visu napadel veliki beli morski pes zgornji tarbij - Naslednje tri nedelje v oktobru Spet praznik kostanja Burnjak Gre za pravo turistično-kulturno prireditev s koncerti, razstavami, glasbo, pohodi in tipičnim sejmom krajevnih pridelkov in izdelkov SREDNJE - V Zgornjem Tarbiju v občini Srednje se bo v nedeljo začel tradicionalni praznik kostanja Burnjak, ki vsako leto poteka tri nedelje v oktobru (letos bo na sporedu 12., 19. in 26. oktobra). Praznik je v zadnjih letih dobil značilnosti turistično - kulturne prireditve. Organizatorji so za obiskovalce ob okusnem kostanju Nadiških dolin pripravili še razne koncerte, razstave, vodene pohode in sejem tipičnih lokalnih proizvodov (kmečkih in obrtniških). Otroci se lahko z animatorjem zabavajo na prireditvi Mali Burnjak, za veselo vzdušje pa skrbijo ulični glasbeniki in harmonikarji. Poleg tega imajo obiskovalci možnost obiskati center Okno v slovanski svet, ki se nahaja v Zgornjem Tar-biju. Burnjak pa je še vedno pravi vaški praznik in pri organizaciji sodeluje vsa skupnost. Maša in procesija sta ohranili osrednjo vlogo, medtem ko po ozkih uličicah stalno potekajo manjše prireditve in tako valorizirajo tipično podobo vaške arhitekture Nadiških dolin. Bur- njak organizirajo športno društvo Poli-sportiva Tribil Superiore - Zgornji Tar-bij, tarbijska župnija in vaščani, Društvo alpincev iz Srednjega, Planinska družina Benečije, združenje Pro loco Nediške doline, Kmečka zveza, Civilna zaščita občine Srednje, zadruga Albergo diffu-so Valli del Natisone pod pokroviteljstvom občine Srednje in s podporo Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda. V nedeljo bo ob desetih odprtje sejma kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov, istočasno pa bo v cerkvi sv. Marije Magdalene koncert Sare Rigo (klavir) in Daisy Togni (flavta). Pol ure kasneje se bo začel voden ogled kostanjevih nasadov, pot pa bo pohodnike vodila iz Obilice proti Zgornjemu Tarbiju. Ob dvanajstih bosta glasbenici Sara Rigo in Daisy Togni svoj koncert nadaljevali v cerkvi sv. Janeza Krstnika, ob enih pa bodo v centru Okno na slovanski svet odprli razstavo slikarke Ide Kocjančič. Ob dveh popoldne bo v okviru pobude Mu-zika pod šotorom zaigrala popularna skupina Dej še 'n litro, ki bo s tem opra- Obiskovalci Burnjaka bodo seveda lahko nabavili tudi slastni beneški kostanj vila svoj krstni nastop v videmski pokrajini, ob 15. uri pa bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika nekaj pesmi zapela ženska vokalna skupina Vinika iz Goriških Brd. Dodatne informacije in program za vse tri nedelje lahko dobite tudi v slovenščini na spletni strani "http://www.burnjak.eu/"www.bur-njak.eu. (T.G.) ZAGREB - Hrvaški strokovnjaki so ugotovili, da sta zoba, ki so ju zdravniki izvlekli iz noge slovenskega potapljača, iz čeljusti velikega belega morskega psa (na sliki), dolgega približno tri metre. Nesrečni 43-letni Ljubljančan medtem po operaciji v splitski bolnišnici okreva v baro komori, da bi se mu tako poškodbe čim prej zacelile.Hrva-ški mediji poudarjajo, da je zdravstveno stanje slovenskega državljana po operaciji stabilno, medtem ko zdravniki še niso povsem prepričani, ali jim je uspelo rešiti spodnji del Slovenčeve leve noge, in sicer zaradi hude poškodbe živca, v katerem so našli omenjena zoba. Čeprav so nekateri na Hrvaškem dvomili, da je potapljača iz Ljubljane deset metrov od obale napadel morski pes, so strokovnjaki potrdili, da ga je napadal eden izmed največjih morskih plenilcev. Dodali so, da ni razloga za preplah, ker je verjetnost za nov napad zelo majhna, razen če bi šlo za smolo, kot jo je imel Slovenec. Hrvaški oceanograf Alen Soldo, strokovnjak za morske pse, je v ponedeljek po napadu domneval, da je žival privabila kri ulovljene ribe, ki jo je imel napadeni potapljač okoli pasu. Kot je pojasnil, morski pes v času napada zapre oči in je verjetno namesto ribe zagrabil potapljača. Veliki beli morski pes je napadel Ljubljančana v ponedeljek okoli poldneva v zalivu Smokva. 4 Četrtek, 9. oktobra 2008 GOSPODARSTVO promet - V Ljubljani sestanek predstavnikov Slovenskih železnic in Trenitalie Predlog o povečanju števila vlakov med Slovenijo in Italijo Lokalni vlaki med Ljubljano in Sežano še do Trsta - Povezava med Goricama LJUBLJANA - Na pobudo Slovenskih železnic (SŽ) so se pretekli ponedeljek v Ljubljani sestali predstavniki potniškega prometa slovenskih in italijanskih železnic. Govorili so o možnih rešitvah, da bi povečali število vlakov na progah med državama. Slovenske železnice so predstavile več predlogov, uvedba dodatnih povezav pa bi bila mogoča prihodnje leto. Do sestanka med predstavniki slovenskih in italijanskih železnic je prišlo potem, ko je 1. aprila letos italijanski prevoznik Trenitalia enostransko ukinil vlak EuroCity Casanova, tako da med državama trenutno vozi samo še nočni vlak EN Venezia, in sicer od Budimpešte do Benetk in nazaj, so v sporočilu za javnost zapisali na Slovenskih železnicah. Slovenske železnice so na sestanku predstavile tri predloge. Ponovno naj bi uvedli vlak med Ljubljano in Benetkami, in sicer ob takih urah, da bi lahko z njim (s prestopanjem) potovali tudi potniki iz Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. Drugi predlog zadeva uvedbo vlaka, ki bi povezoval Gorico in Novo Gorico. Z vstopom Slovenije v schengen-sko območje namreč ni več ovir za medsebojno železniško povezavo teh sosednjih mest. Na tak način bi tudi pospešili rast turističnih tokov na Goriškem in ob bohinjski progi. Tretji predlog Slovenskih železnic pa je bil, da naj bi traso enega ali dveh parov lokalnih vlakov, ki vozijo med Ljubljano in Sežano, podaljšali do Op-čin oziroma do Trsta. Mednarodni vlaki v zadnjih letih namreč vozijo mimo Trsta, tako da s tem mestom iz Slovenije ni več železniške povezave, prav tako pa mesto ni povezano niti z drugimi državami, na primer s Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. Trenitalia se bo v roku enega meseca opredelila do slovenskih predlogov in preverila, kolikšna je možnost, da bi vlaki vozili do Trsta in Gorice. Glede povezave do Benetk pa so Slovenske železnice prevzele nalogo, da bodo ugotovile, koliko potnikov naj bi potovalo na tej relaciji in kolikšna naj bi bila sprejemljiva tržna cena vozovnice. Trenitalia bo preučila tehnične in finančne možnosti za ponovno vpeljavo vlaka. Glede na način oblikovanja mednarodnih voznih redov bi bila uvedba dodatnih povezav sicer mogoča šele prihodnje leto, so sporočili iz Slovenskih železnic. (STA) Lokomotivi posebnega vlaka Trenitalie in Slovenskih železnic iz decembra 2001 arhiv fjk - Tondo in Romoli v Rimu Frattini potrdil pomen FJK kot mosta za Balkan RIM - »Furlanija-Julijska krajina je za nas dežela-most za območje Balkana, in to na področju infrastrukturnega sistema, inovativnosti, sposobnosti tvorje-nja sistema, torej investicij, s svojimi malimi in srednje velikimi podjetji,« je poudaril zunanji minister Franco Frattini na konferenci, ki je bila včeraj na sedežu predstavništva Dežele FJK v Rimu. Na konferenci, ki so se je udeležili tudi podsekretar za mednarodno trgovino na ministrstvu za gospodarski razvoj Adolfo Urso, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in goriški župan Ettore Romoli, so predstavili omizje z nazivom International desk Italy-South East Europe (Mednarodno omizje Italija - Jugovzhodna Evropa), ki bo januarja potekalo v Furlani-ji-Julijski krajini. Na njem bodo izbrali projekte, velika dela in specifične akcije, prek katerih se bo okrepila vloga Italije pri gospodarskem razvoju Balkana in Jugovzhodne Evrope. Frattini je bo tej priložnosti ponovil, da je Balkan v italijanski zunanji politiki prednostno geografsko območje, kar dokazuje tudi njegov nedavni obisk v Beogradu ob podpisu sporazuma med Fiatom in Zastavo. Med prioritetami Italije je po ministrovih besedah tudi zaključek procesa vključevanja Hrvaške v EU, medtem ko je treba Bosni in Hercegovini pomagati pri preseganju starih sporazumov iz Daytona. Italija je tudi angažirana za močno podporo Albaniji, Črni gori in Makedoniji, je sklenil zunanji minister. Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je bil zelo zadovoljen, ker je »vlada dala Furlaniji-Julijski krajini jasno priznanje« za vlogo, ki jo igra na območju Balkana. Tondo je spomnil, da je bila FJK še do pred enim letom obmejna dežela, kar je npr. dolga leta blokiralo razvoj infrastruktur. »Rimska vlada je razumela, da pomeni razvoj FJK tudi razvoj vse države,« je poudaril Tondo, za katerega je ob tem posebej pomembno, da država priznava deželi »pooblastilo za realizacijo dejanj mednarodne politike na celo vrsti področij, od logistike, infrastruktur in transporta do velikih javnih del in sodelovanja med institucijami«. enogastronomija »Čudovitih dvajset« v salonu nekdanje tržaške ribarnice V tržaškem Salonu degli Incanti (nekdanja ribarnica) na Nabrežju se bo prihodnjo sredo predstavila skupina 20 odličnih gostiln in restavracij iz vse dežele, znana z imenom Friuli Venezia Giulia - Via dei Sapori. Sladokuscem in gurmanskim ljubiteljem bo ponudila izbor Jesenske kuhinje od morja do Krasa, Brd in Furlanije. Med »čudovitimi dvajsetimi«, so tudi znane slovenske gostilne Sale e Pepe iz Srednjega v Benečiji, De-vetak z Vrha, Subida s Plešivega na Goriškem in Ai Fio-ri iz Trsta, poleg drugih uglednih imen kot so Da Nando iz Mortegliana, Da Toni iz Gradiscutte di Varmo v videmski pokrajini ali pa Lido iz Milj. Vsako gostilno bo spremljal znan vinski proizvajalec, kot so Edi Keber iz Krmina, Il Carpino iz Števerjana, Primosic z Oslavja. Dobrodošlici bo sledila pokušnja in degustacija jedi in vin, pozneje pa tudi sladic in drugih »vzburljivih« okusov. Rezervacije sprejemajo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na Konzorciju FVG - Via dei Sapori v Vidmu, Drevored Duodo 5 (tel. 0432538752, hyperlink "http://wwwfriuliviadeisapori.it" www.friuliviadeisa-pori.it, epošta info@friuliviadeisapori.it). Vstopnice za udeležbo na degustaciji so v prodaji tudi pri vseh sodelujočih gostilnah, reklamno gradivo pa dobijo interesenti tudi v tajništvu gostinske sekcije SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8 (tel. 0406724824). pristanišča - Naložbe Luka Koper se je predstavila v Avstriji KOPER - Družba Luka Koper se je udeležila konference za vlagatelje v avstrijskem Stegersbachu, ki jo je organizirala Erste Bank. Kot je družba objavila na straneh Ljubljanske borze, je Luka Koper požela veliko zanimanja finančnih institucij, tudi avstrijskih. Koprsko pristanišče pomeni namreč za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejšo vstopno-izstopno točko za čezmorsko trgovino. Konference v Stegersbachu se je udeležilo več kot 50 podjetij z območja jugovzhodne Evrope. Kot smo že poročali, so v koprskem pristanišču septembra dosegli rekordni promet kontejnerjev, saj so pretovorili 32.044 kon-tejnerskih enot (TEU) in tako za 1213 TEU presegli prejšnji mesečni rekord, ki so ga zabeležili marca. Kontejnerski promet v svetu skokovito narašča in to se odraža tudi v koprskem pristanišču, kjer se trend rasti nadaljuje; v devetih mesecih letos so pretovorili 261.085 TEU, kar je 16,5% več kot v enakem obdobju lani. Prva faza gradnje nove obale v dolžini 50 metrov je končana, preostalih 100 metrov pa bo nared do konca leta. Celotna investicija, ki predvideva tudi zasipanje in ureditev zalednih površin in nabavo potrebne opreme, bo stala 120 milijonov evrov, omogočila pa bo sprejem in pretovarjanje večjih ladij kot doslej, ki na krovu peljejo tudi do 8000 TEU. »Izdelana finančna analiza in izračunani kazalniki ekonomske upravičenosti investicije potrjujejo pravilnost odločitve o povečevanju kapacitet kontejnerskega terminala, saj se bo investicija povrnila v 19 letih z interno stopnjo donosa, ki se približuje desetim odstotkom,« so še navedli v družbi. Coop Nordest odpira novi trgovini v Trstu TRST - V prihodnjih mesecih bo veriga zadružnih trgovin Coop Consumatori Nordest odprla v Trstu dve novi prodajni strukturi. Prvo, supermarket v Ul. della Tesa, ki bo imel 1500 kv. metrov površine in bo zaposloval 34 ljudi, bodo odprli že konec tega meseca, drugo, hipermarket s 4300 kv. metri površine in 180 zaposlenimi, pa bodo do konca aprila prihodnje leto odprli v v trgovskem centru Free Time v miljski občini. Kot je na včerajšnji predstavitvi na Pomorski postaji v Trstu povedal Roberto Sgavetta, podpredsednik zadruge, ki šteje 523 članov in zaposluje 4120 uslužbencev v štirih severovzhodnih deželah, sodi odprtje novih prodajnih mest v okvir načrta za okrepitev verige v naši deželi, kjer ima že danes 35 su-permarketov in zaposluje 1150 delovnih moči. Sgavetta je včeraj predstavil tudi številne socialne pobude, ki jih Coop Consumato-ri vzpostavlja v FJK. Tržaška TZ za nakup domačega bencina TRST - Tržaška Trgovinska zbornica je zaradi vznemirjenja med domačimi črpalkarji znova pozvala zasebnike in podjetja, naj kupujejo bencin doma, ker da v obmejnem pasu po najnovejših deželnih prilagoditvah usklajevanja stane enako kot v Sloveniji. Povrhu opozarja podjetja, ki imajo pravico do povračila davka Iva, da tega ne morejo uveljavljati, če kupujejo bencin v drugi državi. Četudi ga v Italiji plačajo po polni ceni, se jim s tem povračilom splača bolj, kot če bi ga kupovali v Sloveniji, trdijo na zbornici. V Ronkah avgusta za 18,5% več potnikov RONKE - Za letališče v Ronkah je bil avgust posebno ugoden mesec, saj so našteli za 18,5% več potnikov kot v enakem lanskem mesecu. Bilo jih je 75.680 (lani 63.869), medtem ko je bilo premikov letal 1694, kar je za 17% več kot lani, ko jih je bilo 1445. Rahel porast so zabeležili tudi pri tovornem prometu, saj so pretovorili 68 ton blaga, v enakem mesecu lani pa 66,5 tone (+1,9%). EVRO 1,3731 $ -2,54 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 8.10. 7.10. ameriški dolar japonski jen 1,3731 138,42 1,3632 139,51 kitajski juan ruski rubel 9,3606 35,7465 7,4543 9,2928 35,6045 7,4623 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,7809 9,6800 0,77725 9,6586 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,3975 24,568 8,3810 24,480 LOM M Ul ICI švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5541 15,6466 251,95 3,4545 1,5526 15,6466 249,13 3,4330 UUIIJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5105 2,0022 1,4991 2,9602 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,8791 1,9558 3,922 IUI 1 lUl oh.1 ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,380 3,4528 30,395 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7095 3 3410 0,7093 2,9602 islandska krona ti lira 265,00 1 9122 197,00 1 8540 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1331 7,1404 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 4,29375 4,52375 4,1075 3,99375 libor (eur) 5,18625 5,39125 5,435 5,485 libor (chf) 2,925 3,055 3,12167 3,31 euribor (eur) 5,197 5,393 5,438 5,486 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.252,21 € +383,45 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 20,11 IMTTTDCI IDDDA 1 C Q") -8,01 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,25 -7,59 -7,32 -7 18 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 36,99 170,03 -9,27 -8 17 TELEKOM SLOVENIJE 342,27 167,05 -7,07 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 49,06 nm n DDnnA IA -11,35 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC 38,00 54,65 17,10 -4,40 -2,69 -6,20 NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n C7 O ±1 31 POZAVAROVALNICA SAVA DDDRAMI/A 19,05 -8,63 SALUS, LJUBLJANA - - c A\/A i« 07 _inna TERME ČATEŽ ŽITO 230,00 167 90 -6,88 +4 68 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 30,65 -9,00 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 8. oktobra 2008 -5,76 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,459 5,21 13 555 -3,12 -7,84 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 8,858 1 683 +0,37 +3,01 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,395 +0,60 -7,57 EDISON ENEL ENI 1,047 5,485 15 27 -5,42 -3,74 FIAT FINMECCANICA 6,934 14 808 -9,71 -5,75 +1 60 FINMECCANICA GENERALI IFIL 21,66 -0,05 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,506 3,30 16184 -7,25 -5,85 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 14,418 -4,74 -2,61 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,943 8,666 1 398 -2,43 -4,34 PIRELLI e C PRYSMAN 0,3067 1150 -5,67 -2,45 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 14,22 4231 +6,98 -7,39 -1 31 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,563 -5,15 TENARIS TERNA 0,8475 10,274 -8,89 -10,82 -1 86 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,422 0,6974 13 366 -2,98 UNICREDIT 2,445 -3,09 -12,58 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 89,33 $ +0,38 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CDITTlD 1 M.kli^n^. 5.238,61 1 1 7") "M -7,94 _7 AC\ jui , Ljuuijai ia 1 . 1 / / ,-rw PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb - - RIDQ R = = = 1 3T1 _1 SO FIRS, Banjaluka Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^l 2.447,22 7 3n Ç1 -2,97 _Q 1 Q SRX, Beograd - - RIEY Qai-aiawrt TÄ01 Q7 _1 Ç/1 ljm wluiujlvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 13.635,59 3.622,78 -5,49 -7,63 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.245,20 1.739,06 -2,14 -0,90 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 984,02 1.039,719 5.013,62 4.366,69 4.366,69 -1,23 -3,719 -5,88 -5 18 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 3.496,89 2.252,75 -6,31 -8,75 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.042,6 2.691,54 -3,87 -6,53 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.203,32 2.033,61 15.431,73 2.092,22 11.328,36 -9,379 -6,61 -8,16 -3,04 -3,14 / ITALIJA Četrtek, 9. oktobra 2008 5 finančna kriza - Vlada na sinočnji izredni seji sprejela zakonski odlok Ustanovljen sklad 20 milijard evrov za reševanje bank v finančni stiski Odstej tudi v Italiji javno zajamčene bančne in hranilniške vloge - Berlusconi: Naše banke so solidne RIM - Italijanska vlada je sinoči na izredni seji sprejela zakonski odlok z nujnimi ukrepi za zajezitev negativnih učinkov finančne krize v Italiji. Odlok predvideva ustanovitev sklada v vrednosti 20 milijard evrov, s katerim bo država lahko priskočila na pomoč bankam, ki bi se znašle v finančnih težavah. Država bi v takšnih primerih prispevala kapital v zameno za privilegirane delnice brez volilne pravice, kar pomeni, da ne bi šlo za podržavljenje bank, ki bi slej ko prej ohranile svoje redne uprave. Na osnovi včeraj sprejetega zakonskega odloka bodo poleg tega tudi v Italiji javno zajamčene bančne in hranilniške vloge. Le-te že jamči do vrednosti 103 tisoč evrov medbančni sklad, ki je kajpak zasebnopravne narave. Odslej pa bo vloge v isti višini jamčila tudi država. Predsednik vlade Silvio Berlusconi, gospodarski minister Giulio Tre-monti in guverner Banke Italije Mario Dragi so takoj po izrednem zasedanju vlade priredili krajšo tiskovno konferenco, na kateri so poudarili, da je vlada sprejela nakazane ukrepe iz previdnosti, češ da so italijanske banke solidne bodisi s premoženjskega kot z likvidnostnega vidika. »Nobena italijanska banka ne bo bo propadla in noben varčevalec ne bo oškodovan,« je dejal Berlusconi. O vladnih ukrepih bo minister Tremonti danes ob 8.30 poročal v poslanski zbornici. Za to se je včeraj odločno zavzela Demokratska stranka, ki je zbrala svojo vlado v senci, da bi razpravljala o finančni in sploh o gospodarski krizi. Njen voditelj Walter Veltroni je na tiskovni konferenci potrdil pripravljenost stranke, da sodeluje pri reševanju krize, pa čeprav je Berlusconi v torek dejal, da se na sodelovanje opozicije »požvižga«. »Lahko bi odgovarjal milo za drago, a tega ne bom storil, « je dejal Veltroni. »Po mojem bi bilo naravno, da bi se vlada potrudila, tako kot je storila ameriška, da bi v tej delikatni fazi imela čim boljše odnose z opozicijo, da bi si z njo izmenjavala mnenja in ocene,« je menil voditelj demokratov. Vel-troni je tako izrazil prepričanje, da bi bilo treba v tej krizi zaščititi predvsem srednja in mala podjetja ter varčevalce. Pripravljenost na konstruktivno soočenje z vlado je izrazil tudi načelnik Italije vrednot v poslanski zbornici Massimo Donaldi. »Ob tej hudi krizi mora biti vsa država enotna,« je poudaril. Predsednik vlade Silvio Berlusconi in guverner Banke Italije Mario Draghi na sinočnji tiskovni konferenci ansa primer eluane englaro Ustavno sodišče zavrnilo priziva senata in RIM - Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbi senata in poslanske zbornice, ki sta zahtevala razveljavitev razsodb kasacijskega in milanskega prizivnega sodišča v zvezi z izklopom naprav, ki od leta 1992 ohranjajo pri življenju 36-letno Eluano Englaro. Ustavni sodniki se po daljšem zasedanju niso lotili predmeta pritožbe, tj. vprašanja pristoj-nostnega konflikta med sodno in zakonodajno oblastjo. Ocenili so, da je pritožba za ustavno sodišče nesprejemljiva. Motivacije odločitve bodo znane v prihodnjih dneh. Veji parlamenta sta v dveh pritožbah zatrjevali, da sta kasacijsko in milansko prizivno sodišče z razsodbama o primeru Englaro prekoračila meje pristojnosti sodne oblasti ter prešla na področje zakonodaje. Razsodbi naj bi namreč določali, kdaj in kako naj se izklopi naprave, ki ohranjajo Eluano pri življenju. Ker zakonov na to temo ni, naj bi sodstvo v bistvu proizvajalo določila, je stališče parlamenta. rai - Predsednika dveh vej parlamenta Schifani in Fini Skupen in odločen poziv za imenovanje predsednika Schifani in Fini med skupno tiskovno konferenco RIM - Položaj se mora takoj premakniti z mrtve točke, sicer bosta parlament in komisija za nadzor nad televizijsko hišo RAI stalno zasedala, dokler ne bo prišlo do imenovanja predsednika nadzorne komisije RAI oziroma novega sodnika v ustavno sodišče. To je stališče, ki sta ga skupaj iznesla predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini po včerajšnjem neplodnem skupnem zasedanju načelnikov parlamentarnih skupin. Zato so že določili ponovno zasedanje načelnikov skupin, ki bo v torek, 14. oktobra, ob 10. uri in na katerem bodo v vzeli v pretres pogajanja med parlamentarnimi skupinami. Schifani in Fini sta vsekakor poudarila, da bosta v primeru ponovnega neplodnega zasedanja vsak dan sklicala skupno sejo parlamenta oziroma nadzorne komisije RAI, in to dokler ne bosta opravila svoje dolžnosti. Predsednika dveh vej parlamenta sta tudi naglasila, da mora parlament nujno izvajati svoje institucionalne dolžnosti, še zlasti po pozivu predsednika republike Giorgia Napolitana. Sicer kaže, da je na včerajšnji seji načelnikov parlamentarnih skupin le prišlo do premika in preveva zdaj optimizem. Odločilna naj bi bila v tem smislu Finijeva izjava, da je Italija vrednot legitimna politična sila v parlamentu. Fini se je nanašal na ostro nasprotovanje Ljudstva svobode imenovanju Leoluce Orlanda (Idv), zaradi česar še ni prišlo do imenovanja predsednika nadzorne komisije RAI. imigracija - Medtem ko je papež Benedikt XVI. objavil nov poziv k sprejemanju priseljencev Severna liga predlaga dovoljenje za bivanje na točke in omejitev porok s tujimi državljani RIM - Severna liga Umberta Bossija predlaga, da bi tujci dovoljenje za bivanje v Italiji pridobivali z zbiranjem točk. V Italijo je medtem v torek in včeraj ponoči prispelo več kot 1000 priseljencev. Z uvedbo dovoljenja za bivanje »na točke« bi Italija opazovala vedenje tujcev in ga vrednotila s točkami, na podlagi katerih bi potem lahko ali ostali v državi ali pa bi jo morali zapustiti. Po predlogu bi tujec, ki bo spoštoval zakone in se uspešno vključil v italijansko družbo, lahko ostal v državi, tistemu, ki bo kršil zakonodajo, pa bi grozil izgon. Po osnutku zakona, ki so ga pripravili senatorji Severne lige, bodo otežene tudi mešane poroke. Tujci se bodo tako z Italijani lahko poročili le, če bodo že pred poroko pridobili dovoljenje za bivanje. Italija medtem ostaja cilj številnih tujcev. Samo v torek se je na otoku Lampedusa na jugu države po nekajdnevnem zatišju izkrcalo več kot 1000 priseljencev, na Sardinijo pa so včeraj ponoči z več manjšimi plovili prispeli priseljenci iz severne Afrike. Lampedusa je popolnoma zasičena. Sprejemni center za priseljence trenutno gosti 1400 oseb, kar je dvakrat več od njegove kapacitete. Notranji minister Roberto Maroni je ob novem valu priseljencev poudaril, da jih 99 odstotkov prispe iz Libije. Kot je dejal, je vlada v Tripoli-ju obljubila, da bo poostrila nadzor nad odhodi ljudi, ki zapuščajo državo po morju, a doslej po njegovem prepričanju tega ni storila. Medtem je včeraj papež Benedikt XVI. objavil nov poziv k sprejemanju priseljencev. Gre za besedilo, ki ga je pripravil za prihodnji 18. januar, svetovni dan priseljencev in beguncev. Kot je na včerajšnji predstavitvi dejal kardinal Renato Raffaele Marino, papež poudarja, da v priseljencih ne smemo videti »zasedbenikov«, ampak ljudi v potrebi, katerim pripadajo človekove pravice in katerim smo tudi dolžni pomagati. Neapeljska županja Jervolino sklepa zakonsko zvezo med Italijanko in državljanom Slonokoščene obale V Palermu štiri aretirani zaradi volilnih goljufij PALERMO - Policija je včeraj aretirala v sicilskem glavnem mestu štiri ljudi pod obtožbo, da so zagrešili volilne goljufije na občinskih volitvah v maju 2007. Obtoženci so trije kandidati liste Azzurri per Palermo, na kateri je kandidiral tudi sedanji župan Palerma Diego Cam-marata, ter svakinja enega izmed njih. To so Francesco Paolo Teresi, Vito Po-tenziano, Gaspare Corso in njegova svakinja Silvana Lo Franco. Kot so ugotovili preiskovalci, je četverica na dveh voliščih zamenjala 450 glasovnic. Pri goljufiji sta sodelovala tudi predsednika obeh volišč, ki sta bila zaradi tega že aretirana letošnjega marca. Preiskave vodi javna tožilka Maria Forti. Za registrsko tablico 17 kilogramov heroina FERRARA - Videmski karabinjerji so od Vidma do Ferrare zasledovali avtomobil iz Makedonije, v katerem sta sedela domnevna trgovca z mamili. Na cestninski postaji pri Ferrari so vozilo ustavili in pregledali. V votlini med odbijačem in registrsko tablico se je skrivalo 17 kilogramov heroina. Mamilo je bilo razdeljeno na 34 kosov po pol kilograma: količina bi zadostovala za 70 tisoč odmerkov, ki bi navrgli približno 1,1 milijona evrov. V ječo so pospremili voznika in sopotnico, makedonska državljana Agima Selimija (46) in Silvano Trajkovsko (43). Videmski pokrajinski poveljnik karabinjerjev Giorgio Salomoni je pojasnil, da so avto zasačili med nadzorovanjem italijansko-slovenskega mejnega območja. Dva kraka Comskega jezera, dva različna svetova LECCO - Pred dnevi je televizijska oddaja Le Iene opozorila na bogate dohodke občinskega tajnika Gennara Bor-rellija, ki prejema v mali občini Dongo pri Comu (občina šteje 3400 prebivalcev) 150.000 evrov letne plače. Drugačna je slika na nasprotnem koncu Comskega jezera, v 57 kilometrov oddaljenem Leccu. Tamkajšnji občinski tajnik Mario Moschetti se je 31. julija upokojil, z novo pogodbo pa bo nadaljeval z delom. Edina razlika bo ta, da ne bo prejemal niti evra. Županja Antonella Faggi je že julija napovedala, da tajnika ne bo zlahka pustila oditi, sam pa je ponovno zaposlitev sprejel z veseljem. Županji je pojasnil, da bi bilo nemoralno, ko bi za svoje delo prejemal plačo: »S svojo dobro pokojnino ne bi mogel zahtevati kaj več od uprave, ki je v finančnih težavah in za katero sem delal toliko let.« 6 Četrtek, 9. oktobra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it skgz - Srečanje z Agrarno skupnostjo Skrb za ohranitev, a tudi za razvoj našega teritorija V slovenski manjšini obstajajo o teh vprašanjih precej različna gledanja E Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo predlagala stalno omizje glede problematike teritorija in z njim povezanim razvojem. To je predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič ponudil v premislek predstavnikom Agrarne skupnosti, ki so jo zastopali Claudio Srečanje predstavnikov Slovenske kulturno- gospodarske zveze in Agrarne skupnosti Stergonšek, Miran Ravbar, Silvester Metlika, Marko Mil-kovič, Drago Vremec in Karlo Grgič. O takšni obliki stalnega medsebojnega preverjanja se bo predsednik SKGZ pogovoril še z drugimi zainteresiranimi sogovorniki (izvoljeni predstavniki, stanovske organizacije, krajevne uprave, itd.), predvsem pa bo poslušal mnenje predsednika Sveta slovenskih organizacij. Dejstvo je, da glede teh za manjšino izredno pomembnih problematik obstajajo v manjšini precejšnje izhodiščne razlike in tudi zaradi tega je večkrat težko najti potrebno in koristno sintezo. Predstavniki Agrarne skupnosti, ki združuje srenje in juse na Tržaškem, so izpostavili svojo vizijo glede vprašanja izplačevanja odškodnine za razlaščene parcele za gradnjo avtoceste (o tem so predstavniki krovnih in trije slovenski občinski svetovalci izročili tržaškemu županu Dipiazzi poseben dokument), navedli težave, s katerimi se srečujejo v zvezi s skupno lastnino v Sloveniji ter orisali vlogo svojih organizacij, kar zadeva skrb za slovensko prisotnost na teritoriju. Predsednik Pavšič (sestanka se je udeležil tudi tajnik Marino Marsič) je podčrtal skrb, ki jo je SKGZ vedno izkazovala tem problematikam, in izpostavil potrebo po nekakšnem srednjeročnem načrtu, ki bi ponudil novo vizijo na tem področju. Ohranjevanje in vrednotenje teritorija je treba uresničevati ob ponujanju gospodarskih in vsesplošnih perspektiv mlajšim generacijam ter upoštevati novosti, ki so se zgodile v obmejnem prostoru. Podčrtal je še različne problematike, s katerimi se s tem v zvezi srečujejo v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Posebej v Benečiji bi kazalo primerneje pristopiti k tem vprašanjem in to v času, ko se v Terskih in Nadiških dolinah ter v Reziji zgrinjajo temni oblaki negacije slovenskega jezika. pokrajina - Pristojna komisija si je včeraj ogledala sežigalnico v industrijski coni »Za ločeno zbiranje odpadkov ni tehničnih problemov, dovolj je le politična volja« Ločeno zbiranje odpadkov nima tehničnih ovir in je družba Acegas-Aps iz tega vidika pripravljena na vsako odločitev tržaške občinske uprave. To nam je povedal včeraj direktor oddelka za okolje podjetja Acegas-Aps Paolo Dalmaso, ki upravlja sežigalnico s ponovno izrabo toplote (t.i. termovalorizator) v industrijski coni. Dalmaso je seveda tehnik in so njegove besede temu primerne. Jasno je vsekakor, da je zadeva izrazito političnega značaja in da je odvisno le od politične volje tržaških občinskih upraviteljev, ali in kdaj se bo v tržaški občini uspešno razvilo ločeno zbiranje odpadkov. To zahteva pač državna zakonodaja, ki na osnovi evropske določa, da bo leta 2012 za javne uprave najmanjša dovoljena raven ločenega zbiranja odpadkov 65 odstotkov. V tržaški pokrajini je bil odstotek leta 2006 16,7%, po Dalmasovih besedah pa so v prvih mesecih letos dosegli 20% ločenega zbiranja odpadkov. Največjo odgovornost nosi pri tem tržaška občina, ki predstavlja 80 odstotkov prebivalstva tržaške pokrajine in v kateri raven ločenega zbiranja ni najbolj spodbudna. Z Dalmasom smo se na kratko pogovorili ob robu obiska pristojne pokrajinske komisije, ki si je s predsednikom Zoranom Sosičem na čelu včeraj dopoldne ogledala sežigalnico in njeno delovanje. Pokrajinske svetnike, med katerimi sta bila tudi Massimo Veronese in Liza Slavec, je Dalmaso uvodoma sprejel v svojem uradu in predstavil značilnosti obrata. Temu je sledil ogled sežigalnice oz. procesa predelave, od prihoda tovornjakov do sežiganja odpadkov in proizvajanja električne energije. V obratu sežigajo skoraj 160 tisoč odpadkov vsako leto, je razložil Dalmaso. Za nadaljnjo predelavo oz. reciklažo odpadkov, ki jih pripeljejo v okviru ločenega zbiranja, skrbijo druga podjetja na tistem območju, v sežigalnico pa sprejmejo vse neločene odpadke s Tržaškega in Goriškega ter delno z Videmskega in Pordenonskega. Na Tržaškem, kot sicer tudi v Padovi, se družba Acegas prilagaja različnim sistemom zbiranja odpadkov v posameznih občinah, od »običajnega« do tistega od vrat do vrat. V sežigalnico seveda končajo odpadki, kot rečeno, ki niso sad ločenega zbiranja. Dal- Obisk pokrajinskih svetnikov v sežigalnici. Spodaj pogled na kup odpadkov pred sežigom kroma maso je v tem smislu odločno zavrnil govorice, češ da sežigajo vse odpadke, tudi iz ločenega zbiranja. Vozila, ki opravljajo navadno in ločeno zbiranje, so namreč ista, toda v različnih izmenah, je poudaril. Med procesom se pred sežigom odpadkov ločijo prah in drugi odpadki, ki pač ne izgorevajo, kot so steklo, kovinasti ali keramični predmeti itd. Vse to predelajo naknadno v Nemčiji, nam je povedal Dalma-so, in to proti plačilu. Sicer obstaja projekt pokrajinske uprave za gradnjo dodatnega objekta za njihovo predelavo. Ko bi se tega lotili, bi bil obrat nared čez eno leto, pravi Dalmaso. Razvitejši sistem ločenega zbiranja tudi ne bi zmanjšal proizvodnje električne energije. Tržaška sežigalnica bi lahko namreč sprejemala več odpadkov iz drugih krajev v deželi, za katere se drugače poslužujejo odlagališč. Poglavitno je, da sežigalnica deluje stalno s polno paro, pravi Dalmaso. Če se bo torej v prihodnosti še razvilo ločeno zbiranje, bodo sprejemali druge odpadke npr. iz videmske pokrajine in, zakaj ne, tudi iz Slovenije. Aljoša Gašperlin Piccolo: Possamai namesto Baraldija Paolo Possamai je novi odgovorni urednik Piccola. Nadomestil je Sergia Baraldija, ki so mu poverili novo funkcijo v sklopu založniške družbe Espresso-Re-pubblica. V trčenju poškodovana tudi nosečnica Včeraj okrog 9.20 je prišlo do silovitega trčenja med avtomobiloma v predoru pri Zavljah. Milj-ski karabinjerji so povedali, da je nesrečo najverjetneje povzročila slabost, ki je obšla priletnega voznika. Njegov renault clio, v katerem je sedela še ena priletna oseba, je v predoru prekoračil črto in zavozil na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avtomobil toyota corolla. V slednjem sta sedela voznik in njegova noseča hči. Trčenje je bilo skoraj čelno. Služba 118 je prihitela na kraj nesreče s tremi rešilci in avtomobilom. Dve poškodovani osebi so odpeljali v katinarsko bolnišnico (eno na urgenco), nosečnico pa na urgenco otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Po navedbah ka-rabinjerjev poškodbe naj ne bi bile zelo hude. Nesreča je seveda povzročila hude težave v prometu, saj je bila Ul. Flavia nekaj časa zaprta, na omenjenem območju pa je tudi gradbišče hitre ceste. Promet se je tako v dopoldanskih urah zgostil tudi po cestah Križpota in Mačkovelj. Sodišče razveljavilo pretiran ukrep podjetja Tržaško delovno sodišče je 17. septembra razsodilo, da podjetje Trieste Trasporti z nekim uslužbencem ni ravnalo pravično. Bazni sindikat RDB razlaga, da se je uslužbenec pritožil na kazen, ki mu jo je naložilo podjetje. Po navedbah RDB naj bi uslužbenec pred časom zaradi hudih družinskih problemov zapustil delovno mesto. Delodajalec ga je strogo kaznoval, in sicer z nazadovanjem za dva delovna razreda in zaustavitvijo plače na nižjem nivoju za obdobje enega leta. Sodnica Annalisa Multari je ukrep razveljavila in pozvala podjetje, naj kazen omili, ker ni sorazmerna s prekrškom. Sodnica je tudi zavrnila zahteve uslužbenca po odškodnini. Tatovi v skladišču deželne uprave Med 3. in 6. oktobrom so neznanci vlomili v skladišče deželne uprave FJK v Ul. Valmaura in odnesli dokaj bogat plen. Karabi-njerji so ugotovili, da so iz skladišča izginili računalnik compaq in dva digitalna fotografska aparata nikon, vključno z razno fotografsko opremo. Skupna vrednost sicer zavarovanih predmetov je 9000 evrov. Nadlegoval mimoidoče in napadel karabinjerje V torek pa so karabinjerji posegli na Ul. Scoglio, v bližini univerze, kjer naj bi po navedbah nekaterih občanov neznanec nadlegoval mimoidoče. Ob pogledu na karabi-njerje se je 48-letni Tržačan S. T., rojen v Avstraliji, dodatno razburil. Napadel jih je in enega od njih lažje poškodoval (karabinjer je moral na zdravljenje v katinarsko bolnišnico). Moškega so zaradi nasilja in upiranja javnemu funkcionarju aretirali. / TRST Nedelja, 12. oktobra 2008 7 uplinjevalnik - Terminal v Žavljah je za nekatere nesprejemljiv Ministrstvo ni upoštevalo številnih zakonov in direktiv Tržaški okoljevarstveniki zelo zaskrbljeni - Prepričani, da mora o terminalu odločati tudi Slovenija Tehnična komisija italijanskega okolj-skega ministrstva je sredi junija privolila v gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Dokument, v katerem je utemeljila svojo odločitev, pa ni prepričal tržaških okoljevar-stvenikov. Nasprotno. Člani treh organizacij so pozorno analizirali vsebino dokumenta in v njem našli veliko napak ali vsaj zamolčanj: Odbor za zaščito Tržaškega zaliva, zveza Greenaction Transnational in Legambiente so svoje ugotovitve včeraj predstavili tudi javnosti. Opozorili so na nesprejemljivost dejstva, da so o vplivih na okolje odločali predvsem ekonomisti in odvetniki, medtem ko so bili tehniki v manjšini. Poleg tega je odločilno mnenje izglasovala absolutna manjšina komisije (28 članov na 58): okoljevarstveniki trdijo, da so pri tem »pozabili« na serijo zakonov in direktiv (in da so podobne »pomanjkljivosti« že privedle do blokade načrtovanih plinskih terminalov v Bariju in Livornu). Na primer na evropsko direktivo Seveso, na podlagi katere morajo načrtovalci upoštevati tudi ostale industrijske objekte v okolici in tako imenovani »efekt domine« (na primer morebitne posledice, ki bi jih okvara plinskega terminala imela na železarno). Vprašanje varnosti je sploh med najbolj skrb vzbujajočimi. Tržaški okolje-varstveniki se sprašujejo, zakaj načrtovalci podcenjujejo možnost okvare in atentata na terminal ter posledično uhajanje metana iz rezervoarjev. Zakaj ne sledijo ameriškim federalnim smernicam, ki odsvetujejo gradnjo terminalov v bližini obljudenih naselij? Zakaj nikogar ne skrbi uhajanje ledenega plina (-162°!), ki bi se lahko zgostil v težek oblak in povzročil pravo morijo? Odgovorov niso našli ne v ministrskem poročilu ne v načrtu španske družbe Gas Natural... Okoljevarstveniki so vsekakor prepričani, da bi morali o vplivih na okolje ža-veljskega terminala odločati tudi v Sloveniji, zato so del dokumentacije že poslali slovenskemu okoljskemu ministrstvu. Opozorili pa so tudi na drug, ekonomski problem: utekočinjeni zemeljski plin je neprimerno dražji od plina, ki »potuje« po plinovodu, saj zahteva številne vmesne operacije: črpanje, obdelavo, utekočinjenje, ladijski transport do kopenskega terminala, ponovno obdelavo iz tekočega v plinsko stanje in končni spust v plinsko omrežje. Poleg tega lahko države, ki črpajo in utekoči-njajo zemeljski plin, danes krijejo le 50% svetovnega povpraševanja: zakaj načrtujejo torej v Italiji šestnajst terminalov za njegovo utekočinjanje? Tržaški okoljevarstveniki ne dvomijo: ker jih dekret 178/05 Agencije za energijo ščiti pred tveganjem in zagotavlja maksimalen dobiček: ne glede na realno količino utekočinjenega plina. (pd) Predstavniki okoljevarstvenikov so opozorili na pomanjkljivosti ministrske ocene vplivov na okolje kroma avtocesta - Stališče deželnega svetnika Gabrovca Kakšen smisel imajo enojezične table tam, kjer so potrebne dvojezične? »Torkova seja na Prefekturi je le potrdila, če je bilo to sploh še potrebno, zapletenost in politično težo vprašanja vidne dvojezičnosti na avtocesti in izven nje. Seja, seveda pomembna, koristna in zanimiva, pa ni privedla do nobenega jasnega stališča ali sklepa,« meni deželni svetnik Igor Gabrovec. Skorajšnje soglasje je po njegovem doživel le predlog, ki ga je zagovarjal tudi prefekt, o ponovni vzpostavitvi dvojezičnih napisov za Treb-če in Padriče, tako kot je veljalo že pred izglasovanjem zaščitnega zakona. S tem se ni strinjal edinole tržaški župan, ki je ponavljal potrebo po sprejetju načela »homogenosti« pri obravnavanju vseh napisov na vzhodno kraškem odseku in, si predstavljam, naposled vzdolž vse avtoceste vsaj do Ronk oz. na območju, ki ga zaobjema zaščitni zakon. Z njim bi se lahko strinjal, ko bi potrebo po homogenosti tolmačili v pozitivnem smislu, in sicer da zavoljo trebensko-padriških napisov že danes sprejmemo dvojezičnost tudi za ostalo topo-nomastiko. Mestni župan pa je, nasprotno, kriterij homogenosti uporabljal za utemeljevanje "začasne"eno-jezičnosti za obe navedeni vasi. To bi se zgodilo v pričakovanju podpisa in objave Tondovega odloka, ki krepko zamuja. »Na Prefekturi sem zato predlagal, da Tondov podpis anticipiramo s takojšnjo postavitvijo dvojezičnih tabel povsod, kjer jih bo - predvidoma čez nekaj tednov ali nekaj mesecev- naposled itak predvideval odlok. Svoj predlog sem utemeljil s podatkom, ki ga je potrdil sam tržaški župan, da bo Tondov odlok kar zadeva Trst preprosto ratificiral sklep paritetnega odbora, ki je torej za območje predmet tokratnega spora že predvideval dvojezičnost, in to s hvalevrednim soglasjem tržaške mestne uprave.« Tržaški župan je dejal, da zaščitni zakon dosledno spoštuje in da tako bo tudi v prihodnje. Isto mora, seveda, veljati za vsakogar v vsaki pravni državi. Kakšen smisel ima potemtakem postavitev novih danes enojezičnih tabel, ki jih bo čez nekaj tednov ali kvečjemu mesecev obvezno potrebno zamenjati z dvojezičnimi? Kako naj državljanom-davko-plačevalcem upravičimo že danes predvidljiv dvojni strošek in vezane nevšečnosti? Kako bi v tem primeru ravnal vsak dober, pošten in moderen hišni gospodar, se sprašuje predstavnik Slovenske skupnosti. dvorana tripcovich - Koncert Mladinskega orkestra Srednje evropske pobude Ob desetem rojstnem dnevu Šestdeset mledih glasbenikov pod taktirko Igorja Kureta bo nastopilo jutri ob 19.30 - Koncert je brezplačen Mladinskegi orkester Srednje evropske pobude (CEI Youth Orchestra) praznuje letos desetletnico delovanja. Pomemben jubilej so že proslavili s številnimi koncerti kot sta bila na primer tista v Evropskem parlamentu v Bruslju in v Vili Manin, jutri pa bo na vrsti spet novo glasbeno srečanje. Ljubitelji glasbe bodo v tržaški dvorani Tripcovich ob 19.30 lahko prisluhnili nastopu šestdesetih nadarjenih mladostnikov, med 11. in 18. letom starosti, iz različnih evropskih držav. »Uresničil sem svoje velike sanje,« je na včerajšnji predstavitveni konferenci povedal dirigent orkestra SEP Igor Kuret, v neposredni video povezavi iz Beljaka. Njegova je bila namreč pred desetimi leti zamisel o zboru mladih glasbenikov, ki bi s svojo umetnostjo presegli etnične, kulturne in verske ovire, v spoštovanju posameznih identitet. Orkester je uresničil pomemben projekt, saj žanje uspehe tako na glasbenem kot tudi vzgojno-izobraževal-nem področju. »Mladim ponujamo enkratno priložnost rasti in druženja. Vsak od njih igra namreč na svoj inštrument, skupaj pa ustvarjajo enotno in harmonično melodijo, ki v sebi nosi sporočilo miru,« je še poudaril Kuret. Z njim se je strinjal tudi občinski odbornik Giorgio Rossi, ki je potrdil, »da je Trst spremenil smer vožnje in jo usmeril v mlade ... Nič več tistega no se pol.« Na nastopu, ki bo brezplačen, bo orkester postregel z Verdijevimi, Mozartovimi in Beethovnovimi skladbami. (sas) Arhivski posnetek Mladinskega orkestra Srednje evropske pobude kroma kras Kmečka zveza pozdravlja LAS Franc Fabec Pred dnevi se je v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Glavna tema srečanja, o kateri je izčrpno poročal predsednik zveze Franc Fabec, je zadevala delovanje pred kratkim ustanovljene Lokalne akcijske skupine ( LAS ), organizma, ki je nastal za izvajanje lokalne strategije za integriran razvoj, ki jo predvideva četrta os Deželnega načrta za razvoj podeželja. Upravni odbor LAS-a, ki je bil ustanovljen meseca julija t.l. in ki mu predseduje sam Fabec, se je srečal s predstavniki ustanov goriškega in tržaškega Krasa za usklajevanje delovanja in izoblikovanja projektov, na idejah in predlogih, ki jih mora iznesti baza. To bazo sestavljajo številna združenja in ustanove, ki so zaprosile za včlanjenje v LAS. Gre za organizme, ki predstavljajo krajevno stvarnost na upravnem, finančnem, gospodarskem, kulturnem, športnem in naravovarstvenem področju. Ta oblika združevanja vseh kraških komponent v enem samem upravnem organizmu, bo nudila Krasu možnost vsestranskega koordiniranega razvoja. Predsednik je nato seznanil prisotne, da je v pripravi ( skladno s pristojnostmi LAS-a ) osnutek Lokalnega razvojnega načrta, ki bo predložen v odobritev Deželi. Glede politike Las-a je Fabec poudaril, da bo dana prednost gospodarskim pobudam v luči celotnega podeželja. Kar zadeva specifično kmetijstvo, pa bo dana prioriteta pobudam skupne koristi. Besedo je nato prevzel tajnik zveze ERdi Bukavec, ki je seznanil odbor z nekaterimi pomembnejšimi dogajanji. Najprej je izpostavil bližnji razpis Trgovinske zbornice za vsoto 300.000 evrov v korist pobud za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, kar jim bo omogočilo pomembne investicije. Nato se je zaustavil pri problemom suho-zidov, za urejevanje katerih so razpoložljiva deželna denarna sredstva, a je še pod vprašajem, če je pri tem opravilu potrebno urbanistično dovoljenje. O tem se bodo izrekle občine. V primeru pozitivnega odgovora bo učinkovitost in izvedljivost tozadevnih posegov močno načeta. Pri svojem izvajanju je tajnik nato omenil sodelovanje goriške Kmečke zveze s svojo stojnico na prireditvi Okusi ob meji, ki se je odvijala v Gorici v dneh od 26. do 28 septembra.Svoj poseg je Bukavec zaključil z omembo tradicionalnega praznika na Proseku ob priliki praznovanja Sv. Martina. V prejšnjih letih so na tem prazniku člani Kmečke zveze uspešno razstavili in prodajali tipične pridelke in izdelke našega kmetijstva in s tem utrdili kmečko tradicijo prireditve, ki se je v zadnjih časih začela postopoma umikati potrošniškim oblikam ponudbe nekmetijskih pridelkov. Uspešni nastopi zadnjih izvedb praznika, je zaključil tajnik, spodbujajo kmetijske pridelovalce tudi k letošnjemu sodelovanju. 8 Četrtek, 9. oktobra 2008 TRST / dsi - V torek predstavili knjigo Oris lika Janka Kralja malo poznanega politika Delo hčerke, Lučke Kralj Jerman, sta predstavila Peter Černic in Tomaž Simčič domjo - Društvo Fran Venturini mm * ■ • v • •• Najmlajši pojejo v dveh skupinah Društvo Fran Venturini je začelo sezono, v kateri se praznovanje 40-le-tnice ustanovitve nadaljuje v znamenju prenove. Pri otroškem zboru so v zadnjih letih iskali možnost, da bi z ustreznimi spremembami zagotovili pevcem način dela, ki upošteva potrebe in sposobnosti različnih starostnih stopenj. V pevski skupini, ki je že petindvajset let društvu v ponos s svojim uspešnim delovanjem, pojejo namreč predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. Želja starejših pevcev, da bi se preizkusili z zahtevnejšo, mladinsko literaturo in da bi nadaljevali svojo pevsko pot v vrstah zbora, v katerem so se pevsko izobrazili od prvih korakov, je privedla letos do poskusne porazdelitve članov zbora v dve skupini. Pevsko leto se je namreč pričelo z uvedbo pevsko-glasbenih uric za otroke od 3. do 6.leta starosti. Dolgoletna sodelavka zbora, pianistka in zborovodkinja Neda Sancin je prevzela vodstvo te skupine, ki bo vadila dvakrat tedensko, ob sredah od 16.45 do 17.45 in ob sobotah od 14. do 15. ure. Otroci, ki bodo želeli delovati vzporedno tudi v zboru starejših pevcev pod vodstvom Suzane Žerjal (ko bodo pridobili predhodno, potrebno pevsko znanje), se bodo lahko vključili v njegovo dejavnost. Zbor osnovnošolcev in srednješolcev ima namreč vaje ob istih dneh, takoj po vajah mlajše skupine. Žerjalova je poudarila, da novoustanovljena skupina za najmlajše ni »parkirišče« otrok, temveč zbor, ki deluje tako samostojno kot v kombinaciji s starejšimi pevci in predstavlja osnovo otroškega zbora. Nova skupina je začela z rednim delovanjem v soboto, 4.oktobra. Na dnevnem redu so bile priprave na slovesno praznovanje 40-letnice društva (29. novembra) in na več nastopov, s katerimi bo zbor društva Fran Venturini kot običajno oblikoval zanimive koncertne in dobrodelne dogodke v mednarodnem merilu. ROP Izjemoma je bilo srečanje v Peterlinovi dvorani v torek kroma Mozaik naše polpretekle zgodovine je s knjigo Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944) popolnejši. Ne gre le za pričevanje in poklon očetu, ki ga je avtorica izgubila v mladih letih. Delo temelji na raziskovalnem delu in se opira na številne dokumente, med katerimi so mnogi prvič objavljeni. Med obema vojnama je bil dr. Janko Kralj med osrednjimi narodnimi delavci na Primorskem, sodil je v politično strujo goriških krščanskih socialcev. Po odhodu dr. Engelberta Besednjaka v Jugoslavijo je od leta 1930 do 1943 vodil delo na domačih tleh ob pomoči strogo tajnega odbora in kapilarne mreže zaupnikov. Lik pokončnega Slovenca in doslednega katoličana, ki ga je revolucija tabuirala, sta predstavila zgodovinarja prof. Peter Černic iz Gorice in prof. Tomaž Simčič iz Trsta, za založbo Družina je pozdravil dr. Matija Ogrin iz Ljubljane, večer je povezoval časnikar Ivo Jevnikar, osrednja gostja pa je bila avtorica, ki se je sicer kot glasbenica uveljavila v Barilochah v Argentini. Janko Kralj nagovarja vsakega Slovenca z veliko etično držo, to so ljudje za vse čase; v izredno temačnih in napetih časih je tvegal vse in znal razbrati sredstva, ki so vodila k skupnemu dobremu, je uvodoma podčrtal Ogrin. Kralj je skoraj 15 let vodil politiko slovenskih katoličanov na Goriškem, v korist slovenskega ljudstva je razpredel mrežo stikov od najmanjše vasice do Vatikana, sam pa je bil njen ključni člen, je začel predstavitev knjige Černic. Soočal se je s fašističnim nasiljem in komunističnim totalitarizmom, zato je njegova življenjska pot danes zelo zanimiva, v tistih okoliščinah pa preseneča Kraljeva zmožnost nenehnega iskanja rešitev za kulturno, jezikovno in politično preživetje Slovencev. Bil je izredno bister in dalekoviden politik. Knjiga presega vrednost biografije in nudi širok vpogled v krščansko socialno tajno organizacijo, v delovanje tabora, ki je po vojni moralo v pozabo. Verjetno slika še dolgo ne bo popolnoma jasna, treba pa se je otresti predsodkov in zgodovinsko raziskovanje voditi z znanstvenim pristopom ter vrniti spomin tistim, ki jim je bil do danes odvzet, je pozval Černic: »Zelo zanimivo bi bilo najti njegov osebni arhiv, ki ga je dal zakopati leta 1943 za cerkvijo v Podgori, predstavniki novih slovenskih oblasti pa so ga po vojni odnesli neznanokam.« »Pomen tega dela vidim v tem, da je mogoče šele sedaj imeti celostno podobo primorske zgodovine med obema vojnama. Poleg tega pa se preko knjige ohranja Kraljevo razmišljanje o tedanjem dogajanju. Neizmerna škoda bi bila, če bi se ta zorni kot izgubil,« je podčrtal Simčič, ki je za knjigo prispeval dve krajši, a pomenljivi poglavji. »Vsi njegovi sodobniki, prijatelji in nasprotniki, so si bili edini v tem, da je bil markantna osebnost,« je še dodal in omenil tudi razhajanja v krščansko socialnem taboru pred vojno ter odklon komunistične revolucije med vojno. Poleg borbenosti je imel veliko srce in veliko politično intuicijo, bil je velik človek, je uvodoma dejala Kraljeva in prehodila očetove najvažnejše življenjske etape. Dr. Anton Korošec mu je v Jugoslaviji ponudil pot obetavnega politika, pa je odklonil in ostal zvest svoji zemlji in ljudem do konca. Trdno je stal za duhovniki, ki so takrat bili edini steber slovenstva, poznanja pa so ga vodila direktno v Vatikan, kjer se je med drugim boril, da se ne bi uresničil fašistični načrt iz leta 1931 o izgonu vse slovenske duhovščine iz Primorske. Kralj je tudio z nevarnimi stiki reševal, kar se je reševati dalo pod diktaturo. Med drugim tržaškim procesom so tudi po njegovi zaslugi štirim na smrt obsojenim kazen spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je odšel v Rim, da bi čimprej informiral zaveznike o stanju na Primorskem. Ob koncu življenja je po pričevanjih govoril o neodvisni in svobodni Sloveniji. (tj) natečaj Inovativni dijaki liceja Prešeren Skupina petih dijakov 4.B razreda znanstveno-fizikalne smeri Liceja Franceta Prešerna je zmagala na nagradnem natečaju za inova-tivne dijake Innovascuola, ki ga je bil marca letos razpisal Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino v sodelovanju z deželnim odborni-štvom za šolstvo in Fundacijo Crup videmske in pordenonske hranilnice. Dijaki Lara Sancin, Maja Čok, Matjaž Guštin, Jernej Legiša in Ludvik Zobec so se na natečaj prijavili s projektom E-learning (učenje na daljavo, op. ur.) v šoli, s katerim so se v okviru sklopa o organizacijski inovativnosti povzpeli na zmagovito stopničko skupaj s tržaškim lice-jem Galileo Galilei, ki je na natečaju nastopal s projektom Šola kot hub družbe prihodnosti. Na področju inovativnosti v šolskem okolju je nagrada šla dijakom industrijskega tehničnega zavoda Odorico Mat-tiussi iz Pordenona, ki so skupaj z vrstniki z liceja Leopardi-Majorana oblikovali projekt Zgodovina v e-learningu, medtem ko nagrade na področju tehnološke inovativnosti niso podelili. S tem uspehom je skupina dijakov liceja Prešeren prejela tudi 15.000 evrov v obliki študijskega potovanja v Anglijo, kjer bodo potekale delavnice na področju inova-tivnosti v šoli. Prešernovci se bodo na dvotedensko potovanje odpravili v novembru. Natečaj Innovascuola je, kot že rečeno, Deželni šolski urad za FJK razpisal marca letos, namenjen pa je bil dijakom tretjih in četrtih razredov višjih srednjih šol na deželnem ozemlju. Cilj pobude je bila promocija ter razvijanje inovativnosti, kreativnosti in podjetniškega duha pri višješolcih. Zainteresirani dijaki so se morali združiti v skupine in oblikovati projekte, pri čemer so se morali odločiti za enega od treh ponujenih tematskih sklopov: inovativno-sti na področju tehnologije, kjer so dijaki imeli priložnost pokazati svojo tehnično oz. poklicno pripravljenost, dalje organizacijske inovativ-nosti s ciljem ovrednotiti inovativni in kreativni pristop dijakov na različnih področjih, na koncu pa še ino-vativnosti v šolskem okolju, kjer so dijaki morali predstaviti inovativne rešitve oz. predloge o notranji organizaciji šole. aktualno - Združenje sorodnikov deportirancev v bivši SFRJ Grobe in obrekovalne obtožbe na račun pisatelja Borisa Pahorja Tržaška desnica je začela obre-kovalno kampanjo proti Borisu Pahorju. Nekateri s prefinjenimi metodami, drugi grobo in obrekovalno. Namen je jasen: diskreditirati slovenskega pisatelja in preprečiti, da mu bi Občina Trst podelila priznanje, ki ga že nekaj časa javno napoveduje župan Roberto Dipiazza. Za pot obrekovanja, laži in di-skreditacij se je odločilo Združenje sorodnikov italijanskih deportiran-cev v Jugoslaviji, ki mu predseduje Giorgio Rustia. V odprtem pismu poziva načelnike skupin in občinske svetnike desne sredine, naj preprečijo priznanje Pahorju, »ker bi s tem nagradili človeka, ki se je proslavil z žalitvami in obrekovanjem italijanskega naroda, Trsta, njegovih italijanskih prebivalcev, istrskih beguncev in na tisoče vojakov in civilistov, ki so jih umorile Titove tolpe«. Rustia obtožuje Pahorja, da si je kratkomalo izmislil tukajšnjo pol- preteklo zgodovino, od požiga tržaškega Narodnega doma, podatkov o ljudskem štetju na Tržaškem vse do vojnih in povojnih dogajanj. V pismu, če ga tako lahko sploh imenujemo, je citiran tudi italijanski zgodovinar Angelo Del Boca, ki je napisal knjigo "Italiani brava gente?" (Italijani dobri ljudje?). V njej beremo - piše Rustia - da je italijansko fašistično sodišče v Ljubljani obtožilo terorizma in pomoči partizanom 13.186 ljudi, na koncu pa jih je na smrt obsodilo 83, kar je manj kot odstotek obtožencev. V pismu manjka le še dodatek "Qui si amazza troppo poco", kot je izjavil zloglasni italijanski general Mario Robotti! Ves Pahorjev literarni opus je prežet z odkritim sovraštvom proti Italiji in Italijanom, piše še Rustia, ki pravi, da je Pahor že zavrnil priznanje predsednika republike Giorgia Napolitana. Predsedniško priznanje je predlagal »filokomunistično in fi- Boris Pahor kroma loslovansko nastrojeni poslanec Et-tore Rosato.« Pismo s takšnimi neverjetnimi blodnjami bi zaslužilo molk in prezir, a se nam zdi prav, da ga omenjamo, da vidimo do kod lahko sploh sega sovraštvo nekaterih, ki se imajo za domoljube. Slovenski občinski svetniki Igor Švab, Iztok Fur-lanič in Stefano Ukmar, ki so pismo tudi dobili v roke, so užaljeni, za-prepaščeni pa so tudi njihovi kolegi iz leve sredine. Povedali so nam, da so obrekovalne besede na račun Pahorja spravile v zadrego tudi marsikaterega predstavnika desne sredine. Solidarnost slovenskemu pisatelju izraža vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero. »Papir, ki so ga prejeli nekateri občinski svetniki, res ni vreden komentarja, ker se komentira sam. Dosti bolj moteče in hude pa so igre in igrice, ki v zadnjih tednih spremljajo postopek za podelitev priznanja uglednemu pisatelju. Začel jih je predsednik mestne skupščine Sergio Pacor, ki je na seji načelnikov skupin predstavil nekaj proceduralnih in formalističnih izgovorov za podelitev priznanja. Stvar že postaja nevzdržna in zato se sprašujem, če občinska uprava in njena politična koalicija sploh hočeta podeliti priznanje Pahorju«, pravi Omero. S.T. Jutri protest slovenskih višješolcev Na slovenskih višjih srednjih šolah je zavrelo. Včeraj so se namreč sestali predstavniki dijakov višjih šol in sklenili, da se pridružijo jutrišnji protestni manifestaciji kolektiva Che Guevara proti šolski politiki italijanske vlade. To pa bo »avtonomna« pridružitev, saj bodo slovenski dijaki protestirali predvsem zaradi posledic, ki jih zaradi vladnih ukrepov utegnejo utrpeti slovenske šole. Zaradi kriterijev številčnosti manjšinskih šol, ki po novem ne bi smele imeti manj kot tristo učencev, utegne namreč vsa slovenska ravnateljstva na Tržaškem razen openskega doleteti ukrep združitve. Prav tako bodo dijaki opozarjali na močno krčenje finančnih sredstev za šolstvo in na splošno na krizo javnega šolstva. Slovenski višješolci se bodo zbrali jutri dopoldne na Goldonijevem trgu, od koder bodo nekaj po 9. uri krenili po tržaških ulicah z dvojezičnimi transparenti. Na manifestacijo vabijo vse dijake, bivše dijake, profesorje, starše ter predstavnike politike in slovenske manjšine, od katerih so nekateri že zagotovili svojo prisotnost. / TRST Četrtek, 9. oktobra 2008 9 1 tovarna sprememb - V parku nekdanje umobolnice Družba naj sama zapolni vrzeli v svojem spominu Marco Paolini spregovoril o grozljivem nacističnem aparatu, ki je iztrebil na tisoče prizadetih Zgodba o nacistični akciji T4 je zgodba, v kateri ni preživelih ali prič, zgodba, ki nima svojega Prima Levija. Da bi ne zdrknila povsem v pozabo, je poskrbel italijanski igralec Marco Paolini. In v park nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu ponesel zgodbo o tisočih psihično in fizično prizadetih osebah, ki jih je z zvijačo pobil Hitlerjev režim. Marco Paolini je svojevrsten gledališki igralec, ki je na italijanske odre pripeljal že veliko »neprijetnih« zgodb. V svojih monologih je na prepričljiv način prikazal na primer tragedijo, ki se je pripetila v Vajontu, ali še danes skrivnostno strmo-glavljenje letala pri Ustici. Tokrat je številnemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo svetoivansko gledališče (in se posedlo tudi po odru), predstavil (delno še ne povsem dovršen) tekst raziskovalca Gio-vannija De Martisa. Slednji je na podlagi zgodovinskih dokumentov rekonstruiral birokratski stroj, na katerem je slonel zločinski nacistični načrt T4 (ime je dobil po naslovu, na katerem se je rodil, Tiergarten Strasse 4). In napisal zgodbo o nemških zdravnikih ter bolničarjih (na primer bolničarke Pauline), ki so pristali na fizično iztrebljenje »življenja nevrednih življenj«, kot so na začetku dvajsetega stoletja nekateri pojmovali fizično in psihično prizadete. Leta 1934 je režim uvedel genetska sodišča, v katerih so »strokovnjaki« odločali, kdo odgovarja parametrom »pravega Nemca« in kdo naj bo podvržen prisilni sterilizaciji. Parametre določata čas in družba, je opozoril Paolini: določala sta jih že za časa neandertalcev in skušala tako ali drugače izolirati tiste, ki jim niso odgovarjali ... Sterilizacija je herojsko dejanje do naroda, je ponavljala nacistična propaganda, ki je do konca vojne sterilizirala okrog 400.000 ljudi. V resnici pa je že leta 1939 razumela, da je sterilizacija strošek, kateremu se je mogoče izogniti. Kako? Z uboji. Začeli so z otroki, žrtvami takih ali drugačnih patologij: starše so prepričali, da obstaja možnost ozdravitve, če jih bodo prepustili specializiranim klinikam. Otroke so v zameno najprej podvrgli raznim eksperimentom, nato pa ubili s smrtonosno injekcijo. Leta 1939 so program razširili tudi na odrasle in jih iztrebili s plini: tragična generalka za holokaust, ki se je rodil prav iz načrta T 4. Kultura ni strelovod, gledališče ne more zamenjati zgodovine: družba mora sama zapolniti vrzeli v svojem zgodovinskem spominu, je opozoril Paolini. In izrazil upanje, da je psihiatrično gibanje že obračunalo s to sramotno stranjo svoje zgodovine ... Poljanka Dolhar % M —■ Marco Paolini je privabil res številno občinstvo ... kroma «h» l / M * / * frankfurt - Nagrada Walter Hallstein Letošnji dobitnik prestižnega priznanja je Claudio Magris Letošnjo nagrado Walter Hallstein, poimenovano po prvem predsedniku Evropske gospodarske skupnosti, bo letos prejel pisatelj Claudio Magris. Nagrado v vrednosti 20.000 evrov bodo avtorju, ki slovi tudi po svojih političnih esejih, podelili 10. novembra v Frankfurtu. Magris se je rodil 10. aprila leta 1939 v Trstu, med drugim je študiral tudi v Freiburgu. Lavreat, ki ga poznavalci omenjajo tudi kot letošnjega morebitnega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, velja za enega največjih in vsestranskih poznavalcev Srednje Evrope, pomembnega italijanskega germanista in izjemnega kulturnega publicista. Magris je slovenskim bralcem poznan po knjigah Mikrokozmos in Donava. Nagrado Walter Hallstein podeljujejo Frankfurtska univerza, mesto Frankfurt in Dresdnerska banka. Prvi dobitnik nagrade leta 2002 je bil znanstvenik, sociolog Ralf Dahrendorf. Nagrada Luchetta na rimskem Kvirinalu Novinarska nagrada Marco Luchetta bo že drugo leto zapored obiskala Kvirinal. Predsednik republike Giorgio Napolitano bo namreč jutri ob 11. uri v Rimu sprejel pobudnike nagrade poimenovane po štirih sodelavcih tržaškega sedeža Rai, novinarju Marcu Luchetti, snemalcu Saši Ota, tehniku Dariu DAngelu ter snemalcu in fotografu Miranu Hrovatinu. Njihovemu spominu so pred leti posvetili posebno nagrado, namenjeno najboljšim novinarskim, fotografskim in video prispevkom, ki s svojo sporočilnostjo spodbujajo vrednote miru in solidarnosti ter spoštovanje človekovih pravic. Z Napolitanom se bodo srečali predsednik Fundacije Luchetta Ota DAngelo Enzo Angiolini, ravnateljica deželnega Rai Angela Butti-glione in letošnji nagrajenci Valerio Ca-taldi (nagrajen za najboljši televizijski prispevek), Stefano Liberti (najboljši članek), Vincezo Bonanni oz. Marco Gob-bini (najboljši televizijski posnetki), Clare Dwyer Hogg (najboljši tujejezični članek), Riccardo Venturi (najboljša fotografija) in Vittorio Zucconi (posebno priznanje Luchetta). Ob tej priložnosti bodo podelili zlata priznanja v spomin na novinarko Ilario Alpi in snemalca Mirana Hrovatina, ki sta bila ubita leta 1994 v Mogadišu. Vodeni ogledi v mestni knjižnici Odborništvo za kulturo tržaške občine sporoča, da so vsak četrtek ob 17.30 na sedežu mestne knjižnice v Ul. Madonna del Mare 13 na voljo brezplačni vodeni ogledi razstave posvečene Palladiu (v 2. nadstropju), razstave »Stampe sve-late tra fiandre e ritratti petrarcheschi nelle collezione rossettiana« (v muzeju Petrarchesco Piccolomineo) in pa muzeja Itala Sveva (2. nadstropje). Everetta v Trstu ne bo Producentska hiša Hurlyburly je včeraj odpovedala italijansko turnejo predstave Vite private Noela Cowarda z igralcem Rupertom Everettom v vlogi protagonista. Gostujoča predstava, ki naj bi zaživela na številnih italijanskih odrih, je bila napovedana tudi v letošnjem abonmajskem programu gledališča Rossetti, in sicer marca. Vodstvo stalnega gledališča FJK se v tiskovnem sporočilu svojim abonentom opravičuje in hkrati opozarja, da bo v čim krajšem času poskrbelo za zamenjavo predstave z novo produkcijo. V primeru, da bi zaradi tega kdo od abonentov želel preklicati nakup abonmaja, mu bo seveda celotna vsota abonmaja povrnjena; zaradi tehničnih razlogov pa pozivajo, da naj se ljudje oglasijo pred prvo predstavo To be or not to be (od 8. do 12. oktobra). Za podrobnejše informacije je na voljo telefonska številka 040/3593511. obletnica - Bivši sošolci 5. A razreda Višje realne gimnazije Praznovali so »zlato« maturo V šolskem letu 1957/58 so se predstavili pred maturitetno komisijo tedanje »realne« - Dogovorili so se, da se bodo že naslednje leto spet praznično srečali Pred nedavnim so se zbrali sošolci 5. A razreda Višje realne gimnazije (tako se je takrat imenoval Znanstveni li-cej »France Prešeren«) v Trstu, da skupaj praznujejo zlati jubilej mature. To je generacija rojenih neposredno pred in med vojno, ki je opravila vse šole v slovenskem jeziku: od osnovne, srednje do višje, zahvaljujoč se porazu fašistične Italije. V priznani tržaški restavraciji so se pozno popoldan dobili sivolasi, v glavnem preveč rejeni, a polni dobre volje tisti, ki so se v šolskem letu 1957/58 predstavili pred maturitetno komisijo, ki ji je prvič predsedoval italijanski profesor Urbani in ki je štela same tuje komisarje, razen enega. Prišli so iz daljnega Vancuverja, z nekoliko bližjega Dunaja, iz Bologne, Trsta in s Krasa; manjkal je sošolec, ki živi v Latini in edina nedosegljiva ženska predstavnica. Prisotnih je bilo enajst, saj je bil razred maloštevilen, čeprav dovolj razpoznaven na šoli, kot so danes razpoznavni marsikateri uveljavljeni posamezniki. Po izmenjavi vtisov in življenjskih izkušenj, obujanju šolskih spominov, so se pred večerjo spomnili treh sošolcev, ki so to družbo prerano zapustili. Prav je, da se jih omenja: Kalc Karlo, Žetko Bogdan in Volk Jurij. Njihovemu spominu so se z zbranostjo oddolžili in po stari slovenski navadi nazdravili. Srečanje je ob dobri večerji in kraškem vinu trajalo dolgo v noč in se zaključilo z obvezo, da se zopet srečajo že prihodnje leto., ko jih bo dobršen del praznoval sedemdesetletnico. (nk) Na sliki so: Starec Inko, Relič Vlado, Dolgan Vladimir, Gregorič Mario, Oppelt Miro, Pavlica Peter, Terčon Antek, Veljak Nereo, Cesarec Zlatko, Podreka Boris, Sosič Hilarij sežana - Kosovelov dom V nedeljo prireditev v spomin na Stojana V nedeljo, 12 oktobra, bo v Kosovelovem domu v Sežani posebno folklorno srečanje, saj je posvečeno človeku, ki mu je folklora v življenju pomenila veliko in ki je folklornemu delovanju veliko tudi dal: Stojan Petaros je bil namreč ljudskemu izročilu predan z dušo in telesom. Bil je med ustanovnimi člani Tržaške folklorne skupine Stu ledi pred petintridesetimi leti, še prej pa je deloval v krogu folklorne skupine iz Boršta. Po prerani smrti Nad-je Kriščak, ki je bila dolga leta duša Stu ledi, je Stojan Petaros prevzel umetniško vodstvo tržaške folklorne skupine. A njegovo delovanje se ni omejevalo le na uprizarjanje ljudskih plesov in pesmi, temveč je rad žrtvoval svoj čas za pletenje stikov med skupinami in za orga-nizatorske naloge. Za svoje prizadevno delovanje je Stojan Petaros prejel več priznanj, denimo Maroltovo plaketo, ki je ena največjih slovenskih priznanj na področju folklore; plaketo Memorial Franco Un-garo, s katero na Mednarodnem festivalu folklore v Gorici vsako leto nagradijo osebnost, ki se je posebej uveljavi- la na področju ljudske kulture, folklore ter izročila, in priznanje Folclor tal cur, ki ga podeljuje združenje furlanskih folklornih skupin. Stojan Petaros je prerano odšel pred tremi leti in zapustil globoko vrzel v srcu svojih bližnjih. Ob tretji obletnici zato nečakinja Monika Sulli, ki se je ob njem navdušila za folkloro in se ji prav tako vsestransko posveča, v njegov spomin prireja srečanje med folklornimi skupinami, s katerimi je Stojan Petaros navezal še posebno te- Petarosa sne prijateljske odnose: to so Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, Folklorna skupina Santa Gorizia in istrska glasbena skupina Vruja ter seveda Tržaška folklorna skupina Stu ledi. Naslov prireditve Stu ledi nej pride nuter je povzet po uvodni pesmi spleta tržaških plesov in pesmi, ki ga pred mnogimi leti Stojan postavil za svoje Stu ledi. To je starodavno vabilo na ples in tudi ob tej priložnosti je vabilo na prireditev, ki bo izzvenela radostno, poudarja Monika Sul-li, ker je poklon folkloristov človeku, ki ga je folklora osrečevala in ki ji je zato z veseljem veliko žrtvoval. Sežano kot sedež prireditve pa je Monika izbrala, ker še zlasti po padcu schengenske meje poudarjeno ponazarja prepletanje prijateljskih vezi. Naj še omenimo, da je prireditev omogočil prispevek Pokrajine Trst. Izkupiček večera (vstopnica stane osem evrov) bo šel v dobrodelne namene in sicer združenju Centro Vie di Natale iz Aviana. Srečanje bo torej v nedeljo, 12.oktobra, ob 17.uri v Kosovelovem domu v Sežani. (bov) pošta - Izdali jo bodo 3. novembra Glavna pošta na znamki Avstrijske pošte se na tak način spominjajo starih avstro-ogrskih poštnih uradov Zgodovinski sedež glavne tržaške pošte na znamki ansa / 1 SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Anice Pahor Občutljivi stiki danes, 9. oktobra ob 18.30 v društvenih prostorih Predstavitev DEZIDERIJ ŠVARA Glasbeni program LARA PUNTAR in DARIO VIVIANI Vabljeni! Četrtek, 9. oktobra 2008 Zgodovinski sedež glavne tržaške pošte je bil zgrajen, ko je Trst še spadal pod avstro-ogrsko monarhijo oziroma je bil eden izmed njenih najprestižnejših biserov. Avstrijske pošte so se v preteklih letih s posebnimi znamkami spomnile starih avstro-ogrskih poštnih uradov, pri tem pa seveda Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. oktobra 2008 DIONIZIJ Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.30 - Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 1.00. Jutri, PETEK, 10. oktobra 2008 DANIJEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1018,8 mb narašča, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. niso zanemarile tržaškega. Na znamki v vrednosti 0,65 evra, ki jo bodo izdali prihodnjega 3. novembra, je naslikan veliki salon sedeža mestne glavne pošte, sredi katerega stoji kip cesarja Franca Jožefa. Novica o novi znamki se je pojavila na specializirani filateli- [1] Lekarne Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 734441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 11, Trg Cavana 1. TRST stični spletni strani »vaccari news«, ki obenem poroča o nadvse nenamerni izbiri dneva začetka izdajanja »tržaške« znamke: 3. novembra mineva namreč devetdeset let od podpisa premirja v Vili Giu-sti med kraljevino Italijo in avstro-ogrsko monarhijo ob koncu prve svetovne vojne. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »La terra degli uomini rossi«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 18.05, 21.15 »Mi-racolo a Saant'Anna«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan«; 16.05, 17.55 »L'arca di Noe'«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 16.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 20.00, 22.00 »Burn after reading: A prova di spia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hancock«; 16.10, 18.05 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Pa-rigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.00 »Kung Fu Panda«; 18.30, 20.15, 22.00 »Il papa' di Gio-vanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.45, 22.20 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Tropski vihar«; 18.40, 20.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; Dvorana 3: 16.30 »Un segreto tra di noi«; 18.15, 20.15, 22.15 »Riflessi di paura«; Dvorana 4: 16.30 »L'arca di Noe'«; 18.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperato-re Dragone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Zohan«; Dvorana 4: 18.15, 21.15 »Miracolo a S. Anna«; Dvorana 5: 17.30 »L'arca di Noe'«; 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«. S Mali oglasi DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 3493320198. KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040-280910. PRODAM 4000 kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM kraški portal. Tel. 3346475337. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, vso pobarvano z rožami. Tel. 3397396098. PRODAM motor aprilia 125 tuareg -win po ugodni ceni. Tel. 3386036203. ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneg-hin, v zelo dobrem stanju, za vzre-jo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 329-7260688 v večernih urah. BH Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. 13. Koroški kulturni dnevi na Primorskem CONTRAPPUNTO BESTIALE Koncert MePZ Podjuna Pliberk. Zborovodja: mag. Anja Kapun Prešernovem gledališču v soboto, n. oktobra, ob 20.30. Vabita Slovenska prosveta in Mladinski dom Boljunec. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra- protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040-299442. H Čestitke Danes praznuje v Križu AR-DEMIA okrogla leta. Še obilo zdravja in veselja ti iz srca želimo vsi, ki te imamo radi. Draga MADDALENA, danes praznuješ 20. rojstni dan! Veliko zdravja, uspehov, sreče, naj ti žarki veselja v nadaljnji poti žarijo ter do roba si napolni čašo življenja. To ti želijo mama, papa, Mara ter nona Miranda. Gospe OLGI čestitamo za njen lep jubilej! Želimo ji veliko zdravja, zadovoljstva in vsega, kar si sama želi. Vsi dolinski izletniki ter gospa Ada. V prijetni družbi svojih domačih praznuje danes Miran svoj rojstni dan V prvih 40. si se veselil z našo mamo in našima očetoma. V drugih 40. pa se nas je nabralo kar nekaj. Voščimo ti vse naj, najin da bi še dolgo užival med nami s svojo boljšo polovico. To so želje tvojih 7palčkov in njihovih staršev. Na zdravje! Ob visokem življenjskem jubileju vošči vse najboljše svojemu bivšemu predsedniku Miranu Kuretu AŠD Breg Mladostnemu Miranu vse najboljše za rojstni dan družine Ota / TRST Četrtek, 9. oktobra 2008 1 1 M Izleti KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadiške doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in obisk praznika kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje - Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obvešča izletnike, da je odhod za izlet na Ptuj v nedeljo, 12. oktobra, ob 6.30 iz avtobusne postaje v Miljah, od Korošcev ob 6.40, pri ex-Fiat Grandi ob 6.50 ter od Fernetičev okoli 7. ure. Prihod na iste postanke v večernih urah. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na tradicionalni pohod po Banjšicah, v nedeljo, 12. oktobra. Krožna pot primerna za vsakogar, po pohodu družabno srečanje. Zbor udeležencev med 8.30 in 9. uro pred domom KS na Banjšicah. Vpisnina: 5,00 evrov (topel obrok in napitek). Pohod vodi Jože Sedevčič, ki ga lahko pokličete za dodatne informacije na tel.: 041/345-411. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Se-sljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Pro-seka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040-220693 ali 3479322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored.Odhod avtobusa ob 7.30 iz Boljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 048182570). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezikovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne voj- ne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. □ Obvestila KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT prireja tečaj orientalskega plesa -neverbalne, učinkovite tehnike sproščanja napetosti, osvajanja harmonije in samozavesti. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nad-stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM priredi danes, 9. oktobra, filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem, ki nam bo prikazal utrinke s potovanj in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) ob 20.30. Toplo vabljeni k udeležbi! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo danes, 9. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo danes, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škamperle na stadionu 1. Maj v Trstu. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI DE-VIN-NABREŽINA vabi vse člane, somišljenike in prijatelje, danes, 9. oktobra, ob 19. uri, na kongres sekcije, ki bo v Radovičevi dvorani društva I. Gruden v Nabrežini. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 0038641495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Možnost najema opreme. Informacije na 338-8621592, 040-209873 ali na info@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. So- i . „ „ Ul. San Lazzaro, 6 - TRST j 111 lil Vi;tt»i»l tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30 Last minute ponudba KRIŽARJENJE Z LADJO MSC OPERA - ODHOD IZ TRSTA Zadnja mesta - odhodi 13., 20., 27. oktobra in 3. novembra Cena na osebo: € 400 notranja dvoposteljna kabina € 510 zunanja dvoposteljna kabina € 620 zunanja dvoposteljna kabina z balkonom +pristaniške takse €115 in zavarovanje odpovedi € 18 In novembra ¿Jt*lln.vliusJ ponuja: BUDIMPEŠTA od 1. do 4. novembra FERRARA ogled razstave »TURNER E L'ITALIA« 23. novembra delujejo lahko muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvigred.org. SKD VIGRED vabi na 13. kraški Oktoberfest pod šotorom, ki bo v Praprotu 10. 11. in 12. oktobra. V petek, 10. oktobra, ob 19. uri otvoritev, sledi ples s skupino Okrogli muzikanti. V soboto, 11. oktobra, ob 15. uri ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli za odrasle, od 19.30 ples z ansambloma Mladi kraški muzikanti in Navi-hanke. V nedeljo, 12. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 13. pohod »Na Krasu je krasno«. Ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri 13. Kraški Muzikfešt -srečanje ljudskih godcev in pevcev, nato ples z ansamblom Slovenski zvoki. V soboto in nedeljo taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji tabornikov Rodu Modrega Vala Trst - Gorica. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje-zdravljenje v Stru-njanu v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri iz Trsta (Trg Oberdan - Deželna palača). MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo v nedeljo, 12. oktobra, odprt od 12.30 do 19. ure. Na ogled bo tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«, del razstave »Co-sulich - dinastia adriatica«. Vstop prost. OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevo-vodji Nicole Starc in Aljoša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šem-polaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 380-3584580. SKAVTI V ŠKEDNJU: Volčiči in volku-lice (od 7. do 10. leta) se bodo zbirali ob sobotah, od 15. do 16.30 v domu Jakoba Ukmarja. V soboto, 11. oktobra, bo ob 16.30 tudi sestanek s starši. Izvidniki in vodnice (od 11. do 16. lets) pa bodo imeli sestanke ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Začetek v nedeljo, 12. oktobra, ob 10.30 pred škedenjsko cerkvijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da so se spremenili urniki odhoda ekskurzije Po poteh pesnikov in pisateljev, ki bo v nedeljo, 12. oktobra. Odhod iz Opčin ob 7. uri (Prosvetni dom), ob 8. uri iz Gorice (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani). Za pojasnila in informacije pokličite na goriški (0481-531495)oz. tržaški urad ZSKD (040-635626). ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD I. GRUDEN v Nabrežini bo potekal pod mentorstvom Borisa Fabjana ob sredah ob 18. uri za otroke in ob četrtkih ob 20.30 za odrasle. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. SKD F. PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: Ponovno srečanje bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna delavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bisercki Swarovsky. Informacije in prijave na in-fo@melanieklein.org, tel. 328 4559414. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nacjo). REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mailto:vecerja1973@ya-hoo.it« vecerja1973@yahoo.it ali tel. št. 329-8012528 in 338-9436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali te-studo.ts@gmail.com Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). OBČINA MILJE vljudno vabi na otvoritev razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. Otvoritev bo v petek, 10. oktobra, ob 18. uri v občinski dvorani umetnosti »G. Negrisin«. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 prireja v soboto, 11. oktobra, večerni pohod »Zoro Starec«. Po domačih klancih nas bo vodila prof. Marinka Pertot. Ob 16. uri bo počastitev spomina Zora Starca na pokopališču na Kontovelu. Ob 17. uri bo start pohoda izpred sedeža bar-kovljanskega društva. Priporočamo primerno obutev in svetilko. Info vam nudijo na tel. 040-411635 ali 040415797. DOBRODELNI KONCERT »STU LEDI NEJ PRIDE NUTER« - folklorno srečanje posvečeno Stojanu Petarosu, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Sodelujejo: TFS Stu Ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter Istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 12. oktobra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Skupina KPD Šmihel bo nastopila z igrico MEZINČEK. OKTET ODMEVI prireja celovečerna koncerta »Pred potovanjem na Švedsko« in sicer v soboto, 11. oktobra, v Kulturnem domu v Gropadi, v priredbi SKD Skala-Slovan ter v ponedeljek, 13. oktobra v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu. Oba koncerta se bosta pričela ob 20.00 uri. SKGZ, Svet slovenskih organizacij, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, Parnas - zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji vljudno vabijo na otvoritev razstave PRIMOŽ TRUBAR (1508 -1586) veliki neznani Evropejec v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14. SKD IGO GRUDEN prireja od 9. oktobra do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). Prispevki Ob obletnici smrti dragega očeta Marija Kozine darujeta Neva in Ada 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Boljuncu. V spomin na Polda Vatovca daruje družina Zorn 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V počastitev spomina na strica Angela daruje Edi Vodopivec z družino 100,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na gospo Tatjana Šmuc Koren darujeta Jana in Štefi 25,00 evrov za OD Bor. Ob 70. obletnici smrti očeta Marija Žu-ljana daruje hči Meri 25,00 evrov za SKD Slavec iz Ricmanj in 25,00 evrov za ženski cerkveni pevski zbor Ri-cmanje. t Sedaj si pri mami in tatu, nikoli te ne bomo pozabili in te vedno radi imeli, draga Silvana Leban (Mucka) Žalostno vest sporočajo sestra Miroslava, Ivica, Alenka z družino, Simon in Gregor Od pokojne se bomo poslovili v petek, 10. oktobra, ob 10. uri, v ulici Costa-lunga. Trst, Tolmin, 9. oktobra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa Ob smrti predrage tete SILVE izreka iskreno sožalje družini Koren in svojcem krožek SKP občine Dolina 12 Četrtek, 9. oktobra 2008 KULTURA / gorica - Kulturni center Lojze Bratuž Letošnjo sezono uvedel mariborski kvartet Feguš Koncert je sodil tudi v okvir Kogojevih dnevov - Kvartet sestavljajo bratje Simon, Filip, Andrej in Jernej Kulturni center Lojze Bratuž je za začetek nove koncertne sezone pripravil koncert kvarteta Feguš iz Maribora in se tako pridružil programu letošnjega festivala Kogojevi dnevi. Kvartet Feguš sestavljajo bratje Simon, Filip, Andrej in Jernej, njihov oče pa je priznani slovenski skladatelj Maksimilijan. Vsi štirje sinovi so po Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru študij glasbe nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu. Violinist Simon in violist Peter sta diplomirala na graški Akademiji za glasbo. Violinist Filip in vio-lončelist Jernej pa študij opravljata na ljubljanski Akademiji za glasbo. Njihovo skupno muziciranje sega daleč v otroštvo, ko jih je oče združil v kvartet in jim za tak sestav tudi priskrbel nekaj glasbene literature. Na goriškem koncertu je kvartet Feguš, ki profesionalno deluje od leta 1992, pripravil zanimiv program skladb dveh slovenskih in dveh čeških skladateljev iz 20. in 21. stoletja. Kvartet številka 1 Maksimilijana Feguša in novo delo Godalni Kvartet 2007 Štefana Maurija sta s sodobnim glasbenim jezikom postavila uvodni spev festivalu za sodobno glasbo. Feguševa skladba, ki je nastala leta 1998, je strastna, polna ekspresionisti-čnih sprehodov v atonalnost. V njej prevladujejo disonance ki vodijo glasbeno misel skozi vse tri stavke in imajo simbolično vrednost, in z besedami Andreja Feguša 'ponazarjajo neugnano mladostniško energijo in posamezne osebnosti glasbenikov kvarteta'. Delo je Maksimilijan Feguš namreč napisal ob razmišljanju na sinove in je v njem poskušal opisati njihove karakterje. Posebnost večera je predstavljal Godalni kvartet 2007 Štefana Maurija. Očitno je, da je skladatelj v zadnjih letih Kvartet deluje od leta 1992 opustil strogo kromatiko, saj je noviteta razmeroma tonalno zasnovana, le tu pa tam si avtor privošči več svobode in zaide v povsem atonalne svetove, ki pa predstavljajo le živahno popestritev bla-gozvočnemu. Kot impresionistične nian-se iz stavka v stavek skladatelj odkriva nove in nove modrosti o minljivosti življenja in o vrednotah narave, ki edina izpopolnjuje človeka. Navdih za ustvarjanje skladatelj išče v naravi svojega domačega kraja. Kot kontrast sodobni slovenski ustvarjalnosti je kvartet Feguš izvedel de- li Josefa Suka in Leoša Janačka, dveh pomembnejših čeških skladateljev 20. stoletja. Tudi njuni skladbi sta v izrazu že bliže današnji glasbeni izpovedi kot pa preteklim dobam, čeprav Josefa Suka uvrščamo med skladatelje, ki so se spogledovali s preteklostjo, medtem ko je Leoš Janaček eden izmed najpomembnejših slovanskih skladateljev modernizma. Kvartet Feguš se je izobraževal na številnih mojstrskih tečajih in je v Gorici suvereno predstavil svojo mojstrsko noto izvajanja. V izvedbah vseh skladb se je izkazal kot sestav z izjemnim občutkom do prvin sodobne glasbe, v njegovi igri sta se prepletali prefinjenost in mladostniška zagnanost. Če se je v slovenskih delih razkril kot sestav, ki z ostrino prenaša modernejša glasbena sporočila, je v delih čeških skladateljev izrazil vso mehkobo slovanskega melosa. Kulturni center Lojze Bratuž je tako začel svojo sezono v modernejših tonih in pripravil večer z manj znanimi, a zato toliko bolj zanimivi skladbami iz bogate ustvarjalnosti 20. in 21. stoletja. Metka Sulic revije za otroke in mladino - Letnik 55 Priletel je septembrski Galeb Z novim šolskim letom se je priljubljena revija vrnila med svoje mlade bralce Priljubljena otroška in mladinska revija Galeb bo mlade uporabnike razveseljevala tudi v novem šolskem letu. V septembrski številki so uredniki zbrali raznoliko leposlovje in kopico izvirnih ilustracij, naslovno stran pa tokrat krasi risba Lise Ca-massa, učenke 4. razreda COŠ Fran Venturini (Bo-ljunec - Boršt - Pesek). Na petinpetdesetih straneh lahko bralci Galeba tokrat preberejo številne zgodbice vrhunskih avtorjev, nekaterim od njih bo sledilo še nadaljevanje, pesmice, za pestrost revije pa tako kot ponavadi skrbijo poučni kvizi, dopolnje-vanke, križanke ... Stalnici Galeba ostajata Rubrika za starše in šolnike ter Galebova likovna delavnica. Namen prve bo pomagati staršem in učiteljem pri soočanju s številnimi aktualnimi problemi, likovna delavnica pa bo v naslednjih mesecih predstavljala idealno spodbudo za ustvarjalno spoznavanje in izdelovanje preprostih umetniških del v vrtcih, šolah in tudi doma. Septembrski Galeb se začenja s pesmico Zvez-dane Majhen Vse o zarjah, za ilustracijo pa je poskrbela Mojca Cerjak. Navihana je tudi pesmica Martine Legiša Mali zajček dolgouhec, ki jo je likovno upodobil Štefan Turk, prisrčna pa je tudi pesmica z naslovom Svet nastaja iz dotika. Njena avtorica je Bina Štampe Žmavc, ilustrirala pa jo je Polona Lovšin. V Galeb sodijo tudi pravljice, v tokratni številki je zbranih kar osem zgodbic, ki jih dopolnjujejo čudovite ilustracije. Tatjana Kokalj je prispevala pripoved z naslovom Šolska miška - žoga, ki jo je ilustrirala Jasna Sepin, Dvojčka pa je naslov zgodbice Patricije Peršolja. Marko Kravos je napisal prvi del zgodbice o prstih na roki, ki jo je naslovil Križem kražem med prsti, prijetno pripoved pa je ilustriral Zvonko Čoh. Potem je tu še pripoved Eveline Umek Mama, koliko je ura - Jutro, dobro jutro, ki se bo nadaljevala v prihodnji številki, nadaljevanje pa bosta dobili tudi pravljici Punčka Robin in Zizijon, ki jo je napisala Štefka Kac Marn in ilustrirala Katerina Kalc, in Tinko in Tonko - Be-sedoslovca. Pod slednjo se je podpisala Berta Golob, za likovno upodobitev pa je poskrbela Vesna Benedetič. Prisrčna in aktualna je tudi zgodbica Žige Gombača Tjaša in Tijan - Reklame tu, reklame Naslovnica septembrske številke Galeba tam, ob koncu pa lahko bralci preberejo še pravljico Slavka Pregla z naslovom Pravljice za Varjo - Var-ja se najde. Tudi ta pripoved se bo nadaljevala v prihodnji številki Galeba. Kot že veleva tradicija, bo Galeb tudi v tem šolskem letu prinašal veliko več kot le pravljice in pesmice. Zelo poučen je tako prispevek Marjete Zo-rec, ki bralcem približuje Primoža Trubarja. Popotovanje k Trubarju nas popelje iz Ljubljane proti Dolenjski, na Turjak in na Rašico. Zgodovinski prispevek so obogatile tudi fotografije. V septembrski rubriki Prispodobe o živalih nam Klarisa M. Jova-novič približa vse sopomenke, ki so povezane z žabo. Jasna Merku je v likovni delavnici postregla z Ilustracija Vena Dolenca razlagami, kako narediti tisk z vrvico, psihologinja Suzana Pertot pa bo tudi letos v rubriki za starše in šolnike pojasnjevala različna vzgojna vprašanja. Tokrat lahko starši in šolniki berejo o odnosu med otrokom in televizijo. Poleg vsega omenjenega ne smemo pozabiti na rubriko Šolarji pišejo in rišejo, v kateri svoja doživetja opisujejo učenci različnih šol, novost septembrskega Galeba pa je kuharska rubrika, v kateri kulinarične recepte deli Škrobek. Uporabniki Galeba se bodo tokrat lahko naučili pripravljati enostavne in slastne indijanske kanuje, za boljše razumevanje recepta pa skrbijo fotografije in ilustracije Jasne Sepin. (sč) Novosti Karantanije Pri založbi Karantanija so za jesensko branje pripravili novo knjigo Eve Škofič Maurer Mislim, da te bom kar poljubil, ki jo je ilustrirala Milanka Fabjan-čič, Primož Suhodolčan je napisal mladinsko detektivko Maks pa Sanja, ilustracije je prispeval Igor Ribič, svoja leta na radiu pa je v knjigi Radioaktvi-ni spomini obudil Ivan Sivec. Eva Škofič Maurer je sicer v prvi vrsti poznana kot profesionalna klovnesa, ki med drugim že pet let z drugimi Rdečimi noski obiskuje bolnišnice in razveseljuje otroke. Kot je na novinarski konferenci zaupala urednici Tadeji Zupan Arsov, vedno upa, kot klovnesa, pisateljica ali zgolj Eva, na srečne konce. Ni nujno, da zanje poskrbijo vile, že upanje, da bo vse dobro, je dovolj. To velja tudi za knjigo njenih živalskih zgodbic, ki na simbolni ravni nagovarjajo, kot vse dobre pravljice, tudi starejše bralce. Živali v knjigi so drugačne, ne-sprejete, je povedala avtorica ter hkrati pohvalila ilustracije, ki jih je prispevala Fabjančičeva; zgodbic ni ilustrirala, temveč jih je nadgradila Suhodolčan je pri Karantaniji izdal Maksa pa Sanjo, mladinsko kriminalko. On je zamišljen, ona dejavna, toda, kot je dejal Suhodolčan, »ženske vladajo svetu,« in še to - tudi tokrat si ni izmislil skoraj nič, »življenje samo piše zgodbe, jaz mu pri tem samo malo pomagam«. Ivan Sivec ni le avtor kar 85 knjig, je tudi dolgoletni radijec. Sprva je bil med tehniki, potem je presedlal med novinarje, je povedal na predstavitvi knjige Radioaktivni spomini. Sivec, sedaj upokojenec, je zaljubljen v radijski medij, »umrl bom z radiem na prsih«. O tem pričajo že številne anekdote, ki jih je zapisal v knjigi, pa tudi sistematično sestavljena poglavja, ki segajo od Kukavice, Umrl je naš Tito, Vala 202 do Vremenske napovedi. (STA) Razpis slovenskih splošnih knjižnic Slovenske splošne knjižnice so razpisale literarni natečaj z naslovom Zgodbe iz knjižnice, ki je potekal že vse poletje, zaključil pa se bo 15. oktobra 2008. Do sedaj je na razpis prispelo že blizu 50 zgodb. Razpisni pogoji so objavljeni na spletnih straneh vseh šestdesetih splošnih knjižnic. Zgodbe bo ocenjevala strokovna žirija, nagrajenci pa bodo razglašeni na slovesnosti, 20. novembra, ob Dnevu slovenskih splošnih knjižnic, letos v domžalski splošni knjižnici. Nagrade in priznanja bodo prejeli iz rok soproge predsednka RS Barbare Miklič Turk. Ni naključje, saj sta se tudi onadva spoznala prav v knjižnici in bi lahko rekli, da je tudi to zanimiva »Zgodba iz knjižnice«. Splošne knjižnice se na ta način promovirajo tudi kot tretji prostor. Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Place, 1990). Pomeni neformalne, nevtralne prostore, kjer se ljudje srečujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, prostor za debate, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbujajo druženje namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvito. Posebno v urbanih okoljih so ljudje izgubili stik s skupnostjo. Človek pa ravno to potrebuje za socialno zadovoljstvo in duševno zdravje. Tretji prostor so lahko bifeji, ulice, pu-bi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Zato je prostor pomemben, pomembno je, kakšen je, kako se v njem počutijo uporabniki. / AVTOMOBILI Četrtek, 9. oktobra 2008 13 novost - Novinec je na moč podoben svojemu predhodniku Golf VI je prej evolucija kot revolucija do preteklosti Bogata paleta dizelskih in bencinskih motorjev - Izboljšana zvočna izolacija Islandija, dežela gejzirjev in ledenikov, kjer so predstavili najnovejšo 6. generacijo golfa, nas je dočakala s tipičnim severnjaškim septembrskim vremenom: veter in dež sta tu doma, le da dež ne pada navpično kot pri nas in v vseh normalnih deželah, temveč vodoravno, tako da ni dežnika ali dežnega plašča, ki bi te lahko zaščitil pred močo. Okvara na letalu je še prispevala k temu, da smo v Reykjavik prišli odločno pozneje, kot je bilo predvideno in da je torej prvi dan testnih voženj z novim golfom potekal v dokaj skrčeni obliki. Že takoj smo se lahko prepričali, da je golf šeste generacije ostal...golf: solidno vozilo, ki ga označujeta konservativnost in tradicionalnost, kar je pač za VW pravilo. Kljub oblikovalskim trudom Walterja De Silve golf ostaja golf, vse premalo drzen in podoben svojemu predhodniku. Evolucija tega posrečenega modela torej, kar pomeni, da je novi golf narejen na platformi golfa pete generacije, vštevši zasnovo podvozja in vzmetenja. Skoraj enake so ostale tudi zunanje in notranje mere; novinec je za 5 milimetrov krajši, za dva centimetra širši in slabe tri centimetre nižji od predhodni-ka,vendar le na račun drugače oblikovane pločevine - medosna razdalja je z 257,8 cm ostala enaka. Tudi zato v notranjosti ni opaziti ali občutiti kakšnega prostorskega prirastka; tako spredaj kot zadaj se sedi udobno, s prostorom ni težav, a tako je bilo tudi pri prejšnji različici. Povsem enako velik je tudi prtljažnik s 350 litri prostora - s preklopom naslonjal asimetrično deljive zadnje klopi meri 1305 litrov. O ergo-nomiji ni treba izgubljati besed; preglednost, dosegljivost in urejenost vseh stikal in gumbov je na pričakovano visoki ravni, zaradi nove oblike pa je armaturna plošča zdaj videti imenitnejša in bolj v slogu passata CC - še zlasti zaradi volanskega obroča, dodanih kro-miranih obrob in bolj športno oblikovanih merilnikov z novo grafiko. K boljšemu počutju je vsekakor prispevala izboljšana zvočna izolacija motornega in potniškega prostora; pi-ša vetra skoraj ni slišati, hrup izpod koles ostane pred potniško kabino. Materiali v notranjosti so boljši, ob ostrejšem pregledu karoserijskih stikov pa je opaziti natančnejšo izdelavo. Zunanjost golfa 6. generacije se v primerjavi s prejšnjo ni bistveno spremenila Veliko pozornosti so pri golfu namenili elektronskim voznim pripomočkom. V ospredju je zagotovo prilagodljivo podvozje DCC, ki prilagaja čvrstost blažilnikov voznim razmeram; tako pri pospeševanju, zaviranju ali zavijanju hipno prilagodi delovanje blažilnikov in omeji nezaželena gibanja karoserije. Novost je tudi radarski tem-pomat. Od elektronskih pripomočkov velja omeniti še sistem za samodejno parkiranje in vgrajeno kamero za vzvratno vožnjo. Glavne tehnične značilnosti so prevzete od predhodnika, na novo pa je zasnovana motorna paleta. Na voljo sta dva dizelska motorja, oba s prostornino dveh litrov; šibkejši TDI zmore 110 KM in ima 250 Nm navora, močnejši TDI pa zmore 140 KM in ima 320 Nm navora. Oba motorja sta seveda najnovejše generacije z neposrednim vbrizgom prek skupnega voda, kar pomeni bistveno tišji in mirnejši tek v primerjavi s prejšnjo generacijo TDI motorjev. Bencinsko paleto motorjev na našem trgu začenja 1,6-litrski štirivaljnik s 102 KM, več moči, navora in prožnosti pa zagotavljata oba 1,4-litrska TSI šti-rivaljnika z neposrednim vbrizgom goriva. Šibkejši je opremljen s turbinskim polnilnikom in zmore 122 KM, močnejši ima ob turbinskem polnilniku tudi mehanski kompresor in zmore 160 KM. TSI motorja sta tudi varčna, saj v povprečju porabita 6 oziroma 6,2 l/100 km. Vse bencinske in oba dizelska motorja je mogoče dobiti v kombinaciji z DSG avtomatiziranim menjalnikom z dvojno sklopko - v odvisnosti od navora ima ta 6 ali 7 prestav. Cene gredo od 16.800 do 26.200 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer pariz - Za sedaj le koncept C200 - nova generacija korejskih mešancev Pri SsangYongu so konstruktivno sprejeli kritiko o kontroverzni obliki svojih vozil. V Parizu so namreč predstavili koncept, ki bi utegnil postati novi ac-tyon, sodil pa bo v novo generacijo me-šancev, ki bodo popestrili SsangYongo-vo ponudbo. Pod imenom C200 concept je namreč doma avtomobil všečne zunanjosti, po izjavah Korejcev, naj bi šlo za mestni SUV, stoji na povsem novi platformi, kar pomeni, da bo avto dolg približno 440 cm, še zlasti pomembno pa je, da bo imel kar 264 cm medosne razdalje in torej tudi dokaj udobno kabino. V C200 so vgradili nov dvelitrski turbodizelski motor z močjo 175 KM, ki naj bi že ustrezal evropskim normam Euro5. Motorju so dodali ročni, 6-sto-penjski menjalnik in štirikolesni pogon. zastava - Milijarda evrov investicije Fiat odpira proizvodnjo v Srbiji Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, so pred kratkim podpisali tudi memorandum o sodelovanju s članoma skupine Fiat, družbama Iveco in Magneti Marelli, pri proizvodnji avtobusov, tovornjakov in delov za avtomobilsko industrijo. Skupna investicija Fiata, Iveca in Magneti Marellija - treh družb, ki trenutno sodelujejo pri projektu - bo vredna več kot milijardo evrov, ustvarila pa naj bi 5000 delovnih mest. Fiat naj bi v Kragujevcu izdeloval malčka, ki nosi delovno ime b-compact, s proizvodnjo katerega naj bi začeli konec prihodnjega leta. Italijani naj bi po pisanju italijanskih časnikov do konca leta 2009 v Kragujevcu začeli s proizvodnjo manjšega vozila, šlo naj bi za novega fiata 500, letno pa naj bi jih proizvedli 200.000. V drugi fazi, do konca leta 2010, naj bi Fiat začel tudi s proizvodnjo grande punta, s čimer bi proizvodnja vozil v Zastavi narasla na 300.000 letno. Zastava je v rekordnem letu 1989 proizvedla 220.000 vozil. Srbija se je obvezala, da bo Fiatu v naslednjih 10 letih zagotovila dodatne spodbude, kot so znatne davčne oprostitve, brezplačno zemljišče za širjenje zmogljivosti in podelitev statusa proste carinske cone območju v Kragujevcu. Po besedah srbskega ministra za gospodarstvo in regionalni razvoj Mladana Dinkica bo Srbija postala velika izvoznica avtomobilov, pri čemer bo 98 odstotkov proizvodnje izvozila v EU. 1 4 Četrtek, 9. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Potres na svetovnih trgih odmeva tudi na krajevni ravni Varčevalci vznemirjeni, iz bank pomirjujoče izjave ...... Depoziti in bančne obveznice na varnem - Manjši zavodi na boljšem kot velike banke RanjTeni ,mati in hčerkica ' J J V I omiki ip v torek nrišin do Ogrevanje tudi v Sovodnjah Tudi sovodenjska občinska uprava je sprejela sklep, ki dovoljuje predčasni prižig kurjave v vseh javnih in zasebnih poslopjih. Po predpisih ogrevalnih naprav ne bi smeli prižgati pred 15. oktobrom, vendar zaradi nizkih temperatur občina dovoljuje njihovo uporabo od včerajšnjega dne dalje za največ sedem ur dnevno. Potres na svetovnih finančnih trgih zgrinja svoje temne oblake tudi nad Goriško. Slišati je o posameznikih, ki naj bi že razmišljali o tem, da bodo odslej skrivali svoje prihranke kar pod blazino... Večina goriških varčevalcev pa je spričo medijske poplave katastrofalnih novic enostavno zaskrbljena. V Zadružni banki Doberdob in Sovodnje ter Čedajski banki - Kmečki banki zagotavljajo, da panika ni utemeljena, dejstvo pa je, da tudi v slovenskih bančnih zavodih na Goriškem vse več ljudi sprašuje po nasvetih in zagotovilih, da so njihovi prihranki na varnem. »V zadnjih dneh smo pri naših okencih zabeležili kar nekaj primerov zaskrbljenih klientov. Predvsem med lastniki depozitov in med starejšimi ljudmi je občutiti negotovost, čeprav smo banka, ki ima solidne parametre in je zgrajena na pre- Slovenska bančna zavoda v goriškem mestnem središču, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter Čedajska banka -Kmečka banka bumbaca moženju,« pravi predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric ter pojasnjuje: »Razpolagamo s 110 procenti več premoženja, kot bi ga potrebovali za kritje našega rizika. Sistem zadružnih bank ima še dodatno garancijo na obveznicah: kdor jih kupi pri nas, je zajamčen do 103.000 evrov, ob tem pa ima še 103.000 evrov jamstva kot depozitar, kar zagotavlja katerakoli italijanska banka. Če pa ima nekdo delnice izpostavljenih družb ali špekulira na borzi, je seveda zadeva drugačna. Treba je vsekakor poudariti, da smo pred nedavnim podpisali z ostalimi italijanskimi zadružnimi bankami sporazum in ustanovili sklad za medsebojno jamčenje v primeru izgub.« Podpredsednik Čedajske banke Kar-lo Devetak in odgovorni za finančno svetovanje na goriškem sedežu Čedajske ban- ke - Kmečke banke Vittorio Frandolič opozarjata, da so lokalne oz. manjše banke v tem trenutku na boljšem položaju kot mogočnejše bančne ustanove. Frandolič pravi, da velikega alarma med klienti zaenkrat še ni, medijsko bombardiranje pa marsikoga vznemirja. »Varčevalci se obračajo na banko in sprašujejo o tem, kako imajo naložen denar, kolikšna so jamstva, kdo garantira določene vrednostne papirje in kakšen je ri-ziko, da bodo še kaj izgubili. Nekateri tudi prodajajo delnice in kupujejo druge, pretiranega preplaha pa nismo beležili,« pojasnjuje Frandolič in dodaja: »Če imajo naši klienti bančne ali državne obveznice oz. obveznice emitentov, ki so varni, ni treba, da si delajo velikih preglavic. Izguba bi bila prehodna oz. manjša. Glede na to, da na trgu ni dovolj likvidnosti, bodo cene njihovih vrednostnih papirjev lahko nekoliko padle, velike škode pa ne bodo utrpeli.« Karlo Devetak je včeraj povedal, da se na Čedajsko banko in lokalne banke nasploh v teh dneh obračajo za informacije tudi klienti drugih bančnih zavodov. »To dokazuje, da smo ohranili dober stik s kra- jevnim prebivalstvom in da nam ljudje zaupajo. Naši uslužbenci so pripravljeni in jim dajejo tehtne odgovore,« podčrtuje Deve-tak in pristavlja: »Naj povem, da so Čedaj-ska in krajevne banke nasploh v tem trenutku na boljšem kot velike ustanove. V preteklosti namreč niso vsiljevale svojim klientom strukturiranih produktov, derivatov itd. ter jih tudi same niso kupovale.« Po navajanju Devetaka, ki je obenem predsednik goriške sekcije SDGZ-ja, je določeno mero zaskrbljenosti zaznati tudi med goriškimi podjetniki. »Ko so banke v težavah, se zmanjšuje njihova pripravljenost za kreditiranje. Posojila so dražja, kar seveda spravlja v škripce gospodarstvenike. Pričakovati je, da bo evropska centralna banka še dodatno znižala obrestno mero, pomembno pa je tudi, da država reši vprašanje premoženja bank,« pojasnjuje Devetak in napoveduje, da bo goriška sekcija SDGZ-ja 13. oktobra priredila srečanje o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Potekalo bo v goriškem Kulturnem domu ob 20. uri, predaval pa bo docent bančništva na Vi-demski univerzi Stefano Miani. (Ale) V Ločniku je v torek prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili lažje poškodovani 44-letna ženska in njena sedemletna hčerka. Nezgoda se je pripetila ob 19.25 v ulici Romana, kjer je 44-letna P.I. iz Ločnika, ki je sedela za volanom opla corse in je s seboj imela hčerko C.D., naenkrat ustavila avtomobil. Avto tipa vw bora s slovensko registrsko tablico, ki je bil za njo in ga je upravljal 57-letni M.B. iz Vipolž, se ji ni uspel izogniti. Posredovalo je osebje službe 118, ki je žensko in punčko odpeljalo v goriško bolnišnico. Posvetilo tudi Devetaku Iz poročila o poteku ponedeljkove solidarnostne pobude pri Čotovih na Vrhu je izpadlo, da so letošnji večer posvetili tudi Leopoldu Devetaku, sovodenjskemu občinskemu upravitelju in prosvetnemu delavcu, ki je zaradi zahrbtne bolezni umrl februarja letos. Cedre ni več na korzu S središčnega korza Popolo v Tržiču so odstranili monumentalno libanonsko cedro, ki je na ulici edino drevo in pod katerega so ob Božiču postavljali jaslice. Na to opozarja tržiška zveza Legambiente, ki sicer ni seznanjena z razlogi odstranitve drevesa, pričakuje pa, da ga bodo primerno nadomestili. Bellavite za referendume Podpise za pet posvetovalnih občinskih referendumov bodo zbirali nocoj med 21.30 in 23. uro pri baru Aenigma v ulici Nizza v Gorici. Pobudnikom se bo pridružil občinski svetnik Andrea Bellavite. Jazz s pridihom latino glasbe V mali dvorani novogoriškega kulturnega doma bo jutri ob 20.15 nastopila jazz skupina 4Sure; dogodek sodi v Jesenski glasbeni tris 2008. Tokrat gre za jazz koncert s pridihom latinske Amerike. Štirje glasbeniki prihajajo z različnih koncev sveta - ZDA, Nizozemske in Suriname -, zato se tudi glasbeni slogi, ki jih izvajajo, prepletajo med brazilskim swingom, brazilsko-kubanskimi ritmi in karibskim jazzom. Vstopnina stane 10 evrov. (km) sovodnje - Stalne travnate površine Mnogo njiv bodo rešili Na deželni direkciji sta Petejan in Tomsič predstavila osnutek študije, ki jo je opravil botanik \ J Dober del zemljišč na območju občine Sovodnje, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina vključila med stalne travnate površine, bo po vsej verjetnosti izključen iz spornega seznama. Pozitivno mnenje sta sovodenjski župan Igor Petejan in njegov odbornik Slavko Tomsič dobila na deželni direkciji za kmetijstvo, kjer sta se v torek srečala s pristojnim funkcionarjem. Deželni odlok, ki je vzpostavil omejitveni režim na travnatih površinah, je na Goriškem prizadel predvsem sovodenjsko občino. Na njenem ozemlju so mnoga zemljišča neobdelana, zaradi česar so jih uslužbenci deželne direkcije označili za travnate površine, čeprav imajo krajani zanje druge načrte. Isto velja za občinsko upravo, ki bi ji zakonodaja utegnila preprečiti postopek za že načrtovano širitev obrtniških con. Sovodenjska upravitelja sta sogovorniku Pizzuttiju zato izročila dokumentacijo, ki jo je pripravil izvedenec na zahtevo občine in občanov. »Botanik, ki smo mu zaupali študijo, je že spomla- Slavko Tomsič bumbaca Igor Petejan bumbaca di začel preverjati utemeljenost vključitve zemljišč naše občine v seznam stalnih travnatih površin. Ob preverjanju na terenu se je botanik posluževal tudi fotografij in drugega gradiva. Iz osnutka študije, ki ga je pripravil in ki smo ga v torek predstavili deželnemu funkcionarju, izhaja, da marsikatero območje ne odgovarja predvidenim rekvizitom,« je povedal Slavko Tomsič. »Deželni funkcionar je pregledal dokumentacijo in ocenil, da ima kar nekaj zemljišč dobre možnosti za izključitev iz seznama. To še posebej velja za območje med Sovodnjami, Pečjo in Rupo: ta zemljišča so uporabne kot kmetijske površine, na njih pa bi lahko razvili tudi druge dejavnosti,« je povedal župan Igor Petejan in pristavil: »Drugače je za območje med Sovodnjami in Sočo, ki pa iz gospodarskega in tudi kmetijskega vidika ni tako zanimivo. Tam so možnosti za izključitev iz seznama manjše.« Tomsič je še dodal, da bo botanik v teku enega ali dveh mesecev zaključil študijo, do marca pa bo občina morala pri deželi vložiti ugovore za spremembo seznama. (Ale) gorica - Načelnica Občanov za predsednika Gironcolijeva prestopila v vrste Italije vrednot Zbirajo podpise za referendum proti zakonu o imuniteti Načelnica skupine Občani za predsednika v goriškem občinskem svetu Donatella Gironcoli bo predsedniku občinskega sveta Rinaldu Roldu predlagala preimenovanje svoje svetniške skupine v Ob-čani-Italija vrednot (Cittadini-Italia dei valori). Med dvema političnima gibanjema že poteka sodelovanje na deželni in pokrajinski ravni - njihovi program in cilji namreč na številnih ravneh sovpadajo -, Gironcolijeva pa se je naposled odločila, da se včlani v stranko Antonia Di Pietra. »Ponosna sem nad svojo preteklostjo v vrstah Občanov. Po izidu deželnih volitev pa čutim potrebo po pogledu v prihodnost. Ker soglašam s političnimi cilji Antonia Di Pietra, sem se odločila, da stopim v vrste stranke Italija vrednot, saj ne vidim nikakršnega protislovja med njenimi cilji in vrednotami Občanov,« je včeraj povedala Gironcolijeva, ob kateri je spregovoril tudi pokrajinski koordinator Italije vrednot Ugo Luterotti. »Na Goriškem sta naša stranka in gibanje Občani za predsednika sklenila dogovor o sodelovanju. Če kdo izmed Občanov želi prestopiti k nam, Donatella Gironcoli bumbaca je dobrodošel, nikogar pa k temu nismo prisilili,« je povedal Luterotti. Predstavnika Di Pietrove stranke sta nato poudarila, da bodo tudi na Goriškem 11. in 12. oktobra začeli zbirati podpise za referendum, ki ga Italija vrednot želi razpisati za ukinitev Alfanovega zakona o imuniteti štirih najvišjih državnih predstavnikov (t. i. lodo Alfano). 11. oktobra bodo zbirali podpise v ljudskem vrtu v Gorici med 9.30 in 13. uro, na korzu Italia pa med 15.30 in 19. uro. Na korzu Italia bodo zbirali podpise tudi naslednjega dne, in sicer med 9.30 in 13. uro. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. oktobra 2008 15 dobrovo - Predstavniki občine in avstrijskega investitorja ustanovili družbo Briški hotel s termami bo zgrajen čez tri leta Prepričani so, da bodo prišli do termalne vode - Če pa je ne bo, jo bodo dovažali iz Bad Bleiberga Predstavniki občine Brda in avstrijske družbe PORR so včeraj na Dobrovem podpisali pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Hotel in terme Brda. Podpisu je sledila ustanovna skupščina nove družbe in imenovanje treh članov poslovodstva: eden izhaja iz briške občine, dva pa iz družbe PORR. Vrednost investicije je ocenjena na 35 milijonov evrov, dodatni investitorji naj bi prihajali iz Slovenije in drugih predelov Evrope. Terme naj bi bile zgrajene čez tri leta, v tem času nameravajo tri kilometre stran od bodočega hotelskega kompleksa z vrtino priti tudi do termalne vode. Da se le-ta nahaja v Brdih, investitorji ne dvomijo, če pa se bo vendarle izkazalo, da je ni, so jo pripravljeni v terme dovažati iz avstrijskega Bad Bleiberga, kar naj bi bilo celo ceneje od milijon evrov vredne vrtine do globine 2.000 metrov in še polaganja tri kilometre dolgega cevovoda do term. Z idejo o termah se v Goriških Brdih ukvarjajo že štiri leta. S pomočjo avstrijskih partnerjev se zadeva začenja uresničevati: velik korak naprej v največjem projektu v Brdih v zadnjih desetih letih je včerajšnji podpis družbene pogodbe med omenjenima partnerjema. Še več, zadeva je po besedah briškega župana Franca Mu-žiča že tako daleč, da spomladi prihodnje leto že načrtujejo začetek gradnje objekta. Na 4 hektarjih zemljišča med Fojano in Medano bo na gričku, ki ponuja slikovit razgled na okolico, zrasel objekt, ki bo nekakšna kopija gradu Dobrovo. Briške terme naj bi obiskovalo okrog 150.000 ljudi na leto, v bazenih bodočih toplic pa naj bi bila na voljo tako termalna kot tudi morska voda. V Brdih si ne želijo masovnega turizma, stavijo namreč na ohranjanje identitete svoje edinstvene krajine, s pomočjo turistov pa bi osnovne pridelke, kot sta vino in sadje, tržili že doma. »Edine terme v tem delu Slovenije bomo, računamo pa tudi na goste iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Koroške. Poleg tega imamo izjemno krajino s kulturno dediščino, ki je, poleg bodočih term, za turiste izjemno privlačna,« je prepričan briški župan. Občina Brda vstopa v projekt s 15-odstotnim vložkom, preostali del zagotavljajo v družbi PORR. »Brda so posebno privlačna regija, ki nas navdušuje. Pa tudi drugih term še ni v bližini. Naš cilj je razviti turistični projekt za celotno regijo,« odgovarja na vprašanje, zakaj so se odločili vlagati v briški projekt Robert Danzer, vodja za razvijanje projektov pri PORR. Omenjena družba ima veliko izkušenj ravno z izgradnjo term, zato bo pomagala tudi pri razvijanju briškega projekta in zanj pri- gorica - Odpadki Občina odgovarja trgovcem Trgovci so pripravljeni samostojno poskrbeti za čistočo cest, če jim bo v zameno zagotovljen popust na računih za odpadke? Občinska uprava ocenjuje, da je predlog zveze ASCOM iz prejšnjih dni dokaj provokativen, saj občinski pravilnik iz leta 1989 že predvideva, da bi moral vsak upravitelj poskrbeti za čistočo ceste pred svojo trgovino ali javnim lokalom. Ob tem, dodaja občinska uprava, so se predstavniki zvez ASCOM in FIPE med srečanjem na županstvu 21. maja zavzeli za to, da bodo upravitelji poskrbeli za dostojanstvo in čistočo območja v neposredni bližini svoji lokalov. Ta dogovor je vključen tudi v sklep občinskega odbora z dne 23. maja, kjer pa ni bilo niti besedice o znižanju računov za odpadke. »Občina je vsekakor skušala pomagati kategorijam, kot so črpalkarji in prodajalci sadja in zelenjave s tem, da je pri računih za odpadke aplicirala najnižje koeficiente.« Bernard Sadovnik foto k.m. dobila še druge investitorje. Ti naj bi prihajali iz Slovenije in drugih predelov Evrope. Ker je termalna voda za projekt term ključnega pomena, bodo sočasno z izgradnjo kompleksa zavrtali tudi v globino zemlje. Investitorji so sicer prepričani, da se v Brdih nahaja termalna voda. »To potrjujejo študije geologov. Vrtine, ki so jih že naredili v bližnjem Gradežu in Tržiču, pa dokazujejo, da naj bi bila na tej liniji topla voda na globini 1.100 metrov,« pojasnjuje Bernard Sadovnik, predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje. »Avstrijski strokovnjaki trdijo, da naj bi prelomnica, žila tople vode potekala izpod Svete Gore, mimo Brd,« dopolnjuje briški župan. Želja vseh je, da bi vrtina ostala v občinski lasti, saj bi lahko toplo vodo, ki naj bi imela okrog 50 stopinj Celzija, s pridom uporabljali tudi za ogrevanje nekaterih objektov v občini. Pri financiranju kar milijon evrov vredne vrtine računajo tudi na državno pomoč. Nova slovenska vlada naj bi bila briškemu projektu bolj naklonjena kot dosedanja, se nadejajo. Če pa se vendarle izkaže, da ter- malne vode v Brdih ni, so jo pripravljeni dovažati iz Avstrije. Partnerska občina Bad Bleiberg blizu Beljaka je Bricem že zagotovila zadostno količino termalne vode. »Po avstrijskih izkušnjah traja zagon in uresničitev takega projekta najmanj pet let,« dodaja Danzer. V Brdih ga razvijajo že dve leti, torej se nadejajo, da bi bil ob- Prikaz umestitve term v prostor (levo) in videz načrtovanega objekta; razvidno je, da je kompleks term Brda kopija gradu Dobrovo arhiv občine brda jekt zgrajen v treh letih. »Celoten projekt se načrtuje tudi iz vidika pospeševalnih sredstev iz Evropske unije. Prihodnje leto naj bi bil na mizi že projekt z gradbenim dovoljenjem, ki je predpogoj za pridobitev evropskih sredstev,« še dodaja Bernard Sadovnik. Katja Munih nova gorica Čezmejni zbor ni pritegnil zamejcev V drugi polovici septembra je v prostorih novogoriške Zveze kulturnih društev (ZKD) potekala avdicija za nove pevke in pevce Čezmejnega goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar. Udeležila se je je mladina med 14. in 18. letom. Sad avdicije je novih osem pevk, med katerimi ni nobene Slovenke iz zamejstva. V čezmejnem pevskem zboru, ki šteje 44 članov in članic, tako prepevajo le štirje pevci in pevke z italijanske strani meje. O tem, zakaj med slovensko mladino v Italiji za ta zbor ni večjega zanimanja, smo se pogovorili z Martino Trampuž iz ZKD. Septembrska avdicija je bila namenjena vsem mladim pevcem in pevkam, ki se prve avdicije v letošnjem februarju niso udeležili. Še posebej toplo so medse vabili fante, ki jih v obstoječi zasedbi primanjkuje. »Obstoječemu zboru se je pridružilo še osem deklet, starih od 14. do 16. leta, tako da sedaj zbor šteje 44 članov v povprečni starosti od 14. do 16. leta,« pojasnjuje Trampuževa. Še posebej so organizatorji veseli, da je med novimi članicami polovica takšnih, ki obiskujejo glasbeno šolo in igrajo kakšen instrument, kar omogoča hitrejši napredek pri učenju novih skladb. »Ker zboru še vedno primanjkuje fantov, pogrešamo pa tudi večji odziv Slovencev iz Italije, so vrata za sprejem v zbor fantov, starih od 14. do 18. leta, ter deklet in fantov navedene starosti iz Italije odprta še vse petke v mesecu oktobru in novembru. Vaje zbora bodo pod vodstvom zborovodje Gregorja Klančiča potekale ob petkih od 16.30 do 19. ure v Točki ZKD Nova Gorica,« vabijo na ZKD. Pri projektu sodelujejo osnovne in srednje šole v mestni občini Nova Gorica, Šempetru-Vrtojbi, Renčah-Vogrsko, slovenske nižje in višje srednje šole v Gorici, Glasbena šola Nova Gorica, Center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica iz Gorice, Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Dijaški dom Nova Gorica, Kulturni dom Gorica in številni posamezniki zborovodje, ki v okviru šol spodbujajo mladino za vključitev v zbor, ter društva, ki so člani ZKD Nova Gorica. »Podpora s strani šol je res velika,« pravi Trampuževa, ki vzroke za majhno udeležbo slovenske mladine z italijanske strani pojasnjuje takole: »To ni projekt, ki bi se uresničil od danes do jutri, temveč ga je treba peljati korak za korakom. Tako kot se oba prostora ob meji le počasi združujeta, tudi mladi potrebujejo čas, da ju bodo začutili kot skupen prostor. Projekt vsekakor teče in ga ne gre opustiti.« Nenazadnje, čezmej-ni pevski zbor je zaživel šele v letošnjem letu, zato projektu vsekakor kaže nameniti čas, da se uveljavi in razvije. (km) tržič - Tržaška pomorska policija prijavila sodstvu pet ribičev Ribarili v zaščitenih vodah Pomorska policija iz Trsta je v prejšnjih dneh prijavila sodnim oblastem pet ribičev. Le-te so sile javnega reda zalotile med tem, ko so ribarili v zaščitenih vodah. Ob tem prekršku so ribiči kršili tudi odlok luške kapetanije iz Tržiča, iz tega razloga pa so ob prijavi prejeli tudi globo. Tržaška pomorska policija je peterico, ki se je za ribarjenje posluževala dveh plovil, zalotila 6. oktobra v zalivu Panzano. Mreže so ob 6. uri zjutraj vrgli ravno v vodah, ki se nahajajo med tremi zaščitenimi območji. Ob tem je policija ugotovi- Tržaška policija med akcijo v zalivu Panzano foto kroma / balbi la, da so ribiči na mreže pritrdili tipologijo uteži, ki ni zakonsko predvidena, ter da niso vrnili podmorskih rib v vodo. Sile javnega reda so po kontroli zasegle mrežo in ujete ribe. Deset zabojev ga-vunov, en zaboj morskih lipanov in en zaboj igel je policija na podlagi dogovora s sodnimi oblastmi darovala domu za ostarele »Fratelli Stuparich« v Sesljanu. Ribiči so bili prijavljeni na sodišče zaradi ribarjenja v zaščitenih vodah, ob tem pa so vsakemu izmed njih naložili tudi denarno kazen. Le-ta skupno znaša 10.000 evrov. 16 Četrtek, 9. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / jamlje-dol - Družabnost krajevne sekcije VZPI-ANPI Mladi govornik izpostavil vrednote osvobodilnega boja Množična prisotnost na nedeljskem pikniku sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje nedvomno dokazuje, da Jameljci in Dolja-ni s ponosom negujejo dediščino osvobodilnega boja. V gostilni Kapriol v Dolu se je zbralo petinpetdeset gostov in članov sekcije, med katerimi je bilo pet še živečih aktivistk, ena borka in štirje partizani. Prisotne je v slovenščini in italijanščini pozdravil predsednik sekcije Jordan Semolič, za njim pa so - vsi v obeh jezikih - spregovorili predsednica društva Kre-menjak iz Jamelj Bruna Visintin, predsednik društva Kras Dol-Poljane Zvonko Frandolič, Jordan Radetič v imenu sindikata upokojencev SPI-CGIL in doberdobski župan Paolo Vizintin; slednji je poudaril, da je hvaležen bivšim borcem, borkam in vsem udeležencem osvobodilnega boja, zato pa čuti dolžnost, da vrednote partizanskega boja prenaša na mlajše generacije. Osrednji govornik je bil Patrik Zulian, domačin, ki pripada mlajši generaciji. Poudaril je, da so vrednote NOB aktualne in bi morale biti mladim v poduk. Po njegovih besedah so danes po Italiji vse bolj pogosti rasistični izpadi, medtem ko so se partizani borili za enakost in spoštovanje drugačnosti, ki sta zato vrednoti, na kateri je potrebno neprestano opozarjati ljudi. Zulian je dalje pojasnil, da zveza industrijcev pripravlja novo delovno pogodbo, na podlagi katere bo po izračunih sindikata CGIL leta 2011 povprečna delavska plača nižja za 1.900 evrov. Po drugi strani so se partizani borili za boljše delovne pogoje in plače, ki bi zagotavljale dostojno življenje, kar je tudi zapisano v 36 členu italijanske ustave, ki je vzklila ravno iz odporništva. Zulian je še dejal, da se predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini izjavlja za antifašista, sicer pa skupaj s svojimi strankinimi somišljeniki rovari proti vsemu, kar ni »italianissimo«. Fini bi moral zato prisluhniti besedam pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Silvana Bacicchija, ki poudarja, da se partizani niso borili za nacionalno identiteto, pač pa za svobodo vseh narodov, je pripomnil mladi govornik. Sledila je družabnost, med katero je partizanske in druge pesmi na harmoniko igral Vilko Frandolič. tržič - Začenja se tridnevni posvet Arheologija turistični adut Ob italijanskih tudi hrvaški in slovenski predavatelji gorica - Forum Snujejo peti kulturni koridor Z namenom, da se v razpravo o petem koridorju vpletejo tudi kulturne vsebine, bo danes in jutri v Gorici potekal mednarodni forum z udeležbo delegacij iz enajstih držav. Četrti forum »oglejske evroregije« organizira kulturno društvo Mitteleuropa in bo zasedal v konferenčni dvorani sedeža Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci. Pobuda je namenjena evropskim, državnim, deželnim in evrore-gijskim institucijam ter diplomatskim predstavništvom in funkcionarjem, ki so poverjeni za evroregijske projekte, dalje univerzam, kulturnim združenjem in fundacijam, gospodarskim in finančnim ustanovam, ki nastopajo na evropskih tržiščih. Prireditelji napovedujejo, da bodo pri delovnem omizju sodelovale delegacije iz Albanije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Moldavije, Romunije, Srbije, Slovenije in Ukrajine. V današnjem programu posvetovanja bodo izpostavljeni konkretni predlogi mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbujati kulturno integracijo na relaciji med Oglejem in Kijevom, vzdolž petega koridorja. Koridor namreč starta v Lizboni in vodi v Kijev skozi Madrid, Barcelono, Lyon, Turin, Milan, Benetke, Trst, Zagreb, Budimpešto in Zahony. V jutrišnjem programu bodo opravili selekcijo projektov na osnovi mednarodne relevance in pristopa čim večjega števila držav, dalje na podlagi institucionalne teže predlagatelja, zagotovljenega finančnega kritja in časovnega ujemanja z dogodki evropske odmevnosti. »Leta 2007 smo ustanovili permanentni forum za programiranje medregijskih projektov, ki jih želimo uresničevati vzdolž petega koridorja,« pojasnjuje Paolo Petiziol, predsednik društva Mitteleuropa, in dodaja: »Obenem smo, začasno pri našem društvu, ustanovili evroregijski sekretariat za peti kulturni panevropski koridor, ki vzdržuje stike z državami in je organiziral goriško posvetovanje.« Tržiška občinska uprava že skoraj deset let zbira gradivo in raziskuje zgodovino ladjedelnice s ciljem, da ustanovi center za dokumentacijo o industrijski arheologiji, namen katerega bo sestaviti in negovati zgodovino te krajevne specifike. Iz tega se je porodila zamisel o javnem posvetu na to temo, na katerem bo poudarek namenjen mu-zealni obravnavi industrijske arheologije, ob tem pa še promoviranju turistične privlačnosti tovrstnih muzejev ter njihovemu vključevanju v kulturno in turistično ponudbo. Posvet se bo začel danes in bo trajal do sobote, potekal pa bo v prostorih občinske galerije sodobne umetnosti v Tržiču. Občina ga je organizirala v sodelovanju z deželo FJK, k aktivni udeležbi pa so povabili ne le italijanske izvedence, ampak tudi hrvaške, poljske in slovenske, ki bodo predstavili lastne izkušnje in projekte, to pa zato, da naj bi institucije iz različnih italijanskih dežel in evropskih držav spodbudili k povezovanju v meddeželno in čezmejno muzejsko mrežo. Vsebinsko izhodišče posveta, ki je vsem odprt, bo tržiška izkušnja, in sicer območje ladjedelnice z delavskim naseljem v Panzanu. Občina Tržič bo med drugim predstavila načrt katalogizacije in ohranjanja gradiva v virtualni obliki s pomočjo računalniške tehnologije. Posvet bo obenem ponudil priložnost za obisk enega najbolj pomembnih območij industrijske arheologije na deželni in državni ravni. Ob koncu današnjih predavanj, okrog 18.45, bodo namreč udeležence pospremili na ogled razstave o stoletnici ladjedelnice, ki so jo uredili v hali ladjedelniškega kompleksa, nato pa še na krov potniške ladje Ruby Princess, ki čaka na splovitev. Tudi jutri bo na programu ogled arheološkega objekta: ob 18.30 bodo interesente odpeljali v Torviscoso, na ogled tamkajšnjega muzeja in industrijskega obrata iz leta 1938. V soboto bo na sporedu še obisk starega pristanišča v Trstu. V tržiški občinski galeriji bodo vsekakor na voljo multi-medijski prikazi arheoloških območij. Posvet se začenja danes ob 15. uri s pozdravnimi nagovori predstavnikov krajevnih uprav, družbe Fincantieri in pristaniške oblasti iz Trsta. Ob 16. uri bodo sledila predavanja, ki se bodo zaključila ob 18. uri s predstavitvijo dvd-ja o morskih »katedralah«, ki so jo uresničili v Tržiču. Jutrišnji celodnevni program se bo začel ob 9. uri, ravno tako v soboto. Med sobotnimi predavatelji v dopoldanskem času izstopa direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, ki bo predstavil projekt muzeja na meji in še zlasti »biserček« - muzej v stražarskem stolpu na Vrtojbenskem polju, najmanjši muzej v Sloveniji. sovodnje - Izključno italijanske cestne table zaradi gradnje podpornega zidu ob dvorišču vrtca V Rupi »sobivata« vidna in nevidna dvojezičnost Smerokaz za sedež civilne zaščite ponovno stoji Spodbuda je zalegla. Občinska uprava v Sovodnjah je poskrbela, da že spet stoji smerokaz za sedež občinske civilne zaščite, ki je daljši čas ležal sredi gredice na križišču pokrajinske ceste, le nekaj deset metrov stran od sovodenjskega županstva. V krajšem zapisu izpred nekaj dni smo ugotavljali, da se je v znamenje zelo verjetno kdo zaletel, da pa bi bilo primerno, da se ponovno namesti. Člančič s kančkom ironije ni bil dobrodošel. Nanj se je zagrenjeno odzval Slavko Tomsič, ki je pri sovodenjski upravi odgovoren za civilno zaščito, in nam očital zaničljivo držo do prostovoljcev, češ da skušamo izničiti njihovo nesebično delo. Uhaja nam, kaj ima opraviti smerokaz sredi gredice z neizpodbitnimi zaslugami prostovoljcev. Edini namen pisanja je bil spodbuditi pristojne, da znaku vrnejo vlogo, zaradi katere je bil tja postavljen - stoje in ne leže. Zdaj spet stoji, kar nam je včeraj potrdil župan Igor Petejan. Nesporazum je vsekakor obrodil zaželeni plod. Še na nekaj bomo opozorili sovo- denjsko upravo. Zaradi gradnje podpornega zidu ob dvorišču vrtca v Rupi je Ja-kilova ulica zaprta, na rumenih znamenjih, ki na to opozarjajo, pa je zapisan izključno italijanski izraz »Deviazione«. V italijanščini je tudi tabla s tehničnimi podatki gradbišča, ki jo je na mrežasto zaporo ceste namestilo podjetje Devesco-vi. Mimo ugotovitve, da je italijanski smerokaz v kričečem nasprotju s tamkajšnjimi tablami z imeni ulic, ki so dvojezične ali celo samo slovenske, kot na primer Pot v Dele ravno na križišču z Jakilovo ulico, kjer je k vodnjaku položena italijanska tabla. Podobna tabla je nameščena k vhodu v Bazoviško ulico, na vogalu z državno cesto; med drugim je oznaka zaprte ceste na tabli napačna. Spričo vsestranskih prizadevanj manjšinskih organizacij in političnih predstavnikov, da se uveljavi vidna dvojezičnost, se nam ne zdi primerno, da se ji sama odpoveduje slovenska občinska uprava. Računamo seveda, da bodo iz našega pisanja v Sovodnjah razbrali izključno spodbudo k doslednosti. (ide) Smerokaz za sedež civilne zaščite ponovno stoji (levo), cestna tabla na križišču med Jakilovo ulico in Potjo v Dele (desno) bumbaca GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 9. oktobra 2008 1 ~¡ /— gorica - Danes Tradicionalno srečanje glasbenih šol Na Primorskem poteka vsakoletno srečanje s koroškimi kulturnimi ustanovami. V tem okviru je tradicionalno tudi Srečanje glasbenih šol, ki bo danes ob 18. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Spored je bogat, saj se bodo mladi izvajalci predstavili z različnimi instrumenti: največ je pianistov, katerim sledijo harmonikaši, kitaristi in violinisti. Enourni program bo v glasbi povezal učence in učitelje Glasbene šole na Koroškem ter Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, ki je tudi soprireditelj glasbenega srečanja. Vrača se Kreslin Glasbeni festival Across the Border se je začel v Kulturnem domu v Gorici z uspelim nastopom goriške skupine Radio Zastava. Nadaljeval se bo s koncertom avtorske glasbe »Can-zone popolare d'autore«, ki ga kulturna zadruga Maja prireja v sodelovanju s furlanskim združenjem Canzoni di confine, in sicer v četrtek, 16. oktobra, ob 21. uri v goriškem Kulturnem domu. Nastopili bodo glasbeniki, kot so Lucilla Galeazzi s Sicilije (prejemnica nagrade Tenco 2007, Lino Straulino iz Furlanije, Mario Incudine s Sardinije, medtem ko bo Slovenijo predstavljal izredno priljubljeni prekmurski kan-tavtor Vlado Kreslin. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vendar izključno z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma v ulici Brass. Sorodni koncerti avtorske glasbe se bodo med 15. in 18. oktobrom zvrstili še v Por-denonu, Fagagni in Majani. Covaz o ladjedelnici Zgodovina tržiške ladjedelnice, predvsem pa tisočih delavcev, ki so v obdobju enega stoletja prispevali h gradnji nekaterih najlepših in razkošnih potniških ladij na svetu. To je zlata nit knjige Roberta Covaza »Le ab-biamo fatte noi, storia dei cantierini e del cantiere di Monfalcone«, ki jo bodo predstavili nocoj ob 20.30 v sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu. Covaz, tržiški pisatelj in novinar, urednik goriških strani dnevnika Il Piccola, bo predstavil vsebino knjige, ki jo je izdala založba Biblioteca dell'Immagine. Govor bo seveda tudi o številnih delavcih s Krasa, ki so bili zaposleni v ladjedelnici in so zato prispevali k njenim uspehom. Ob le-teh pa knjiga opozarja tudi na tragedijo azbesta. (jj) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da še danes, 8. oktobra, lahko potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raz-trganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreut-zerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE GIUSEPPE VERDI v Gorici obvešča, da se bo vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09 začelo v petek, 10. oktobra, za lanske abonente, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nuši-ča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v okviru Goriškega vrtiljaka in Koroških kulturnih dnevov na Primorskem lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci iz Celovca. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bodo lanski abonenti do 11. oktobra lahko zamenjali abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.00 »L'arca di Noe«; 18.30 - 21.20 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 3: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.00 - 22.00 »Pranzo di Ferragosto«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Zo-han - Tutte le donne vengono al pet-tine«. Dvorana 4: 18.15 - 21.15 - 22.00 »Mi-racolo a S. Anna«. Dvorana 5: 17.30 »L'arca di Noe«; 20.00 - 22.00 »Sfida senza regole -Righteous Kill. fi Razstave »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici. Razstavlja- ta Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schul-te-Bunert do 12. oktobra od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. KULTURNO DRUŠTVO SLIKARJEV AMATERJEV TOLMIN bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15.30 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico otvorilo razstavo likovnih del, nastalih na humanitarnem likovnem ex-temporeju Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM so na ogled razstava Anje Koršič z naslovom Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, razstava Nine Bužinel z naslovom Razpršeni hotel v Medani in razstava skupine keramikov iz Celovca; do 13. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. V KAVARNI MESTNEGA GLEDALIŠČA GIUSEPPE VERDI v Gorici bo do 31. oktobra na ogled slikarska razstava Anne Scandroglio Ferrari. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled razstava z naslovom Kon-tra.punkte. Graška fotografska scena; do 23. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled vizualno glasbena postavitev »L'Oracle« kiparke Paole Korošec, slikarja in grafika Aleksandra Nišavi-ča-Aca in glasbenika Janija Lapajneja; do 26. oktobra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Una provincia in cartolina«; do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. uro in 18.30; informacije na tel. 0481-774844. ~M Koncerti CENTER ZA NEGOVANJE KRAJEVNIH TRADICIJ iz Podturna in župnija Pod-turn vabita na koncert ob stoletnici Cecilie Seghizzi v petek, 10. oktobra, ob 20.30 v dvorani Incontro v Pod-turnu. KONCERT AVTORSKE GLASBE v sklopu niza »Across the border« bo v goriškem Kulturnem domu v četrtek, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Tenco 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Furlanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - tel. 048133288). ZA VEČERNE KONCERTE kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice je v teku za lanske abonente potrditev abonmaja za 2008-09 do 14. oktobra. Od četrtka, 16. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 3479236285 ter na spletni strani www.li-pizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 11. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil pianist Paolo Chiarandini; vstop prost. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega li-ceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni ban- ki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta za izlet v dolino Neretve in Črno goro odpeljala avtobusa št. 1 in št. 2. dne 15. oktobra iz Štandreža ob 6. uri, nato skozi Sovodnje, Doberdob, na avtocesto pri bencinski črpalki Agip pri Devinu in okrog 7. ure bo postanek v Bazovici na križišču za Kozino (za pojasnila tel. 0481-390688). Udeleženci morajo imeti zdravstveno izkaznico za tujino, dokument za socialno zavarovanje za Hrvaško in posebej za Črno goro ter veljavni osebni dokument. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 12. oktobra, ob 9.30 bo zbirališčem na parkirišču parka na Plešivem; informacije pri organizatorju LApe giramondo (tel. 348-7507866). H Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. ŠZ DOM sporoča program letošnjih dejavnosti: tečaj motorike z elementi ritmike za deklice prvega in drugega razreda osnovne šole, za fante iste starosti vadba motorike z elementi orodne telovadbe; obe skupini že vadita ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Košarko trenirajo začetniki ob ponedeljkih (med 17. uro in 18.30) in ob četrtkih (med 17. in 18. uro), starejši igralci pa ob ponedeljkih in četrtkih med 18. uro in 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole (ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro). Začel se je športni vrtec za otroke slovenskih vrtcev v goriški občini in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 16. uro. Za otroke vrtcev iz ulic Brolo in Max Fabiani bo poskrbljen prevoz do telovadnice, tako kot za gojence Dijaškega doma za druge športne panoge. Treningi potekajo v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass 20); informacije od 17. ure do 19.30 na tel. 0481-33288. FILMSKO GLEDALIŠČE 2008-09: v Kulturnem dom Nova Gorica je v teku prodaja abonmajev za 15 umetniških filmov do 23. oktobra vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami (50 evrov, za dijake, študente in upokojence 30 evrov); vse filme bodo vrteli v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob petkih ob 20.15. GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi in v uradu za okolje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. III Armata - danes, 9. oktobra, 16.00-17.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da bo v torek, 14. oktobra, ob 20. uri na sedežu v drevoredu 20. septembra v Gorici zasedanje pokrajinskega sveta stranke; na dnevnem redu bodo vprašanje oblikovanja političnega dogovora z Demokratsko stranko v vidiku občinskih volitev in pri- prave na deželni kongres SSk. Le-ta bo potekal v Gorici in Podbonescu; goriški del se bo odvijal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 8. novembra. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo do 17. oktobra potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. V ZDRAVŠČINAH bo v nedeljo, 12. oktobra, ex-tempore za otroke in mlade od 6. do 14. leta, ki bodo v prosti tehniki upodabljali zgodovinske trenutke ali krajinske znamenitosti vasi. Prireja ga kulturni krožek Zdravščine na svojem sedežu v ulici IV Novembre 44; udeležba je brezplačna. Sodelujoči bodo morali sami prinesti opremo, organizator pa jim bo izročil risalni list. Izročitev bo ob 9.30, liste bodo morali vrniti do 15. ure istega dne, razstavo pa bodo priredili v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30; podrobnejše informacije na tel. 0481-960951. ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). TABORNIKI RMV obveščajo, da bo sestanek s starši v soboto, 11. oktobra, ob 15. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Zašpehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. GORIŠKI LOK prireja v predavalnici Tu-ma v KB centru v Gorici klepetalnico z naslovom »Povratek v Les Hurdes. Od utopije do ideala« v ponedeljek, 13. oktobra, ob 18. uri. Gost večera bo Franco Juri. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA v Gorici prireja v torek, 14. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige Monike Bu-laj »Genti di Dio«. Z avtorico se bo pogovarjal Andrea Bellavite. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 14. oktobra, ob 20. uri predavanje Davorina Pogačnika z naslovom Restavriranje in konserviranje lesenih predmetov. SKD HRAST vabi na praznovanja ob svoji 40. obletnici: v torek, 14. oktobra, ob 20.30 bo predstavitev zgoščenke MePZ Hrast »Petelinček je zapieu« v župnijski dvorani v Doberdobu; zgoščenko bo predstavil Janko Ban. V soboto, 18. oktobra, ob 20.45 bo jubilejni celovečerni koncert MePZ Hrast v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Mali oglasi PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke UNICAL. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov; tel. 334-6366765. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Lupi Franco (iz Vidma) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču; 12.00, Giovanni Piemonti iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Arrigo Depollo (iz Trsta) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 11.00, Alice Clemente vd. Patat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Maria Ziani vd. Medeot (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.35) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 10.50, Gio-vanna Pellegrin vd. Strada (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Četrtek, 9. oktobra 2008_PRI REDITVE slovenija - V Cankarjevem domu Od danes do 15. oktobra v Ljubljani na ogled italijanski politični filmi ITALIJANSKI POLITIČNI FILM '68-'o8 V Cankarjevem domu so pripravili zgodovinski pregled filmov, ki sodijo v takoimenovano italijansko gibanje »ci-nema politico«. Cikel Italijanski politični film od danes do 15. oktobra prinaša izbor del, nastalih po letu 1968, ki se osre-dotočajo na sedanjost in preteklost Italije ter so kritični do institucij družine, cerkve in države.Filmske režiserje, ki so po drugi svetovni vojni v svojih filmih neposredno spregovorili o »problemih italijanske realnosti«, je povezovala univerzalna kritika nemoralnosti, korupcije, klientelizma in mafijskega obvladovanja političnih centrov, je napisal vodja filmskega programa CD Simon Popek. V cikel Italijanski politični film so vključeni režiserji, ki so se po besedah Popka na fenomen maja 1968 najbolj silovito odzvali in so v slabem desetletju GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). Janko Petrovec: »Pesniški večer s Primožem Čučnikom« / Foyer balkona, vstop prost, v petek, 17. oktobra, ob 20.30. Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be« / režija: Antonio Calenda; igrata Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzu-cato. Danes, 9. oktobra, ob 16.00 in ob 20.30, jutri, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30 ter v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri. La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. Jutri, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komigo nastopa Gledališka skupina Fortifluidi (Tre-vignano - TV) z igro »Tren de vin«. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini Danes, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / v četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. uspeli nanizati serijo filmov z dosledno moralno vizijo in izčiščeno ideološko zavestjo. Poleg filmov Bernarda Bertoluccija, Marca Bellocchia, Elia Petrija in Francesca Rossija, ki so do konca 70-ih let ustvarili bogat filmski opus, je Popek v retrospektivo vključil še tri predstavnike »premostitvenega obdobja« med 80. leti in 21. stoletjem - Nannija Morettija, Giannija Amelia in Daniela Luchettija. Slednji so o težavah v družbi spregovorili s komične distance ali z vidika družinske intime. Niz bo drevi ob 20.30 v Kosovelovi dvorani CD uvedel Bertoluccijev Konformist (1971). Do 15. oktobra bodo predvajali Petrijev Delavski razred gre v raj (1971), Rossijevi deli Zadeva Mattei (1972) in Odlična trupla (1976) ter Bel-locchijeva filma V imenu očeta (1972) in LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder W. Shakespeare: »Tit Andronik« / jutri, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Julian Barnes: »Prerekanja« / jutri, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 9. oktobra, ob 20. uri ter jutri, 10. oktobra, ob 19.30. V soboto, 11. oktobra, ob 19.30 / J. Stein, J. Bock, S. Harnick: »Goslač na strehi«. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v ponedeljek, 13., v četrtek, 16. in v soboto, 18. oktobra, ob 19.30. Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu« / gostuje SSG iz Trsta, v sredo, 15. oktobra, ob 19.30. Simon Bent: »Elling« / gostuje SLG Celje; v petek, 17. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / danes, 9., in jutri, 10. oktobra, ob 18. uri. James Prideaux: »Gospodinja« / v sredo, 15. oktobra, ob 20. uri. Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / v četrtek, 16. in v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, v soboto, 18. oktobra, ob 17.00 in v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Bo- Dobro jutro, noč (2003). V cikel so vključeni še Morettijeva Rdeča parabola (1989) in Ameliev Udarec v srce (1983). Retrospektivo bo sklenil Luchettijev film Kimavec iz leta 1991. Vodja filmskega programa CD je napovedal, da bodo na letošnjem Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (LIFFe), ki bo v CD in drugih ljubljanskih kinih potekal od 12. do 23. novembra, predstavili dva novejša izdelka, ki sodita v zvrst političnega filma - film Gomorra v režiji Mattea Garroneja ter film Mogočnež (Il divo) režiserja Paola Sorrentina, oba nagrajena v Cannesu. Cikel italijanskega političnega filma so v CD pripravili v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in Cineteco Nazionale-Centro Sperimen-tale di Cinematografia. (STA) ris Kobal v režiji Jaše Jamnika. V soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. Danes, 9. oktobra, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani predstava nizozemske režiserke Sanne van Rijn (Amsterdam, Gent) »Morfotop« (minimalistična in komična parabola o utvari posameznikove svobode) v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri / v Klubu CD Conservas (Barcelona) -napredne stvarnosti, performativno predavanje/konferenčni performans (v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Brittna, Itur-raldeja, Mulligana, Elgarja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Riccarda Frizze; solist: Mario Marzi (saxofon). Jutri, 10. oktobra, ob 20.30 (red A), v soboto, 11. oktobra, ob 18.00 (red B). GORICA Kulturni dom Koncert avtorske glasbe v sklopu niza »Across the border« bo v četrtek, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Tenco 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Furlanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 - tel. 0481-33288). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / dobrodelni koncert »Stu ledi nej pride nuter« v spomin na Stojana Petarosa. Sodelujejo: TFS Stu ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Dubravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg); v torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). V torek, 16. oktobra, ob 23. uri / v Kosovelovi dvorani / Subshrubs (Kranj, Gradec, Ciudad de Mexico, Dunaj) -koncert eksperimentalne glasbe v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma jutri, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v petek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo danes, 9. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Au-toaiuto in Volontariato Club Zip. Razstava bo na ogled do 22. oktobra vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin (Trg Republike 4) bo jutri, 10. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- -/ be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladi-mirja Segalle. Urnik: do jutri, 10. oktobra, med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani na Sveti gori nad Novo Gorico bo v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin v nedeljo, 12. oktobra, ob 15.30 odprtje razstave likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do srede, 15. oktobra, vsak dan od 9.00 do 16.00. / AVTOMOBILI Četrtek, 9. oktobra 2008 19 finančna kriza - Zgodovinska akcija centralnih bank v naporih za zajezitev krize Vodilne centralne banke usklajeno znižale obrestne mere Kljub temu so evropske borze včeraj poslovale v rdečem - Slovenija z neomejenim jamstvom za bančne vloge WASHINGTON/FRANKFURT -Vodilne centralne banke so včeraj v usklajeni akciji znižale obrestne mere. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka (FED) je obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka. Finančnemu sektorju pa so ponujene nove injekcije sredstev za zagotavljanje likvidnosti. V akciji znižanja obrestnih mer so sodelovale še britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotne točke. V skupni izjavi so centralne banke poudarile, da so se med trenutno finančno krizo ves čas tesno posvetovale in sodelovale v skupnih ukrepih brez primere, kot so operacije refinanciranja finančnih trgov z več-milijardnimi likvidnostnimi injekcijami. "Inflacijski pritiski so se v številnih državah začeli umirjati, s čimer odsevajo padec cen energije in ostalih primarnih proizvodov. Inflacijska pričakovanja se znižujejo in ostajajo zasidrana na stopnjah cenovne stabilnosti. Nedavna zaostritev finančne krize je povečala pritiske na gospodarsko rast in tako še znižala pritiske na inflacijo," so zapisale centralne banke. Tudi kitajska centralna banka je včeraj že drugič v mesecu dni znižala obrestne mere, potem ko je prej ceno denarja ohranjala nespremenjeno več kot šest let. Obrestna mera za enoletna posojila se je znižala za 0,27 odstotne točke na 6,93 odstotka. K akciji, ki je največja od tovrstnih v zgodovini, se ni pridružila edinole japonska centralna banka. V sporočilu za javnost je zapisala, da akcijo podpira, in pojasnila, da se ji ne more pridružiti, ker je na Japonskem obrestna mera že 0,50-odstotna. ECB je finančnemu sektorju včeraj ponudila 70 milijard dolarjev, 20 milijard dolarjev več kot običajno, britanska in švicarska centralna banka pa znova po 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je v včeraj objavljenem polletnem poročilu poudaril, da se Evropa sooča "z izjemnimi finančnimi težavami", ki več držav potiskajo na rob recesije ali celo vanjo. IMF napoveduje, da se bo gospodarska rast v območju evra letos upočasnila na 1,3 odstotka, leta 2009 pa le na 0,2 odstotka. Svetovno gospodarstvo pa je po ocenah IMF na robu recesije, za katero stoji finančna kriza, ki se najverjetneje ne bo končala do konca leta 2010. Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je v torek za ameriško javno televizijo PBS dejal, da je potrebna pred- vsem usklajena akcija držav proti trenutni finančni krizi, ki se je iz ZDA razširila po vsem svetu. Avstrija bo ob vedno globlji finančni krizi zagotovila neomejeno jamstvo za bančne vloge fizičnih oseb, je včeraj naznanil avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Jamstvo naj bi po besedah avstrijskega finan- čnega ministra Wilhelma Moltererja veljalo od 1. oktobra naprej. Del paketa pomoči, ki ga je sprejela avstrijska vlada, je tudi državno jamstvo za finančne injekcije za zagotovitev likvidnosti bank, če jih bodo potrebovale. Britanska vlada je napovedala načrt za delno nacionalizacijo največjih britanskih bank. V skladu z načrtom bo država namenila do 50 milijard funtov (64 milijard evrov oziroma 87 milijard dolarjev) za nakup deležev v osmih bankah. Poleg tega pa načrt, ki ga je včeraj še pred odprtjem finančnih trgov predstavilo britansko finančno ministrstvo, v pomoč bankam predvideva tudi kreditno linijo v višini 200 milijard funtov. Slovenija je zvišala zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, je sinoči v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Neomejeno jamstvo bo veljalo za bančne in hranilniške vloge fizičnih oseb, samostojne podjetnike in mala podjejta. Nujne ukrepe je sprejela tudi Italija. O njih podrobneje pišemo na 5. strani. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je v francoskem Evianu podprl poziv francoskega kolega in predsedujočega EU Nicolasa Sarkozyja k sklicu zasedanja razširjene skupine osmih najrazvitejših držav (G-8) o finančni krizi. Kot je dejal, je Sar-kozyjeva zamisel prišla "ob pravem času". "Rusija bo aktivno sodelovala pri ponovnem vzpostavljanju globalnega finančnega sistema in to ne le v okviru G-8," je dejal Medvedjev na konferenci o mednarodni politiki. Dodal pa je, da bi morali na te pogovore povabiti tudi druga ključna gospodarstva, kot so kitajsko, indijsko in brazilsko. Azijski finančni trgi so bili tudi včeraj povsem skrušeni; večina borz v azijsko-pacifiški regiji je končala globoko pod torkovimi ravnmi. Vlagatelji zaradi strahu pred recesijo še naprej panično razprodajajo del- kosovo - Srbska resolucija je bila odobrena s tesno večino Generalna skupščina ZN potrdila obravnavo neodvisnosti Kosova pred ICJ NEW YORK - Generalna skupščina ZN je včeraj tesno s 77 glasovi za, 6 glasovi proti in 74 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ) nalaga, da poda svetovalno mnenje o skladnosti razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom. Zunanji minister Srbije Vuk Je-remic se je po glasovanju zahvalil Generalni skupščini ZN za potrditev resolucije in dejal, da gre za zmago mednarodnega prava. Pred glasova- njem je dejal, da je ocena Meddržavnega sodišča najboljša pot za zmanjšanje napetosti v regiji. Jeremic je kasneje na sedežu ZN pripravil tudi posebno novinarsko konferenco, na kateri je ponovil stališče Srbije, da predstavlja enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova kršitev mednarodnega prava. Jeremic je pred glasovanjem tudi poudaril, da se je Srbija doslej obnašala zelo vzdržno in proti Kosovu ni uporabila sile ali gospodarskih sankcij. Kot je ocenil, bo predstavljalo svetovalno mnenje ICJ kažipot za ostale države, ki se še niso odločile glede neodvisnosti Kosova. Po njegovih besedah je glas proti resoluciji tudi glas proti legitimni pravici države, da pride do pravosodnega mnenja skozi sistem ZN. Po mnenju večine zahodnih držav pa je zahteva Srbije za oceno skladnosti razglasitve kosovske neodvisnosti z mednarodnim pravom bolj politična kot pravna. (STA) zakavkazje - V skladu z dogovorom Rusija dokončala umik z gruzijskega ozemlja TBILISI - Ruske sile so se dokončno umaknile z gruzijskega ozemlja oz. iz t. i. tamponskih con ob gruzijskih pokrajinah Južna Osetija in Abhazija, je sporočilo gruzijsko notranje ministrstvo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred tem včeraj napovedal, da bo umik zaključen do polnoči. "Umaknili so se z vseh tamponskih območij," je povedal tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili. "Ljudje, ki so morali v vojni bežati, se lahko vrnejo na svoje domove, za njihovo varnost bo skrbela gruzijska policija," pa je Gruzijcem, ki so med avgustovsko vojno zapustili omenjena tamponska območja ob tem sporočil gruzijski notranji minister Vano Merabišvili. Gruzijski minister za integracijo Temur Jakobašvili je sicer rusko stran kritiziral, ker se njeni vojaki še vedno nahajajo tudi v tistih delih Južne Osetije in Abhazije, ki so bili pred izbruhom ru-sko-gruzijske vojne pod nadzorom Gru- zije. Gre predvsem za južnoosetijsko regijo Akhalgori in sotesko Kodori v Ab-haziji. Rusija tako po njegovem še vedno ni izpolnila mednarodnih zahtev. Ruski predsednik Medvedjev je sicer na konferenci o mednarodni politiki v francoskem Evianu že pred tem napovedal, da se bodo ruske sile umaknile do polnoči. Poleg tega je ponovil poziv 200 opazovalcem misije EU, naj v tamponskih conah, kjer bodo nadzirali izpolnjevanje dogovora, zagotavljajo varnost in "preprečijo provokacije s strani Tbilisija". Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je medtem napovedal, da bo Moskva na mirovni konferenci o dolgoročni varnosti Gruzije, ki bo potekala 15. oktobra v Ženevi, zahtevala prepoved prodaje orožja Gruziji. "Idealna rešitev problema zagotavljanja varnosti bi bil embargo na dobave orožja trenutnemu gruzijskemu režimu, kot takojšen korak pa ... mora priti do mednarodne prepovedi prodaje orožja Gruziji," je dejal. evropa - V francoskem Evianu Medvedjev predlagal novo varnostno pogodbo EVIAN - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj v francoskem Evianu predstavil načrt za novo pogodbo o varnosti v Evropi. Francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy je že izrazil pripravljenost na pogovore o tem in v ta namen predlagal vrh Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) še pred koncem leta 2009. Medvedjev je v govoru na mednarodni konferenci v Evianu predlagal pogodbo o nadzoru nad orožjem, odpovedi nasilju in varnosti. Kot je povedal, nobena država ali organizacija ne bi smela imeti ekskluzivne pravice za ohranjanje miru in stabilnost v Evropi, s čimer je tudi zvezi Nato posredno odrekal predpravico do zagotavljanja miru v Evropi. Temeljna načela pogodbe, idejo katere je ruski predsednik že junija predstavil nemški kanclerki Angeli Merkel, naj bi bila med drugim "spoštovanje suverenosti držav v njihovi teritorialni in politični celovitosti", pa tu- Dmitrij Medvedjev di vsa druga načela Ustanovne listine ZN. Na besede Medvedjeva o novem varnostnem dogovoru se je že odzval Sarkozy, ki je dejal, da so pripravljeni na pogovore o tem, saj je "varnost, v Evropi in izven nje, skupno dobro in torej področje sodelovanja med Evropo in Rusijo". "Predlagam, da se v ta namen do konca leta 2009 posebej skliče vrh Ovseja", na katerem bi potekali pogovori o predlogih Rusije in EU za novo pojmovanje vseevropske varnosti, je po navedbah dpa v Evianu še povedal Sarkozy. (STA) nice. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei izgubil 9,38 odstotka, kar je največji dnevni padec po črnem ponedeljku oktobra leta 1987, ko se je njegova vrednost znižala za 14,19 odstotka. To je sicer tretji največji padec indeksa Nikkei v njegovi zgodovini. Pristojni organi so včeraj znova začasno zaustavili trgovanje na obeh borzah v Moskvi. Na borzi Micex, kjer se ustvari največ trgovanja, bo zaustavitev trajala do petka, na borzi RTS pa do nadaljnjega. Borzno trgovanje pa so danes začasno zaustavili tudi v Bukarešti. Trgovanje na Micexu so zaustavili, potem ko so se tečaji delnic v prve pol ure znižali za več kot 14 odstotkov. Na borzi RTS so trgovanje zaustavili iz istega razloga - osrednji indeks je v prve pol ure izgubil 11,3 odstotka vrednosti. Kljub zgodovinskemu znižanju obrestnih mer so vse evropske borze zaključile poslovanje v rdečem. Frankfurt je sklenil poslovanje z -5,88%, Pariz z -6,31%, London z -5,18%, Milan z -5,72%. Newyorška borza je poslovanje začela pozitivno, potem pa sta indeksa Dow Jones in Nasdaq začela padati. (STA) Obama se je na TV soočenju bolje odrezal od McCaina NASHVILLE - Drugo soočenje ameriških predsedniških kandidatov, ki je v torek potekalo v Nashvilleu, televizijskim gledalcem v ZDA ni prineslo presenečenj. Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se je, sodeč po prvih anketah takoj po soočenju, odrezal bolje kot republikanec John McCain. Soočenje pred 80 izbranimi neopredeljenimi volivci v zvezni državi Tennessee po mnenju komentatorjev ameriških televizij ni spremenilo dinamike predsedniške tekme. "McCain je zmagal po točkah, Obama pa je deloval predsedniško," je ocenil konservativni komentator televizije MSNBC Pat Buchanan, njegov kolega z iste televizije Chris Matthews pa, da "soočenje ni spremenilo poteka igre". Ukrajinski predsednik razpustil parlament KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je včeraj razpustil parlament in razpisal predčasne parlamentarne volitve. To bodo že tretje parlamentarne volitve v Ukrajini v manj kot treh letih. Točen datum volitev sicer še ni znan. "V skladu z ukrajinsko ustavo razpuščam parlament in napovedujem parlamentarne volitve," je v televizijskem nagovoru sporočil Juščenko. Vladna koalicija je razpadla septembra, ko je iz nje izstopila Juščenkova stranka, ker je stranka premierke Julije Timošenko podprla prizadevanja opozicije za zmanjšanje pristojnosti predsednika države. "Globoko sem prepričan, da je demokratična koalicija razpadla iz enega razloga - zaradi ambicij ene osebe, lačne oblasti," je dejal Juščenko, pri čemer je ciljal na premierko Timošenkovo. Pogovori o reformi belgijske federacije BRUSELJ - Politične stranke iz belgijskih sprtih nizozemsko in francosko govorečih regij so včeraj začele krizne pogovore o reformi belgijskega federalnega sistema. Ob tem so stranke sicer zanikale, da bi bili ti pogovori zadnja možnost, da se prepreči razpad države. Šest regionalnih flamskih ministrov pod vodstvom predsednika regionalne vlade v Flandriji Krisa Pee-tersa se je danes sestalo s šestimi predstavniki glavnih frankofonskih strank. Pogovori o tem, kako najti izhod iz politične slepe ulice, v katero je zašla Belgija, so trajali približno eno uro. Vodja belgijskega senata Armand de Decker je prvo srečanje označil kot "pozitivno in konstruktivno". (STA) 20 Četrtek, 9. oktobra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it doping - Po najnovejšem kolesarskem škandalu Vnovič bodo pregledali vse vzorce z iger v Pekingu V njih bodo iskali sledi sredstva CERA, zadnje generacije prepovedanega eritropoetina LOZANA - Mednarodni olimpijski komite (MOK) se je odločil, da bo vnovič testiral vse vzorce telesnih tekočin, ki so jih zdravniki tekmovalcem odvzeli na minulih poletnih olimpijskih igrah v Pekingu, da bi preverili sledi nove različice krvnega dopinga. Takšna odločitev je posledica najnovejšega dopinškega škandala, ki pretresa kolesarstvo.Številnim doslej osumljenim ali kaznovanim kolesarjem sta se v ponedeljek pri dopinških prekrških pridružila še Nemec Stephan Schumacher in Italijan Leonardo Piepoli, pri obeh so našli sledi sredstva CERA, zadnje generacije prepovedanega eritropo-etina, hormona, ki vzpodbuja rast rdečih krvničk in s tem izboljšuje sposobnost športnikov. Zaradi tega škandala v MOK razmišljajo celo o izključitvi kolesarstva s seznama olimpijskih disciplin. V MOK so potrdili, da so vzorce olimpijcev že prenesli v laboratorij v švicarski Lozani, kjer bodo z na novo razvitimi testi še enkrat pregledali prav vse odvzete vzorce med olimpijskimi igrami v Pekingu. MOK je med olimpijskimi igrami opravil 4770 testov, 3801 z odvzemom urina in 969 z odvzemom krvi. Skupno so diskvalificirali 6 športnikov, med njimi ni bilo Kitajcev, za tri pa je disciplinski postopek še v teku. Skupno so na igrah v Pekingu dosegli 36 svetovnih rekordov, od teh 25 v plavanju, 5 v atletiki, 4 v dvigovanju uteži in dva v kolesarstvu na pisti. Pobuda Mednarodnega olimpijskega odbora je kajpak hvalevredna, vendar pa tudi presenetljiva. Ker se je kolesarska dirka po Franciji kronološko odvijala pred olimpijskimi igrami in je bil obstoj dopinga zadnje generacije znan že pred začetkom iger v Pekingu, se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj njegovih sledov niso iskali že med samimi igrami. Kakorkoli že, za podoben korak so se odločili tudi pri Francoski protidopin-ški agenciji (AFLD). Predsednik Pierre Bordry je napovedal, da bodo vnovič testirali vse vzorce, odvzete na kolesarski dirki Tour de France. Bordry je dejal, da je kar nekaj namigov o zlorabi prepovedanih krvnih transfuzij, zato bodo z novimi metodami še enkrat preverili vse vzorce. Pod vprašajem so vsi vrhunski rezultati, doseženi na olimpijskih igrah, vključno s sijajnimi uspehi tekača Usaina Bolta ansa naš pogovor - Uradni »glas« Barcolane Berti Bruss » Če bo pihalo malo « Kosminova Maxi Jena in Benussijeva Idea bi lahko ogrozili favorizirano Alfo - Omejiti velikost - Bruss odhaja na prestižno regato vpisi Trend je pozitiven: doslej 930 930 - Do včeraj zvečer se je na 40. izvedbo Barcolane vpisalo 930 jadrnic. Vpis sprejemajo do sobote do 20. ure. V primerjavi z lanskimi vpisi jih je letos nekaj več kot 50. IDEA VITRANI - Tako je ime jadrnici, ki naj bi bila ena izmed direktnih konkurentk nesporne fa-voritinje Alfe Romeo. Kramar Gabriele Benussi bo ob sebi imel podjetnico Alessandro Vitrani in kar nekaj vrhunskih jadralcev iz Pokala Amerike. Benussi je poudaril, da bo v nedeljo pomemben predvsem start. Idea se je javnosti predstavila v novi preobleki: prebarvana je v belo barvo, prav tako kot novi jambor. RC44 POKAL FJK - Zaradi rahlega vetra so včeraj v tržaškem zalivu jadrnice RC44 izvedle samo dva dvoboja. Končna lestvica, na kateri vodi BMW Oracle, ni veljavna, ker regatnega programa niso izpeljali do konca. Danes bo deset posadk začelo s flotnimi regatami, ki se bodo zaključile jutri. BARCOLANA CLASSIC - Sta-rodobne jadrnice so odprle svoja »vrata«. Vsi, ki so zainteresirani, si jih lahko ogledajo in obiščejo v klubu Adriaco, kjer so privezane. V soboto se bodo vse udeležile tudi tradicionalne regate Trst-Miramar-Trst. Od Barcolane 2008 nas ločijo le še trije dnevi, na nabrežju pa je že vse nared. Barvne stojnice vabijo številne obiskovalce, iz dneva v dan pa je v pristanišču vedno večje število jadrnic. Med vsemi trenutno izstopa lepotica Ameriškega pokala Shosholo-za, ki se v vsej svoji lepoti šopiri ob pomolu Audace. Kdor pa se na nabrežje odpravi v popoldanskih urah, bo med stojnicami srečal tudi zgodovinska glasova jesenskega pokala, in sicer Bertija Brussa in Andra Mer-kuja. Vsak dan ob 18.00 se namreč v živo oglašata na valovih radia Radio Punto Zero. »Z Androm sva že celih 19 let uradna glasova Barcolane,« nam je v sredo tik pred začetkom oddaje povedal naš rojak Berti Bruss, ki pa je do leta 1997 jesenski pokal doživljal v prvi vrsti, saj je Berti tudi odličen jadralec. Ali vam ni žal, da namesto z jadrnice, sedaj Barcolani sledite z gu-menjaka? »Boriti se za prva mesta mi je zelo všeč, moram pa priznati, da tudi vloga, ki jo imam zadnja leta, in sicer vloga speakerja, me zelo navdušuje. Barcolano namreč doživljam na povsem drugačen način, lahko bi rekel, da jo doživljam bolj polno, saj z gu-menjaka lahko sledim celotnemu dogajanju.« Kaj pa se obeta letos? »Mislim, da bo letošnji jubilejni jesenki pokal lahko zelo zanimiv, saj po napovedih bi moralo biti lepo vreme in malo vetra, tako da bi znala favorizirana Alfa imeti kar nekaj težav. Nedvomno je jadrnica novozelandskega milijonarja Nevillea Crichtona glavni favorit, saj je prava vodna formula in če bo pihala taka burja kot lani, bo regato osvojila praktično brez boja. Toda, če se bodo uresničile napovedi, znajo Alfi zamešati štrene predvsem dva tekmeca, in sicer Mitja Kosmina s svojo Maxi Jeno, čeprav je v nedeljo na pokalu Bernetti doživel pekoč poraz, in Gabriele Benussi z Ideo, jadrnico, ki je na Barcolani že slavila zmago (op. ur. leta 2002 je premagala prav slovensko Maxi Jeno, lani pa so na treningu zlomili jambor). Jadrnica se v Trstu predstavlja povsem prenovljena. Razbremenili so jo odvečne teže, zamenjali jambor in celoten komplet jader, tako da lahko rečem, da so jo izboljšali za celih 20%. Danes (op ur včeraj) sem jo videl med treningom in moram priznati, da je kar hitra. V primeru lahkega vetra pa se v boj za zmago lahko vmeša tudi Paolo Cian s Shosholozo, saj bo na krovu enkratna posadka. Tu ne gre namreč za izvrstne posameznike, ampak za pravo uigrano moštvo.« Torej lepotica ameriškega pokala se bo znašla tudi v čudnih pogojih tržaškega zaliva? »Če bo veter stabilen, Shoholo-za nima kaj iskati, če pa bodo kakšni posebni vetrovi, na primer lahek maestral, se lahko zgodi marsikaj. Shoholoza tehta celih 24 ton, od tega 20 ton samo bulb na kobilici, tako da v bistvu jadrnica tehta le 4 tone. Res je, da jadrnice tega razreda niso zelo hitre proti vetru in v krmi, približno 9 vozlov, tako da ne glisirajo na vodi kot Alfa. Prednost Shosholoze je, da jo posadka uspe usmeriti proti vetru v 60 stopinjah, med tem ko Alfa in ostale zmorejo to v 90 stopinjah. « Ali je prisotnost vseh teh velikank morja skvarila duh Barcolane? »Če pomislim, kako smo zmagovali s Fanatikom pred 15 in še več leti....To so bili drugi časi. Takrat smo bili dejansko pravi strokovnjaki. Čeprav smo razpolagali z veliko bolj skromnimi sredstvi, smo vedno iz- našli kaj novega. Prvi smo na primer uporabili letvice na glavnem jadru, tako da so nas vsi imeli za Kitajce in bili smo tudi prvi, ki so uporabili jena-ker. Danes pa v bistvu zmaga tisti, ki razpolaga z večjimi financami oziroma z daljšo jadrnico. Ravno včeraj (op. ur. v torek) sva z Androm v oddaji gostila Molinarija, dolgoletnega pre-desdnika SVBG, dejansko prava duša Barcolane, ki že razmišlja, da bi omejili velikost jadrnic na 24,99m.« Torej Maxi Jena bi bila v tem primeru najdaljša jadrnica? »Točno tako. Do te dolžine je namreč to še barka, potem pa postne že prava ladja. Tudi na Gardi, kjer se vsako leto odvija znana "100 miglia del Garda", so omejili dolžino. To je edina rešitev, ker drugače tvegamo, da bomo na Barcolani imeli prave ladje s kar tremi jambori, kar bi bilo kot če bi na primer ekipa iz NBA lige prišla igrati proti Boru.« Letos boste Barcolani sledili s kovčkom v roki, saj se boste takoj po koncu 40. jesenskega pokala, podali na pot. »Sem velik ljubitelj dolgih regat in udeležil sem se že 9 regat Rimini -Krf. Letos pa me je notar Furio Ge-letti povabil, da se udeležim slavne Middle Sea Race, ene izmed najtežjih regat v Evropi. Nastopilo bo namreč kar 70 posadk, štartali bomo z Malte proti Siciliji, vse do Strombo-lija in nazaj za skupnih 700 milj. Tekmovali bomo s povsem novo jadrnico, ki smo jo splavili v mesecu marcu, in sicer s karbonsko comet 45 race in s katero smo meseca junija zmagali na regati "500 miglia per tutti". Zelo sem zadovoljen, ker po dolgem času bom znova za krmilom in priznati moram, da pričakujemo dobro uvrstitev.« Ko smo zaključili intervju pa je Berti znova poprijel pero v roke in se vrnil k pisanju uvodnika Barcolane 2008: »Boljšega darila kot ta zvežček si Barcolana ni mogla izmisliti......«. Nadaljevanje boste seveda lahko poslušali v nedeljo ob osmi uri na valovoih radijske postaje Radio Punto Zero. Rado Šušteršič nogomet Cannavaro v Italiji ne vidi dobrih branilcev COVERCIANO - Fabio Cannavaro, ki bo v ponedeljek dopolnil 35 let in s 118. nastopi za državno reprezentanco za vodilnim Paolom Maldinijem zaostaja le za osem tekem, je napovedal, da namerava še dolgo igrati. Pogodba z Real Madridom mu zapade ob koncu letošnje sezone, ne izključuje zato, da bi nato igral za Napoli v svojem rodnem mestu. Najbolj zanimiva pa je njegova izjava, da med mladimi italijanskimi branilci ne vidi ustreznih zamenjav za sedanjo reprezentančno garnituro. »Z mladimi branilci se dela slabo. Velčiko vadijo consko obrambo, zelo malo pa obrambo mož moža, posledice tega pa so vidne«, je prepričan Cannavaro, ki je o tem govoril tudi z Lippijem. FIFA - Španci so tudi ta mesec na vrhu lestvice Mednarodne nogometne zveze (FIFA), sledijo jim Italijani pred Nemci. Na četrto mesto so se s šestega povzeli Brazilci, v »top 10« pa so se prebili Rusi na deveto mesto, medtem ko so Turki izpadli iz elitne deseterice. Slovenija je po začetku kvalifikacij za SP 2010 napredovala na 73. mesto. UDRIH - Sacramento Kings so v noči na sredo v gosteh pri Portland Trail Blazers pripravljalno tekmo NBA lige izgubili z 81:110, slovenski košarkar Beno Udrih pa je odigral 20 minut ter v statistiko vpisal osem točk, tri skoke in podajo. DOSSENA - Nekdanji nogometaš Beppe Dossena je bil obsojen na 8 mesecev zapora pogojno. Skupaj s tremi drugimi osebami je bil protagonist goljufije, po kateri naj bi posredovali pri odkupu nogometnega kluba Sampdorje. Zanj naj bi se zanimal lažni arabski princ, ki je bil leta 2001 pripravljen odšteti 30 milijard lir za klub, še prej pa je tedanjega predsednika Garroneja prosil za pet milijonov dolarjev posojila... TRENER - Vlado Badžim ni več trener nogometnega kluba Luka Koper. Zamnejal ga je dosedanji vodja mladinskega sektorja Nedžad Okčic. Koprčani so po 12 krogih 1. lige z devetimi točkami na zadnjem mestu. KOT OBAMA? - Najboljši igralec golfa Američan Tiger Woods je po izboru ameriške revije Business Week najvplivnejši Američan v športu. AZZURRI NAPREJ - Na nogometnem SP v dvoranskem nogometu 5:5 je Italija proti Paragvaju doživela prvi poraz s 4:2, kljub temu pa napredovala v naslednjo fazo. košarka Tudi Slavec z zlomljenim nosom! V »ambulanto« Jadrana Mark se je preselil tudi Christian Slavec. Potem ko sta se poškodovala Peter Franco (mezinec) in Matteo Marusič (nos), si je v nedeljo na tekmi v Oderzu poškodoval nos tudi Jadranov branilec. Zdravniški pregled je pokazal, da gre za zlom, ki pa ne zahteva kirurškega posega. Zdravniki so sicer priporočili 15-dnevni počitek, Slavec pa je že treniral in bo najbrž v nedeljo na Alturi tudi igral. »Nekoliko me še boli, ampak verjamem, da bom v nedeljo nared,« je bil optimističen branilec, ki bo moral biti pozoren, da ne bo dobil drugih udarcev. ^C_ŠPORT tenis - Mednarodni ITF turnir v Reggio Calabrii Paola Cigui dosegla doslej najboljši rezultat Premagala je češko igralko, številko 239, ki je bila pred leti tudi v top 100 Paola Cigui je včeraj v Reggio Calabrii premagala Pastikovo, številko 238 na svetu, kar je njen doslej najboljši rezultat. Pred tem je bila v Cremoni uspešna proti Rusinji Kulikovi, ki je bila tedaj na 329. mestu kroma Paola Cigui je na mednarodnem ITF turnirju v Reggio Calabrii z nagradnim skladom 25.000 dolarjev dosegla izjemen rezultat. V drugem krogu glavnega turnirja je premagala češko igralko Pastikovo, ki zaseda 220. mesto na svetovni jakostni lestvici, in se tako uvrstila v današnji četrtfinale. Gajevka je uvodni niz odigrala prepričljivo in slavila s 6:4: »Igrala sem res zelo dobro. Nekaj napak sem naredila samo pri sprejemanju kratkih žogic, pa čeprav sem dobro vedela, da je to glavno orožje Pastikove,« je pojasnila Paola, ki je v drugem nizu že vodila s 5:3, nato pa se jo je nasprotnica dohitela. »Imela sem nekaj treme, saj sem vedela, da bi bila zmaga izjemen rezultat,« je priznala 19-letnica, ki pa je v razburljivi končnici le prevladala nad izkušeno, 28-letno češko igralko (pred leti je bila tudi med Top 100). V četrtfinalu se bo naša najboljša teniška igralka pomerila z Italijanko Chietto (št. 498), ki je sicer že izgubila v kvalifikacijah, nato pa je bila ponovno vključena v gla- vni turnir. V drugem krogu je 25-le-tnica premagala igralko Giovine, proti kateri je v kvalifikacijah izgubila. S Paolo se igralka iz Turina še ni srečala. Po včerajšnjem nastopu naj bi Paola imela v četrtfinalu lažjo nasprotnico, ampak je gajevka previd- na: »Vse bo odvisno od jutrišnjega (današnjega op. a.) dneva. Danes sem res grešila zelo malo.« Z zmago in uvrstitvijo v četrtfinale turnirja je Paola že osvojila 7 točk, kar pomeni, da je svoje mesto na jakostni lestvici izboljšala še za nekaj mest od sedanjega 610. atletika Ruzzier prvič tudi balkanski prvak Lonjerc Fabio Ruzzier je na 18. balkanskih igrah za veterane, ki so bile letos v Baru (Črna gora), dosegel naslov absolutnega prvaka v hitri hoji. Balkaniade se je udeležil prvič v svoji karieri, kar je bilo med drugim usodno tudi za devetkrat zaporednega zmagovalca Bolgara Tanija Ivančeva, ki se je moral zadovoljiti tokrat z 2. mestom v Ruzzierjevi kategoriji. Ruzzier je 5 kilometrov na stezi pehodil v 26 minutah 29,8 sekunde in zmagal s približno 250 metri prednosti pred grškim tekmovalcem in tretjeuvrščenim srbskim. Skupno je na letošnji balkanskih igrah v najrazličnejših atletskih dicsipinah nastopilo 762 atletov iz 12 držav, Ruzzier pa je tekmoval za Slovenijo. Naslednja izvedba bo prihodnje leto v Turčiji, Ruzzier pa se tega tekmovanja doslej ni udeleževal zaradi prevelikih razdalj. Tokrat je z avtomobilom do Bara prevozil »le« nekaj več kot 800 kilometrov. Četrtek, 9. oktobra 2008 2 1 nogomet Primorec: Macor odhaja, prihaja pa Sciarrone Primorec j v prvih treh krogih 1. amaterske lige osvojil le točko, kar je manj od pričakovanega, vseeno pa je odločitev vodstva, da trenerja Olivie-ra Macor j a zamenja z Mauriziom Sciarronejem precej presenetljiva, še posebej, če vemo, da se je Macor lani v Trebčah dobro obnesel in ga je vodstvo prosilo, da ostane. Predsednik kluba Darko Kralj je zamenjavo utemeljil z ugotovitvijo, da je prišlo med Ma-corjem in igralci do kratkega stika, zato so pohiteli z odstavitvijo, da se ne bi položaj še poslabšal. »Junija ni bilo pripom, da Macor ostane, očitno pa so se stvari v tem začetnem delu sezone spremenile,« je pojasnil Kralj, ki pa za slabe rezultate ne vali krivde samo na trenerja, ampak tudi na odsotnosti, hkrati pa je prepričan, da je ekipa dovolj kakovostna, da se lahko hitro izvleče z dna lestvice. Maurizio Sciarrone je še pred dvema sezonama vodil Primorje, pri katerem je prej tudi igral. Lani je začel sezono pri San Giovanniju in nizal uspehe, po sporu s klubom pa je odšel in odtlej je šlo svetoivanskemu društvu slabše. PLANINSKI SVET Izlet v dolino Vajont V nedeljo 5. oktobra sta dva polna avtobusa s skoraj sto planinci SPDT peljala na izlet v dolino Vajont, na meji med Furlanijo Julijsko krajino in Venetom. V enem avtobusu so bile družine z otroci, ki so se prijavili na izlet v organizaciji Mladinskega odseka, drugi avtobus pa je bil rezerviran za ostale člane. Velikemu zanimanju za izlet je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da poteka prav danes, 9. oktobra, 45 let od tragedije, ki se je tam zgodila zaradi človeške pohlepnosti in nerazumnega podcenjevanja grozeče naravne nevarnosti. Hudournik Vajont se je prvotno vil v svojem zadnjem delu proti izlivu v reko Piave pri Longaroneju po ozkem vintgarju, obdanim z več stometrov visokimi stenami. V začetku šestdesetih let so večino pritokov reke Piave zajezili, da bi pridobili električno energijo. Z dvesto-metrskim mogočnim jezom so zajezili tudi hudournik Vajont in tako ustvarili dolgo akumulacijsko jezero. Z deli so zelo hiteli, saj je tedaj bila na vrsti nacionalizacija električne proizvodnje in lastniki so za mastne denarje zgrajen jez Vajont nekaj meecev pred tragedijo tudi prodali državni družbi ENEL. Med delom so sicer nekateri geologi opozorili na nevarnost plazu s hriba Toc, ki bi zdrsel v jezero, vendar so jih utišali in problem hote ali nehote podcenjevali. Celo ko so se začele pojavljati grozeče razpoke na hribu, so prebivalstvo mirili in niso spustili gladino akumulacijskega jezera na nizek vodostaj. Nasprotno, jezero so skoraj stoodstotno napolnili. In zgodilo se je. V noči je ogromen plaz, ki je zajel dolžino okoli dveh kilometrov, širino enega in debelino stoterih metrov hipoma zdrsel v jezero. Ogromen val, ki je ob tem nastal, je uničil spodnji del vasi Erto in poškodoval vas Casso, ki jo je rešil le strmi skalni odlom pod vasjo v katerega je val butnil. Več sto metrov visok val je tako zgrmel preko jezu in planil na speče prebivalce Longaroneja in bližnjih vasi v dolini reke Piave. Preživele prebivalce vasi Erto in Cas-so so tedaj izselili in jim niso pustili vrnitev domov. Zanje so zgradili vas Vajont v okolici Maniaga. Le nekateri vztrajneži so se po dolgih letih bojev vrnili domov, v glavnem v vas Erto, nekateri zadnja leta tudi v vas Casso. Zelo znane so pripovedi pisatelja Maura Corone o zapuščeni vasi Casso in življenju, ki je nekoč v njem utripalo. Za to tragedijo so po dolgih desetletjih bili obsojeni le tehniki in graditelji, ne pa tedanji lastniki jezu, ki so s hitro gradnjo in prodajo mastno zaslužili. Vse to nam je pripovedoval preživeli pre- bivalec doline, ko smo se sprehodili vzdolž jezu v metalni zavarovani kletki. Po zanimivem ogledu jezu smo se ob ogromni plazovini vrnili do vasi Erto, kjer smo imeli kosilo iz nahrbtnika. Nazaj grede smo lahko opazovali tudi alpiniste, kako so plezali v lepem plezalnem vrtu pod vasjo Casso, med njimi smo opazili tudi Maura Corono. Po kosilu smo se iz vasi Erto strmo povzpeli do lepe steze, ki povezuje vasi Er-to in Casso. Sledi stari oglarski poti in se imenuje »Trui de sciarbon«. Pot je izredno lepa in se vije visoko nad dolino z razgledi na hrib Toc, na preostali del jezera Vajont in na ogromno plazovino v dolini. Malo nevarnejši strmi odsek sta odbornika SPDT zavarovala s fiksnimi vrvmi in tako olajšala pot, posebno mlajšim, udeležencem. Po krajšem ogledu vasi Casso smo se dvignili na skalni rob in po spodnji polici sestopili spet do ceste v bližini jezu, kjer nas je čakal avtobus. Prijetno utrujeni smo mimo Maniaga in Spilimberga privozili na avtocesto in se vsi zadovoljni vrnili domov. Za izredno lep izlet gre zahvala vodnici Marinki Pertot in načelnici mladinskega odseka Katji Starec. (5R) Nordijska hoja V soboto, 11. oktobra 2008 ob 15.30 se bodo zbrali, pri spomeniku padlim na Proseku, udeleženci tečaja "nordijske hoje'', ki ga prireja SPDT. Tečaj bo ptekal po gozdu zato priporočamo tečajnikom, da se primerno opremijo. Za vse dodatne informacije in prijave pokličite na tel. 040/220155 - Livio. (L.S.) Izlet SPDT na Snežnik V nedeljo, 19. oktobra 2008 prireja SPDT izlet na Snežnik. Vodil ga bo Livio Semec. Vse podrobne informacije Vam bomo posredovali prihodnji teden. (V.K.) Uspel izlet SPDT na Planino V nedeljo, 28. septembra 2008 ob 8.00 uri se je na Opčinah zbrala lepa skupina planincev, članov SPDT. Kot po programu se je prijetna družba, pod vodstvom Slavka Slavec z osebnimi avtomobili podala proti Planini. Od tu so se napotili, po lepo speljani a strmi gozdni poti proti vrhu Lipovca (1005m). Lepo vreme jim je omogočilo enkraten razgled na vso postojnsko pokrajino in Javornik. Povzpeli so se še na Petričev hrib (937m) in nadaljevali pohod do cerkvice Sv. Marije. Izlet po hribovju nad Planino je trajal štiri ure. Med potjo proti domu so se ustavili še v Športnem centru v Postojni, kjer so se odpočili, okrepčali in se poslo- Udeleženci izleta SPDT v Vajontu vili, hvaležni Slavkotu za lep nedeljski izlet. (V.K.) Vabilo SPDG na druženje ob kostanju Vsakoletno druženje goriških planincev bo v nedeljo, 19. t.m. pri Štekarju. Gostitelj Danilo nam je prav te dni zagotovil, da v sodih burno vreme in da bo sladka rebula zagotovo pripravljena. Prav tako ne bo manjkalo kostanja. Družabnost bo od 12. ure do mraka, medtem ko se-bodo v dopoldanskem času odvijale rekreacijske dejavnosti za mlade (pohod Kekcev in staršev) in za ljubitelje gorskega kolesarenja. Udeleženci obeh prireditev bodo šli na pot ob 10. uri iz Podgore. Planinski koledar 2009 SPDG obvešča, da je na razpolago stenski koledar za leto 2009 z barvnimi posnetki slovenskih gora ter utrinki iz življenja v gorski pokrajini. Koledar ima do-tiskano ime in naslov društva. Na razpolago je pri odbornikih društva in tudi na sedežu, na korzu Verdi 51 int. ob četrtkih med 19. in 20. uro. Obisk iz Krašnje V soboto, 11. t.m. bo doberdobski Kras obiskala skupina izletnikov in planincev iz Krašnje pri Lukovici. Ogledali si bodo nekaj zanimivosti iz prve svetovne vojne ter se podali na krajši pohod na Gradino in v okolico Doberdobskega jezera. Za organizacijo izleta so poskrbeli goriški planinci. Med gosti, s katerimi bo na Kras prispela tudi skupina planincev iz Kamne- ga, pa bo tudi skupina starejših gospodinj, ki si prizadeva za ohranjanje bogatega kulturnega izročila, starih in danes po večini pozabljenih ljudskih pesmi, ki so se pele ob zimskih večerih, ko so zbrani po domačijah iz pšeničnih stebel pletli kite in jih oddajali v Mengeš in Kamnik, kjer so iz teh kit šivali klobuke, cekarje (torbe) in druge izdelke. "Preužitkarice" bodo v centru Gradina zapele nekaj pesmi in pokazale, kako iz preprostih pšeničnih stebel pod spretnimi prsti nastajajo zanimivi izdelki. K ogledu vabimo zlasti učence do-berdobske šole in njihove starše in sploh vse, ki bi se radi seznanili z domačo obrtjo, ki jo prizadevne krajanke skušajo ohraniti in posredovati mladim. Srečanje s pre-užitkaricami bo ob 13. uri v centru Gradina. Martinovanje bo Čez dober mesec bo martinovo, ki ga goriški planinci obeležimo s kulturno-planinsko in družabno obarvano prireditvijo. Tudi letos bo tako, seveda če bo dovolj prijav. Poskrbeli bomo za avtobusni prevoz, obisk kulturno-zgodovinskih zanimivosti, družabnost z večerjo na turistični kmetiji, ki se bo zaključila z obiskom in pokušnjo novega in starega. Kraj: Vipavska dolina, datum 16. november. Podrobnosti pa v prihodnjih dneh. Tečaj plezanja AO SPDT V četrtek, 25. septembra so se zbrali na uvodni večer letošnji tečajniki in člani alpinističnega odseka pri Slovenskem planinskem društvu Trst. Po kratki pred- stavitvi poteka letošnjega tečaja so inštruktorji alpinističnega odseka pokazali opremo, ki se uporablja pri plezanju in skupno z tečajniki vadili osnovne vozle. Udeleženci letošnjega tečaja so se v ponedeljek 29.septembra dobili v športnem centru Bazovica, kjer so pod vodstvom gorskega vodnika Alda Michelini-ja poskušali plezalske gibe na umetni steni. Z Aldotom je odsek že speljal nekaj tečajev predvsem v zadnjih dveh letih in točneje v sklopu projekta Interreg IIIA Italia Slovenija 2000-2006 "Monti - Gore za vse'. Tečajniki so se ponovno dobili v četrtek 2. oktobra v športnem centru Bazovica. Udeleženci tečaja so dobili na posodo od društva opremo (alpinistične pasove, vrvi in plezalke). Takoj jim je bila dana možnost preizkusiti opremo, vaditi varovanje in spuščanje po vrvi. V nedeljo 5.oktobra so se tečajniki pod skupnim mentorstvom gorskega vodiča Alda in inštruktorjev alpinističnega odseka podali na stene v dolini Glinšči-ce. Jutro je kar hitro minilo in vsi tečajniki so splezali kar lepo število smeri. Lep sončen dan in prijetno razpoloženje so tako poplačali zgodnje ustajanje. Danes je na vrsti predavanje o opremi, o pripravi ture in o stojiščih. Predavanje bo vodil Erik Švab, ki bo ob robu predavanja prikazal svoje zadnje plezalske dosežke širom po svetu. Začetek je ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na ulici Sv. Frančiška 20 (zvonec Zveza slovenskih kulturnih društev). V nedeljo 12. oktobra pa se bodo udeleženci letošnjega tečaja in inštruktorji podali na plezališče Črni Kal. Ta lepa in mirna vasica na kraškem robu nudi plezalcem res ogromno število smeri vseh težavnostnih stopenj . Naj še omenimo, da bo v četrtek 16.oktobra na vrsti predavanje o pravilnem obnašanju v premeru nesreče v gorah. Predavatelj bo tokrat izjemen saj je odseku uspelo povabiti alpinista Petra Podgornika, ki bo poleg varnosti v gorah prikazal lastne alpinistične uspehe in dogodivščine po celem svetu. Predavanje, ki bo potekalo v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30 je nastalo v sklopu letošnjega tečaja, vabljeni so vsekakor tudi ostali radovedneži in ljubitelji varnega premikanja v hribih. Vstop je prost. (AO SPDT) 22 Četrtek, 9. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ô rahel dež a a zmeren üü dež ôc močan dež nevihte veter megla Nad Mediteranom se razteza greben visokega zračnega pritiska.V višjih plasteh ozračja je prisoten topel stabilen zrak, v nižjih pa vlažen, ki pripomore k delni oblačnosti neba. Nad večjim delom Evrope je območje precej enakomernega zračnega pritiska. Nad naše kraje bo dotekal razmeroma topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 18.30. Dolžina dneva 11.16. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 1.00. A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na Primorskem ugoden. Drugod po državi vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo občasno imeli blage vremensko pogojene težave. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.43 najnižje -36 cm, ob 8.21 najvišje 30 cm, ob 14.29 najnižje -14 cm, ob 20.59 najvišje 24 cm. Jutri: ob 2.13 najnižje -44 cm, ob 8.37 najvišje 37 cm, ob 14.45 najnižje -23 cm, ob 20.29 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........16 2000 m . 1000 m ..........13 2500 m . 1500 m............8 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 9/20 TRBIŽ O 5/17 O 3/16 KRANJSKA G. a CELOVEC O B/1B o1 TRŽIČ 7/1B o GRADEC 9/1B ' O 7/1B S. GRADEC CELJE 9/19 O MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA OB/19 VIDEM O 10/22 O PORDENON 11/21 - „ - O ČEDAD O KRANJ 11/21 o ^¿ki LJUBLJANA GORICA r> O N. GORICA 10/19 N. MESTO 10/19 9°5'CA O mn, POSTOJNA O ZAGREB 9/20 O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno do Danes bo v zahodni in južni Sloveniji sprva še pretežno oblačno vreme; le na Trbiškem območju se bo oblačnost oblačno, ponekod lahko občasno še rahlo rosi ali dežuje. Dru-lahko trgala. V spodnjem nižinskem pasu ter na obali ni iz- god bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno predvsem ključeno da se lahko pojavi rahel dež. v vzhodni polovici Slovenije pretežno oblačno z možnimi pa- davinami. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob ^ morju 12, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. TOLMEČ O 7/21 TRBIŽ O 5/1B O 3/16 KRANJSKA G. O GRADEC 9/1B 4§7/1B VIDEM O 8/24 O PORDENON 9/23 ČEDAD O 9/23 O N. GORICA TRŽIČ 7/18 O KRANJ o 1 LJUBLJANA 10/19 POSTOJNA ^0 9/17 KOČEVJE O CELJE 9/19 O MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA Ob/19 N. MESTO 10/19 O ZAGREB 9/20 O UMAG OPATIJA PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI 'V petek pa po vsej deželi pričakujemo v glavnem jasno do Jutri bo na Primorskem povečini sončno, ponekod bo pi-zmerno oblačno vreme. hala šibka burja. Drugod bo občasno več oblačnosti. Pone- kod se bodo lahko pojavljale rahle padavine. Količina padavin bo majhna. V soboto bo povečini sončno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. PRIZNANJE - Za odkritje in razvoj zelenega fluoroscentnega proteina RUSIJA - Izobraževalni DVD Nobelova nagrada za kemijo v roke Japoncu in Američanoma STOCKHOLM - Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za kemijo so Japonec in dva Američana. To so Osa-mu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Y. Tsien za njihovo odkritje in razvoj zelenega fluoroscentnega protei-na GFP, ki je eno ključnih označevalnih orodij v biokemiji, so včeraj sporočili v Stockholmu. Kot je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v obrazložitvi pojasnila švedska kraljeva akademija znanosti, so svetleči protein GFP prvič izolirali iz meduze Aequorea victoria leta 1962, vse odtlej pa igra pomembno vlogo v sodobni znanosti, predvsem v biokemiji. Letošnja Nobelova nagrada v kemiji gre tako osnovnemu odkritju tega proteina kot nadaljnjemu razvoju na tem področju, ki je pripeljal do njegove uporabe kot označevalnega orodja. S pomočjo tega svetlečega pro-teina namreč znanstveniki lahko opazujejo procese, ki so bili prej nevidni, kot je npr. razvoj živčnih celic v možganih ali kako se širijo rakave celice. Z uporabo DNK tehnologije lahko znanstveniki zdaj povežejo protein GFP z drugimi proteini, ki so sicer nevidni. Ta svetleči označevalec jim omogoča, da spremljajo gibanje, položaj in interakcijo označenih proteinov. Nobelovo nagrado v skupni vrednosti deset milijonov švedskih kron (1,02 milijona evrov) si bodo Ši-momura, Chalfie in Tsien razdelili na tri enake dele. Prejeli jo bodo 10. decembra, ob obletnici smrti Alfreda Nobela leta 1896. 80-letni Šimomura, japonski državljan, ki že dolga leta deluje v ZDA, je nagrado prejel, ker je bil prvi, ki je leta 1962 izoliral protein GFP iz meduze in ker je odkril, da protein sveti zeleno pod ultravijolično svetlobo. Leta 1990 je danes 61-letni Chafie odkril pomen GFP kot svetlečega genetskega označevalnika, 56-letni Tsien pa je odkril, kako GFP pravzaprav sveti in je proteinu dodal še več barv ter večjo intenziteto, je po poročanju AP pojasnila švedska akademija znanosti. Lani je Nobelovo nagrado za kemijo prejel Nemec Gerhard Ertl za njegove raziskave kemičnih procesov na trdnih površinah, ki so bistvenega pomena za kemično industrijo in pomagajo razumeti tako raznovrstne pojave, kot so tanjšanje ozonske plasti, rjavenje železa ter delovanje gorilnih celic in katalizatorjev v avtomobilih. Teden razkrivanja letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrajencev za medicino. Letos bodo to prestižno nagrado prejeli nemški raziskovalec Harald zur Hausen ter Francoza Fran-coise Barre-Sinoussi in Luc Monta-gnier zaradi odkritja vloge humanega papiloma virusa (HPV) pri nastanku raka materničnega vratu oziroma odkritja virusa HIV. V torek so razglasili nagrajence za fiziko. Letos gre ta nagrada v roke Japoncema Makotu Kobajašiju in To-šihidi Masakavi ter Američanu Yoic-hiru Nambuju. Nagrado so prejeli za svoje dosežke na področju raziskav subatomskih delcev. V Stockholmu bodo danes nadaljevali razglasitve, objavili bodo dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, v petek pa bodo v Oslu razglasili letošnjega dobitnika nagrade za mir. Zadnji Nobelov nagrajenec, za ekonomijo, bo znan v ponedeljek, 13. oktobra. Osamu Šimomura Martin Chalfie Roger Y. Tsien 11 ■mini m ■mum Vladimir Putin Premier Putin posnel video o judu MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je v svojem rojstnem Sankt Peterburgu posnel video, kako izvaja borilne veščine v judu. Izobraževalni DVD je posnel skupaj z japonskim olimpijskim zmagovalcem v judu iz leta 1984 Jasuhirom Ja-mašito, ki ga bodo priložili novi izobraževalni knjigi o judu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Bivši ruski predsednik je mojster juda in nosilec črnega pasu. Že večkrat pa je svoje znanje juda predstavil tudi medijem. Putin je sicer v torek napolnil 56 let. Eden najtežjih ljudi na svetu umrl zaradi srčne kapi MONTERREY - Eden izmed najtežjih ljudi na svetu, 47-letni Jose Luis Garza, ki je tehtal kar 450 kilogramov, je v torek umrl zaradi srčnega napada, so sporočili zdravniki v mehiškem mestu Monterrey.Garza je umrl med prevozom v bolnišnico. V njegovem domu v predmestju Monterreyja so reševalci sicer morali podreti steno, da so ga lahko spravili iz hiše. V torek preminuli je tehtal 90 kilogramov več kot še en prebivalec tega mehiškega mesta, Manuel Uribe. Ta se je leta 2007 zapisal v Guinessovo knjigo rekordov kot najtežji človek na svetu, a je zatem s pomočjo diete izgubil 230 kilogramov. Kot je povedal minuli teden, se konec oktobra namerava poročiti. Večina nemških šolarjev verjame v posmrtno življenje HAMBURG - Večina nemških šolarjev verjame v posmrtno življenje, ugotavlja raziskava, ki jo je objavila nemška revija Eltern Family. Kar 70 odstotkov vprašanih mladih, starih med 9 in 19 let, je prepričanih, da s smrtjo še ni vsega konec. V raziskavi, ko jo je ta družinska revija opravila med 1738 nemškimi otroki oziroma mladostniki, jih 27 odstotkov verjame v obstoj nebes, 19 odstotkov pa v ponovno rojstvo. Le 15 odstotkov jih je mnenja, da ni življenja po smrti, 7 odstotkov pa jih je odgovorilo, da o tem nimajo pojma. Le 8 odstotkov jih meni, da po smrti naprej živi le duša. Na vprašanje, kako si predstavljajo posmrtno življenje, pa jih je večina odgovorila, da je to življenje brez skrbi, sporov in strahu. Prav tako so prepričani, da se v onostranstvu srečaš s svojimi bližnjimi. Revija navaja tudi najbolj domiselne stavke otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Neki 12-letnik je zapisal, da po smrti "nihče ni kralj, vsi so na isti ravni, nikomur ni treba ničesar plačevati in nobenih bolezni ni nikjer". Neka 17-letna gimnazijka pa je zapisala, da bi se naslednjič rada rodila kot moški. (STA) ■■■■ n r v y SLOVENSKO STALNO GLEDLISCE Vpisi abonma za novo sezono! rrn n Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ur. Brezplačna telefonska številka 800214302 www.teaterssg.it info@teaterssg.it / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Vrana Ana in lisica Mica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Josip Križaj - Pilot 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 20.00, 23.10, 0.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Provaci ancora Prof! 3 23.15 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.00 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.20 Variete: Artu'(v. G. Gnocchi, E. Ca-nalis) 1.15 Dnevnik - Parlament 1.15 Aktualno: Magazine sul Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Black Dahlia (tril., ZDA, '06, r. B. De Palma, i. J. Hartnett) 23.20 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.45 Dok.: Ritratti 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Film: Arrangiatevi (kom., It, '59, r. M. Bolognini, i. Toto') Nan.: Tempesta d'amore 22.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Ricky & Barabba (kom., It, '92, r-i. c. De Sica, i. R. Pozzetto) 23.45 Film: The time machine (fant., ZDA, '02, r. S. Wells, i. G. Pearce) 18.40 18.55 20.20 21.10 Canale S 6.00 7.55 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol essere milionario 1.20 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Distretto di polizia 8 Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 6.10 6.35 9.05 10.10 11.10 12.15 12.25 14.30 15.00 15.55 18.30 19.05 20.05 20.30 21.10 1.00 # Dnevnik, pregled tiska Nan.: Zanzibar 13.40, 16.50 Risanke Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Supercar 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Inf. odd.: La provincia ti informa 20.05 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Police resque 22.45 Il Rossetti 23.35 Film: Principessa del popolo La l 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Punto Tg - Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: La battaglia di El Alamein (vojna, It. '68, r. G. Ferroni, i. F. Stafford) 16.05 Nan.: Il ritorno di missione Im-possibile 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Stargate SG-1 La storia proibita del'900 italiano Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 15.45 Risana nanizanka Kviz: Male sive celice Nad.: Sorodni duši Izobraževalna oddaja: Turbulenca Omizje (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti nad.: Blisk Piramida Poročila Mostovi - hidak Kratki dok. film: Filiz leti Enajsta šola (odd. za radovedneže) Poročila, športne vesti, vremenska napoved Jasno in glasno Duhovni utrip Žrebanje Deteljice Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Komisar Rex 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Nan.: Pacific Blue 23.05 Osmi dan Aktualno: Secondo voi 23.35 Film: Preiskovalni sodnik Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante If" Slovenija 2 Nan.: Wildfire 6.30 9.30, 0.40 Zabavni infokanal 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Infokanal Nan: Tutto in famiglia 8.00 Otr. infokanal Nan.: Camera Cafe' 9.30 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal Kviz: La ruota della fortuna Vip 11.00 Otroški infokanal Resničnostni šov: La Talpa 12.15 Globus Pokemania 12.45 Dok. nan.: Pogled z neba 13.35 14.15 50 let televizije i Tele 4 13.55 Prvi in drugi 14.55 Dok. serija: Zgodovina komunizma 16.25 Evropski magazin 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 16.55 Dobrote istrske kuhinje 23.02, 1.32 Dnevnik 17.25 Mostovi - Hidak 17.00 Risanke 18.00 Slovenija danes Pregled tiska 18.25 Kronika osrednje Slovenije Aktualno: Domani si vedra' 18.35 Primorska kronika Nan.: Don Matteo 4 18.55 Impromptu (Odd. o umetnosti Nan.: The flying doctors glasbe in plesa) Rotocalco Adn Kronos 20.10 Film: Otrok lune (biograf., It, '07, r. Inf. odd.: ...Mescola e rimescola G. Albano, i. L. Savino) 21.55 Nad.: Števike 22.35 Nad.: Veliki mali družinski umori 0.10 Planet rock (pon.) i Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz Arhiva po vaših željah 15.15 Potopisi 15.45 City Folk 16.15 Odmev 16.45 Glasbena oddaja: Folkest 2008 17.15 Pogovorimo se o... 18.00 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Vas tedna 20.25 Avtomobilizem 20.40 Film: Ljudje in orli (ZDA, '76, r. D. Hickox, i. J. Coburn) 22.50 Primorski mozaik 23.25 Pomagajmo si Tv Primorka 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Brez panike 18.45 Primorski tednik 19.45 Pravljica 20.20 Kultura 20.30 Primorski poslanci 21.30 Voščila z Agatinega vrta 21.45 Kulturni utrinek 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Skrb za zdravje in dobro počutje, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC poročajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Mercator Ponudba velja od 9JO, do 20J0,2008 oz, do prodaje zalo eu r 1,69 © SkiiTii do m ha, t a^iuirhd vijkivj. vi^jvj uu qh -mi eijr eun 5,69 Mlrnll povrji vrai brv/ ti>»ii. p-jiirrfrtt. LlTli u kg rj,'l kni dotiraielpi sir i jv-jtb iiflfc hi.ih..ktm l^lt FnnSni-.kr mL-kjril-- IUncI-. j 5<>|whi lu-lhijtriu: 31k ."1!+ ALlIjiLj l-tiu «j mM: 7.19 EUR Api kompleta L.|hl'l|jlii ul.li.I ieru: ¿,70 eur Samopostrežna Restavracija v Mercator Centru Nova Gorica 10.1D do 12.1Q.200B VIKEND PONUDBA GURMANSKA PLESKAVICA ZOdag, ajvar čebula 2.30 EUR PLESKAVICA IZ PURANJEGA MESA LN JURČKOV iOtfafl 2.50 EUR 17.10. do 13.10.2008 VIKEND PONUDBA PEČENA D RADA S KROMPIRJE IVI 3.95 EJR POLNJENA 0RADA l JANEZOM IN JABOLKO 3.80 EUR 5i tA&rtt\tstriajb&ijši sosed Kdaj boste začeli, ■ vaSa odločitev t77 Magneta EUR VINTERSPORT Orodji in napiavi « Ficnes ENEflGETiCSso na voljo v podajalnl iNTERSPORT nova gorica, Industrijska cesta 6, npva gorica HlIPFI Im nrt*. | mftl h ' L 'fcpu c'/,' vr* tu m* rit Oorkf vitmpl^ afftuadml Ihpipn.' -u-. rnTTjn v '--v «t(r 01 ulm.^um.vimm ifaU«pafd| "i VTV9Tj pub*. i9,u u .J:'žiun pil *** upr p.4ih: vi^vr ¿oplr. •sbfin brv /j ^ wrq£rl Vabljeni v: Mercator Center Koper, smer Pula Dolinska cesta t a. 6000 Koper Tel.; +336 5 66 3$ 830 Chdpiratni ta*: od pcn*dal|ki lir. ml «.00 do 71.00 um m»*»: «ikndiilffll^t nedfllj. odGOOdo 1S.M Mercator Center Nova Gorica, smer Kromberk induslnjska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +336 5 33 43 300 odpiralni 4»: od |MHnaitol|kB da «bat». od S.M [k 11 .M uit rablja: «1 ifa >9.« m* Mercator Center Koper II, smer Koper center Ljubljanska cesla 5. 6000 Koper Tel.: +386 S 66 26 904 odpiralni t»»; od pondd&l|kj do ubeta: od -H.Od da TO.OGura nqdqlj4 wl i.M da 13,00 tira