PROSVETA
Urvdatfkl la upravnlikl prostori: S0IT Soutli Lawndal« Ava.
Otfloa of Publicatloot MOT South Lawndal« Ava. Talephone, Ročk w.11 4004
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

CHICAGO. ILL. PETEK. M. FEBRUARJA (FEBRUARY M). 1*43 SubKrlpllon ««.00 Yo«rly ŠTEV.—NUMBER 40
Aoceptuuo for mollinj at ipccU r.t. of p«U|t providod for ki ncUonllO«. Act of Oct «, 1«1T, »utborlnd aa Jum < 1*1«.
Domače vesti
C«s 50,000 dtlavcmv odrini v gozdove
POSVETOVANJA Z AMERIŠKIMI URADNIKI
HUUr odredil mobilizacijo voh mraditav za poraz »ovratnikov
UNIČENJE 2IDOV-STVA V EVROPI
Predsednik Inonu izrazil bojazen pred napadom
Ankara« Turčija« 25. febr.— Predsednik Ismet Inonu je ponovno naglasil odločnost Turčije, da ostsne zunaj vojne, zaeno Da je priznal, da odločitev ni v njenih rokah. Turčija se lahko zaplete v konflikt proti svoji volji.
"Mi smo žalostni in trpimo zaradi vojne, ki je zajela skoro ves svet," je dejal. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se izognemo konfliktu, toda zavedamo se, da so na delu aile, nad katerimi nimamo kontrole. Nevarnost napada je velika."
Inonu je apeliral na svoje rojake, naj bodo pripravljeni na vse,, kar lahko pride. On je de-al, da Turčija ni nikdar potro-i lila. toliko denarja za svojo obrambo kot ga je v zadnjih štirih letih.
Belem, Br as 11 tla, 25. febr. — Vlada je naznanila, da bo poslala čez 50,000 delavcev v gozdove v dolini ob reki Amsson, kjer rastejo kavčukarska dreveaa, da sd poveča produkcija nargvnega kavčuka v smislu nedavno skle-njenegs dogovors s Ameriko. Delevci bodo poslsni tjs v tem in prihodnjih mesecih, ds se podvoji produkcijs kavčuka.
Brasilski uradniki konferirs-jo v Belemu o problemu zalaga-janja Amerike s naravnim kavčukom. Brazilija je edina drla-va zapadne hemisfere, ki lahko pošilja kavčuk Ameriki.
Ameriška misijs, ksteri nače-luje Douglas AUen, direktor vlsdne Rubber Reserve Co.,9 je odpotovsl v Rio de Janelro, kjer bo konferirsl s brazilskimi ursd-niki. Na svoji poti se bo ustsvil v Boliviji ln Peruju.
Brssilski kavčuk se rsbi v A* meriki s umetnim ksvčukom pri isdelovsnju avtnih obodov in drugih predmetov, odkar so Jsponei okupirsll holandako Vshodno Indijo in Malajski polotok. Prej je Amerlks dobivala kavčug is teh krajev.
Brazilija bo itiobilisirola de-lsvoe ss dela v gozdovih kavču-ka^ v severnih in vihodifth drti-vsh ln nekaterih drugih krojih, kjer ie ns tisoče brespooelnlh. Delavci bodo delešni zdravniške oskrbe in zdrsvnlkt bodo skrbeli, da Jih zaščitijo prod bolezni-mi, ki rszssjsjo v tropičnlh krojih.
Okrog 2500 tovorpih svtov bo pripeljalo delavce v pokrajine Teresino, država P!auhy, Tam bodo zasedli vlake, ki jih bodo odpeljali v Sao Luis, dršsvs Ms-rsnhso, od tam pa jih bodo odvažala letala v driavo Paro, kjer so go/dovi kavčuka. Dogovor, sklenjen med Ameriko ln Brosl-lijo, določa, da delo vel dobijo «0 odstotkov uradno .določene vrednosti produciranega kavču-
Večja ameriška pomoč Kitajski
Vojaki zatirajo izgreda v Italiji
Undon, 25, febr. — Radijsko poročilo is Maroka prsvi, da ao bile vojaške čete poelane v Milan, Italije, da satro Izgrede delavcev v tovarni kompenlje rut. Delavci zahtevajo sklenitev miru. Tovarna te kompenlje je bila glavna tarče bomb, ki ao jth metali angleški letalet.
ni 10. novembra, so bili opozorjeni da se morajo registrirstl za dela. Opozorilo vsebuje tudi grof njo, ds ne bodo dobili živilskih nakaznic, če se ne registri-rs jo, ln ds jih čaka zaporna k*-zrn od šestih meseetv do enegs leto.
P308VETA
PROSVETA
THE ENUOHTSMMC1VT W LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE	»
br
MimlrtM m ZdruUm države (laven Chlrsgs) 1 m teto. M 00 ao pol teta. II A m četrt tete; sa Chlago ta $740 m eote tete. ».71 so pol letaj m teosemsivo 99M. Subscriptten ratear for tho United Štete« («iic*pt Chlcago) «nd modo UM por yeer. Chteogo sad Clcoro $740 po« yeer, fo»eign unirtet M JO por r—'
oglasov po dogovoru —Rokopisi dopisov te nenaročenfli ao no vratejo RokopUi literarno vsebine (črtico, povaatl. Itd.) m vrnalo pošUJatelju te v alutej«. «o te pritešU
artlclas vfll not bo
«oams. ete, wili bo ratumod to sondar only
by salf-
Moštev na vsa. kar Ima stik s listami PROSVETA 2017-M Bo. Lavrndate Ava.. Chlcago, Olinofa
MEMBER OP THE fEDERATED PRESS
Datum v oklepaju na primer (F«bruary 20, 1043), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vem list ne ustavi
Doktor Goebbels močno trobi
Dve najglasnejši nacifašistični trobenti — Goebbels iz Berlina In Gaida iz Rima — sta ie ve* tednov histerično na delu, da razcepita Združene narode s predelanim in na novo pobarvanim strašilom boljševizma, ki z ruskimi zmagami baje preti Evropi.
Jasno je, da je ruska zimska ofenziva, ki je že pognala Nemce od Volge čez Don ln Doneč do Dnjepra in najbrže jih požene še čas Dnjepcr, predno pride pomlad, vsadila sileji strah v srca na-ctjsklh ln fašističnih "firarjev" ln "dučetov". Nepretrgana ruska zimska ofenziva je prlzadjala Hitlerjevim hordam Uko velike izgube v moštvu in opremi, da Nemci letos ne bodo v stanju obno-vltl poletne ofenzive v Rusiji — obenem pa Hitler dobro ve, di bo imel morda še to pomlad opraviti z zavezniškimi ofenzivami n#zapedu ki jugu Evrope. Kako se Hitler na tihem kesa, da se je kdaj zaletel v Rusijo!
Zadnje upanje nacifašlstlčnlh velehudodelcev zdaj je, da narede razdor med Združenimi narodi — da zabijejo zagozdo med Rusijo na eni strani in AngUjo ter Ameriko na drugi. To je očitno iz najnovejšega trobentanja dveh največjih oslščnih Kljukcev, berlinskega Goebbelsa ln rlmskegs Oalde. Njuna propaganda se danes glasi: • padcem Nemčije se razlije ruski boljševizem čez Evropo! — Kaj bo pomagalo Angliji in Ameriki, ako premagata Nemčijo in Italijo, ko pa ju Ukoj čaka nova vojna z boljševiško Rusijo! —
Ta propaganda, ki ni nova, ne bo omajala RoosevalU in nobenega iskrenega pristaša demokracije v Ameriki, niti ne bo omajala Churchilla in Edena in voditeljev delgvske stranke v Angliji — bo pa dosegls vse one smeriške ln angleške aplzarske kroge, kl se še vedno tresejo pred bavbavom boljševiške revolucije; to so oni burbanci, ki verjamejo, da se je Roosevelt prodaHJtkllnu ln jerp-Ije svoje novodeslske reforme iz komunističnega programa . Ti ifnoranti nočejo ničesar sllšsU o demokraciji, ker v svoji neskončni zabitostl mislijo, da sU demokracija Ui komunizem eno in lato ... Te siromake na umu doktor Kljukec lahko potegne in jih je že potegnil za nos, ^a se danes tresejo kot trepttllka na vodi in javkajo; Kaj bo, kaj bo z nami, če ruski boljleViki pridejo v Berlin, in, oh, kaj bo, Če pridejo celo v Pariz?! —-
Kako velik je vpliv ameriških burbonskih krogov, kl resno jem ljejo Goebbelsovo strašilo boljševizma, ne vemo,»ne smemo aa pa varati, da je majhen. Dokaz temu je zadnje tedne ploha člankov v ameriškem tisku, ki se bavljo z vprašanjem, kako bo z Rusijo po vojni; dalje je dokaz Oallupovo glasovanje, kl je odkrilo, da M odstotkov Američanov nima zaupanja v Rusijo. Naaproti temu je pa veliko štavllo člankov v magazlnlh ln dnevnikih, ki izražajo upanje, da bo Sovjetska unija kooperlrala s zavezniki tudi po voj ni.
Ameriški člankarjl, kl izpovedujejo vero v sodelovanje sovjetov v bodoči svetovni organizaciji in svare ameriško javnost pred Goebbelsovo propsgsndo boljševlškega strl&ila, sa delo v dva tabora. Eden Ubor — tipičen predstavnik tega Ubora je Mark Sulllvan — argumentira, da so se sovjetl v teku vojne izpremgnlli P"*levtm n k« in danes so bolj nacionallatlčnl kot komunistični. Omenjajo oalo|™r^m: V*?* f vrsto vidnih dokazov za svojo trditev — kot odprsvo političnih komisarjev iz rdeče armade, odpravo internacionalnega gesla "ProleUrcl vseh dežel, združite se" a čela sovjeUkih listov, patrio-tične pozive vojaških poveljnikov itd. — ln omenjeni Sulllvan celo pripisuje sedsnje ruske smsge odprsvi političnih komisarjev, kl so prej nsdzomvslt vojaške častnike in s tem ovirali Uvršava nje njihovih dolžnosti.
DrugI tabor ameriških član kar jev ali koloncev — katerih pred-stavnik hI lahko bll M. W. Fodor — pa Je mnenja, da bo Rusiji po vojni sodelovala z Ameriko ln Anglijo v svetovni organizaciji Iz razloga, ker bo ekonomako prlmorana. Na primer Fodor piše, da Rusijo Čaka po vojni gigantlčen problem rekonstrukcije. Najboljši del Rusije so Nemci tako razdejali, da bo vzelo dolga leta, predno bodo vsa ta mesU In industrije vzposUvljene. Za to vzpo-stavo bodo sovjetl potrebovali materialne pomoči — kakor je danee potrebujejo za zmago nad Nemčijo — Amerik« ln Anglije, zato se bodo morali sprijazniti z novim položajem ln bodo sodelovali v svetovni organizaciji.
Mi »e pridružujemo zadnjim. Trditev, da ae Je SUlin s svqjlml komunisti vred izpremanil v ruskega nacionalista, Je naivna kljub vsem protlvnlm znamenjem. Boljševikl niso in ne bodo izprcme-ntli svojih političnih ln socialnih dogem, bodo pa. kakor so ia dane« — realisti, ko potrebujejo zunanje pomoči. Za kakšno revolucijo zunaj Kusije ne bodo Imeli časa ne sredstev! — To fc ie dan _ tako Jasno kot beli dsn. zato le Kljukčevo strašilo boljševiške revolucije v Kvn.pi po vojni na znotraj votlo, na zunaj ga pa nič
nI--—
Le največji naivneži in ignoranti bodo nasedli Goebbelsovl pro-IMgandi Strašila evropske boljševiške revolucije. Na drugI strani je pa ogabno dejstvo, da komunisti Izven Rusije — kolikor toliko i .e vede in nehote — s svolo zeleno ln fanatično taktiko ssml pomagajo berlinakemu in rimskemu Kljukcu ustvarjati nezaupanje v Rusijo. Neruski komunisti so dsnes bolj komunistični In fanatični kot ao ruski. Njihova rcvolverska propaganda, ki gre ra tem. da ošmlrajo vsakogar z nacistom In fašistom, kdor ne drvi t njimi, Je precejšnja voda na Goebbelson mlin ftkoda, ki ao Jo naredili s to svojo razdiralno taktiko aamo v Jugnslsvgl, ne bo morda nikdar popravljena.
Ogabno dejstvo je, da koltkor dobrega store danes nemški kn-
munisli za /maso nsd nactfaŠ*/mom, toliko na drugI strani pode-rejo s svojo revolversko taktiko.
asovi IZ naselbin
Is Power Polnts Power Polni, O. — Letos nam je "groung hog" naznanil, da bo se šest tednov zime, kakor se glasi ameriška pravljica o jazbecu. Na "svoj dan" se namreč ni pokazal na svetlo, kajti tiste dni smo imeli* Uk mraz, da je bilo 18 pod ničlo. Upajmo pa, da *e bo ogrelo prej, da bomo lahko sejali solato in druge stvari.
Kot' se vidi, si bomo morale letos ženske na farmah Še bolj zavihati rokave in prijeti za delo, kar «o šli vsi naši fantje k vojakom, drugi možje, ki so osU-11 doma, pa morajo delati v industrijah. Torej bomo morale prijeti tudi za težka farmarska dete in pomagati, da naši fantje čim prej sbljejo sovražnika. In ker se oni bore tudi za nas, je na&a dolžnost, da pomagamo vsepovsod. Ne smemo pozabiti, da gremo mi zvečer k počitku brez skrbi, da bi na nas padale bomba, med tem ko naši fantje na frontah niso nikdar brez strahu pred sovražnikom. Pa tudi pri vežbanju imajo svoje težave.
Rav&o včeraj sem prejela pismo od VincenU BogaUja, ki se nahaja v Texasu. Piše, da Imajo Um taka prašne viharje, da veter nosi pesek in prah kot pri nas pozimi sneg. Imajo slafco vreme, toda morajo vseeno biti na vojaških vajah in se učiU. V pismu se zahvaljuje vsem članom našega društva 358 SNPJ za božični dar in pravi, da društva ne bo nikdar pozabil. Želi vsem najbolje, kakor, tudi to, da bi sa kmalu vrnU med nas
Naše društvo je vsem svojim članom-vojakom poslalo božično darilo. Ko je bil prollega Janu arja brat Frank Chuck na dopu stu, ja rakel, da ga je prejel že pred božičem in da ne bo nikdar pozabil, da je Član društva 358. Vincent BogaUj pa nam naroČi v vsakem pismu, naj ne poza bmio pozdraviti v njegovem Imenu vse hjegove prijatelje v Po-wer Pofntu.
Naj še omenim, da je naš mla dinski krožek priredil "Valen trne party", kjer ae je mladina prav dobro zabavala. !n veselo •mo se zabavali tucU vsi osUli pozno v noč. Zahvalim se vsem članom, ki so nam dali na razpolago dvorano. Vidi ae. da gremo mladini na roko v vseh ozi-rih in upam, da bo enako storila tudi mladina napram nam, ko bo zavzela naš« masU.
Mary Bogataj. 358.
I to, ortf ln tako
O pomota! akciji He Valley. Pa. — Jaz se ne kskšnim dopisni-bom vseeno o-glasil, kajti če bi vsi molčali, bi tudi naši uredniki he imeli dela. Vidim, da ao nekateri dopisi Jako zanimivi, nekateri pa tudi na. V nekaterih je sama hvala, na primer U je kupil to, topet to, ta mi je Uko postregel In me peljal tja in tjd. • Jaz mislim, da bi se morafe bolj zanimati za nafte nesrečno rojake v sUrl domovini s nabiranjem prispevkov, da jim bomo lahko pomagali, kadar bo vojna končana. Za to se moramo zavzeti, dokler je čaa. |
Pri nas smo na društveni sd-jl debetirsli, kako bi pomagali Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, ki Je bll usUno-vljen na kongresu v Clevelan-du 6. In 6. decembra. Nekateri •opriporočali, naj bi se vsak član obvezal, da plača dolar na leta. S tam se jsz nisem strinjal Iz vzroka, ker aem akoraj preprl čan, da bi jih bilo malo, kl bi lo storili, čeprav društvo Šteje precej članov. TtoU člani, ki so druge nsrodnusti, bi gotovo nič na dsll, ko bi jim povedali,! »UJ f«^
Jaz sem mnenja ln aem tudU priporočal, da bi se društva v tej okolici zavzela ln izvolila! Iva sli več člsnov. Vsi ti tal »t opni ki naj bi Imeli skupno s*-l jO v vsaki naselbini, ss pogovoriti in 4li nabirati prispevke odi hlle do hiše. Jaz vem, da bi bll U način večji usp»h In prikazalo bi ae tudi. kdo Je priprav-
ljen v resnici pomagati našim sUri domovini.
BUo Je rečeno, da ima pravi« co vsak Ujnik kolekteti. Je že res tako, toda vedeti moramo, da je dbmožna akcija JPO-SS čisto loČSfia od politične akcije SANSa, kajti vsaka akcija ima svojo blagajno. Moja želja je, kar ai bUo nič definitlv-nega sklenjeno, da bi se na pri hodnji seji pogovorili o tem, kajti ako ne bo denarja v blagajni, tudi zhstcpnikov ne bomo mogli pošiljati V Washington. Človek mors biti rdi trd, ako se ne od zove apelu naših voditeljev. Izgovori, ki jifr slišiš, če3, jaz bom že svojim poslal po vojni, so zelo jalovi. Kako pa ti ve*, da so Še živi? Kaj pa oni, ki nimajo nikogar v tej deželi, da bi jim pomagal? AM naj U kar na mestu poginejo kot sestradani psi? Kaj ni naša doUnost, da pomagamo tudi tem? Seveda, vsakdo naj bi dal kolikor more. Kaj pa če bi trdosrčni ljudje sami prišli revščino in bi jim nihče ne hotel pomagati, čeprav bi jim lah ko? Kako bi se počutili? Ali bi bili veseli? Ne bodimo tako zakrknjeni kot kamer^. Naj vendar govori tudi srce, ne pa samo sebičnost ali ledena brezbrižnost.
Dne Si. januarja se je vif.itu seja postojanke 25 JPO SS v Claridgu. Bila je Ae precej dobro obiskana, toda lahko bi bila še bolje, ako bi «e društva malo bolje zanimala in pvispe-vaU iz svojih blagajn. Potem bi se laElco prištevala, da spadajo k postojanki. Enako velja tudi za posameznike. Vsako društvo naj bi napravilo ♦sko kot j« društvo 223 SNPJ v Greenr-burgu, ki je dalo iz blagajne $25, člani pa so Se posamezno
naselbl-okraju West-morelandu vse naselbine .take, bi pri naii postojanki že lahko zbrali tisoHk ali pa več.
Prihodnji ^ mesec bo leto dni, od kar je bila ustanovljena U postojanka. Do sedaj je bilo še največ denarja nabranega v slo blnah; CJaridgc, Ple
— —O — , —F	--------
$25, člani pa so Se pot prispevali $18. Čast tej ni. Ako bi bile v okraj
nMall Valle
dečih
aaant Valle/, fxpurt, Greens-burg, White VaUey in Yukon.
Na zadnji seji postojanke je bila najbolj srečna Frances Je lovčan, ki je dobila vojnih znamk v vrednosti $15. Drugo nagrado jc dobil Rudy Kozo-glav, tretjo pa Slovenski dom Vukonu. Miss Jelovčan je Ukoj darovala pet dolarjev za pomožno akcijo, dolar pa sem dobU od Antona Faturja. To vsoto $6 sem oddal blagajniku Alekfcu Skerlu
Do aadaj ja bilo pri tej postojanki nabranega denarja $668.84. Bivši blagajnik je poslsl na pri stojno mesto $365.11, nI zadnji seji pa Je prišlo $207.73 in poleg le prej omenjenih šest dolar-Ako bi bilo več zanimanja, bili že lafcko zbrali tiaočak U namen, ftbgoče bo imel novi odbor več ireče kot jo je imel bivši. Upam, da bo sedsj vsem ustreženo in da ne bo kritike radi odbora.
Jaz bi še nakaj priporočal ek-sekutlvl JPO-SS, ln sicer to, naj na prihodnji seji vzame v pretres, da bi bilo dobro, da bi po Vojni izdali spominsko knjigo, v kateri naj bi btU imena in vsote vseh prlspevateljev. Teko bi lahko videli le naših otrok otroci, koliko je kdo prispeval. Ksj mislite drugi dopisniki o Uki knjigi?—JaHI Pravic, bivši Uj nik postojanke 25 JPO-SS.
Jev. bi b
Uko kot je z drugimi našimi dopisniki, Id" sedaj molčijo, ne zato, da se z vsem strinjajo, marveč zadržuje jih sedem dni dela v tednu. In to je pravi vzrok, da ne ropočejo kot so včasih v naših časopisih. Za materijal bi ne bili v zadregi, kajti tega prinašajo dnevni dogodki na koše. Razen tega pa še naši uredniki v svojih člankih, kateri včasih dokazujejo, da so jih razmere popolnoma iztirile, zato ga nekateri že prav pošteno lomijo. *
Tu in Um nas včasih kdo oš-vrkne, da nisipo dovolj patrio-tični. Takemu bi človek naj-ložje zabrusil, kaj še zahteva od nas. Vzgojili smo naše sinove in jih dali, da se borijo na bojnih poljih za demokracijo. Na primer dopisnik Fende iz Cleve-landa piše: "Vzeli so mi k vojakom sina, kateri je bil edina opera družini. Na srečo sem potem po 13 letih sam dobil delo, katerega sedaj z veseljem izvršujem, da Uko preživim družino." Dopisnik Barbič poroča, da je njihov sin v armadi in je že avanziral do poročnika in sedaj se nahaja nekje v mrzli Alaski.
No, bo rekel kakšen radovednež, kaj pa tvoj sin? Moj je pa bil vzgojen v bolj pacifistični atmosferi, zato se je rajše vpi sal v trgovsko mornarico. Dasi še ni dopolnil dvajseto leto, pfr že jadra po širnem morju v boju za demokracijo (po katerem, je zaenkrat še vojaška tajnost).
Na primer dopisnik Krol švi ca ko sto vgragov kadar ustavijo "pihalnik" v rudniku, v katerem dela in to vse za sedem copakov in petdeset centov na dan ter je zadovoljen. Niso pa zadovoljni predsedniki naših korporacij, katerim je Roosevelt določil $25,000 letne plače (po odbitku davka) ter so pridno na delu, da se mu vzame moč njim določati plače. Kadar pa gre na primer za razne določbe, s katerimi so prizadeti nižji sloji, je pa vse v redu in nihče ne protestira, niti delavci sami ne; vse molči samo radi tega, ker smo v vojni za demokracijo.
No, pa res, ta nam preljuba demokracija. Kako so na svetu čudni ljudje, da je ne morejo razumeti. Tudi med nami se nahajajo taki čudaki. Urednik nam preljubega lista Prosvete jo v vseh detajlih pegla že zadnji dve leti pa ae še dobijo med nami trde butice, kakor je Gornik Um v državi Washington, kateri daje prednost drugi filozofiji. Ako ravno sU urednik Prosvete in brat Gornik oba rojena Belokranjca, se mi dozdeva, di rta v idejah najbrže oddaljena dvakrat toliko kot je od naše zemljq do planeta Marsa.
Urednik vidi vodilno zvezdo Človeštva v demokraciji. Z njo bomo vse dosegli.* Pri tem pa pozablja, dh z njo tudi lahko vse izgubimo. Kdo more zanikati, da v deželah, v katerih vlada danes dikuttirs v eni ali drugi Obliki, ni bilo demokrscije. Ravno demokracija je bila tisU le-stva, po kateri so plezali diktatorji do cilja. Zkto ni nikjer g* rancije, da se to ne bo ponovilo.
Gornik pa razlaga, da je privi-
La peta trebuh fUosofirs — ~
Chlcago. QL — Živimo v izrednih razmeri* in Je čisto naravno, da imA|o na posameznika različne vpUve Mnogi še razmišljajo in se ne čutijo kom peten t ne tzreH svoje sodbe Med tem pa le drugi z vso zgovornostjo ^oks7u|gJo to In to Je pravilno In drtttfače ne more biti. Nadeli so & (me "komentatorji" tn pod teni Imennm razlagajo svetovne rlofodke
Tudi med nami so se že pojavili brihtnežt, kl razlag\)o čitate IJem svet. vne dogodke Mene tudi mlks. da bi včasih komen tlrsl to <n ono. kar se ml ne do-•pede. Pa je s mano približno
legij volilne pravice, katerega nudi demokracija, predrag šport za delavski sloj, ker je v nJem precejšen del sleparstva in ni zgodovini demokracije deUv-ski sloj z volitvami prišel na krmilo. Če je prišel kje, je prišel le začasno, trajno nikjer. Le sanjači ali blufarji morejo drugače trditi. Kdor pa pozna zgodovino in j-ealno gleda na svetovne dogodke, bo priznal, da se ka-piUlizem posluži vseh sredstev. Za U dokaz so nam lahko I tali-' ja, Nemčija in Španija.
Gornik vidi v Rusiji moč, s katero bo mogoče uresničiti socialistično filozofijo. V tem o-ziru ni on osamljen. Pristašev tega mišljenje je vsak dan več. Posebno še, od kar je U država svetu dokazala, da ni demokracija edini obroč, kateri 4j*ži skupaj države in da vojne strategije niso prirojene samo vladarskim slojem in vojaškim družinam. Za to je zmožen .kmetski sin ali pa sin delavske družine; samo dajte mu prilike, pa se bo vzposobil za najboljšega generala.
Poleg tega je pa lahko razum
ljivo, zakaj se Rusi borijo Uko hrabro. Oni vedo, da se borijo zase, med tem ko se drugi borijo fa fašizem ali demokracijo. Fašizem in demokracija pa lah ko izgineta kot kafra in bodo o-sUli praznih rok, med tem ko bodo lastniki v kapitalističnih državah obdržali svoje privile gije.
Pesem o vzvišenem idealu je bajka za otroke. Mi pa, ki smo prekoračili to dobo, vemo, da je boj za obstanek najvišji ideal že od pračloveštva in bo, dokler bo osUl na svetu človek s trebuhom. S polnim želodcem je lahko filozofirati o vzvišenih i-dealih; kadar je ta prazen, pa poje drugo pesem.
Ko se je zadnjič nahajal dopisnik Barbič v Chicagu, mu je eden naših urednikov zabrusil tole: Barbič, kadar jaz kaj napišem, napišem zato, da kaj pomeni. Ti pa napišeš samo zato, da je dopis. Zato jaz prepuščam čitateljem sodbo o mojem dopi su.—Frank Alesh. 1.
Cirkus burboncev in parasltov
Gowanda, N. Y. — Eden izmed mnogih nesporazumov med a-meriškim predsednikom in ta-kozvanimi zastopniki ljudstva v Washingtonu je, ker predsednik zahteva, da si privatni birokrati znižajo letne plače na $25,000, ko so vsi davki plačani.
Aprila meseca leta 1942 je predsednik po radiu oznamil svojim sedem točk programa za preprečenje inflacije v teh časih vojne. Ena izmed teh točk je bila znižanje .plač visoko plačanim gospodom. Zastopniki naroda so pa to^ točko iz svojega protiinflacijskega zakona izpustili ter dali predsedniku polno moč za regulacijo delavskih mezd in letnih plač milijonarjev. Dne 30. oktobra 1942 je predsednik izdal eksekutivno povelje, da plače ne bi smele biti višje kakor $25,000 na leto.
Takoj po tem so pa dvignili krik ti visoko plačani berači; ki se valjajo po mehkih posteljah podnevi, penoči pa po velikih
mestnih klubih, kjer j.m^ plesalke delajo kratek čas T nogami po zraku muhe Pričeli so ieUti od idvokau 2 advokaU n pojasnite, če u kakšna luknja v tem p^JJ skozi katero bi jim bilo' uiti ter še nadalje p*™ svoje navade visoke letne Z*
Za primer si lahko v^^T tako zvana hollywoodska hui3 rista "Abbott in Costello" j3 ra sta skušala organizirati 2 lastno družbo čez mejo v Md ki ter se s tem načrtom nZ ti ukazu predsednika. Zav*£, se, da je ameriški narod v^t njih neumnosti, radi ttga ,,t. četa imeti za svojo molzno krat ter biti visoko plačana v v0,a kakor v mirnem času. Skuša sU, kakor mnogo drugih aj kalibra, uspela pa menda ker Mehika je tudi v vojni naši strani.
Razne intrige teh burbon« niso nesle. Ker pa si ^ magati ne morejo, jim je zowt priskočil na pomoč 78. konJa ki si je naUknil slamnati baK net na puško, katerega bodo bisti debelih mošnjarjev to; časa prižigali z vžigalicami prične goreti, kot gore danes venske vasi.
Zastopniki ljudstva in priviligirana garda debelih njarjev se upirajo predsednii vim odredbam z vsemi intrigi legalnosti in nelegalnosti. In v času, ko je delavčeva pij stabilizirana na Uko zvani t muli malega jeklarskega ti dasi cene življenskih potre rastejo iz dneva v dan, pa čeq vno bi ne smele biti višje kaka so bile meseca marca 1942 a podlagi proglasa iz urada za r« gulacijo cen. Ameriški dela in njih sinovi ne samo prodi rajo dan
in noč morilno ort_
za poraz sovražnika, nego tu umirajo po vsem svetu za ohri nitev sistema bogatih plačane« Narod pa je prikrajšan na de žu vsakdanjih potrebščin, da tem pomaga hraniti narode veznikov. Istočasno je sai delavec primoran plačati 197« hodninskega davka, če s krvad mi rokami zasluži Čez $500 Mm ali povprečna družina z dvema trokoma čez $1800. Da, v ta času pa ti "veliki" patrioti radi bele mošnje z bogato plačanii advokati, kateri jih zastopaj kot lobisti v Washingtonu, r vilijo, da jim je nemogoče življatl se s $25,000 na leto.
Prebrisana masa volilcev zadnje leto v novembru f la Rooseveltu zopet mnogo b farjev v kongres. Ti "ljudski" stopniki zdaj povzročajo gla bol ne samo predsedniku, r vsakemu, kdor se zanima za ter poraz klavniških bandi Obljube volilcem se dan po litvah požrejo in delo se pria v korist manjšine z obl mošnjo.
Kongresnik Disney je kratkim predložil resolucijo spodnji zbornici, da ostsnejo soke plače, kakor so bile na < 7. dec. 1941, ali ko je Jap» ska napadla Ameriko. On * tovo ne zaveda, da smo v vi za življenje di smrt, niti zaveda (ali je pa toliko zaruk« da grupi njegovega kalibra tlerjeva trojica poje slavo v šavah.
Kaj si naj Človek misli o t riškem ljudstvu, ki si izvoU mokratičnega predsednik« i» publikanske burbonce, da mu sprotujejo na vse načine v teh volilcev in delujejo za šino', kateri je po njih mn nemogoče živeti s $2f>.000 c dohodkov na leto? In tako * moral predsednik zopet f in pred par dnevi prosil (H je tudi prosil),- naj si ti bo*«* JDalla sa §. strsiU.)
Pred dvajsetimi lHi
tolJElactrleal. Radio «r Mae hi ne ▼ mm verka. ploska Rooooreltoel fteat kl
(Iz ProsveU, 96. februarj« « DomaČe vesti. V Breecjr
lu, Kans . Je umrla 65-letM ■ Grilc iz Rajhenber*. ob S«n Delavske vesti Zbornici Wisconsinu Je tprcjeU proti porabi milice pri sUvksh. Inooo—stvo. Sred..v .
sti v Evropi je adaj neurij vojna med Poljaki in zaradi Viloe
Bovletaka RmU« 1
poročajo, da se sovjeti pripravljajo na nov" Poljsko. ,

rfflK * FEBRUARJA
■
esti z onte
poročila Jngoslovaaskef a informacijskega centra in drugih rirov
boji v jugoslaviji
I Nemci rušijo Ui pnetošljo
London, 20. febr. (up). - ju-Lovanska vlada v izgnanstvu tprejela vest, da so čete hrvaš-
L ustatev skupaj z nemškimi t italijanskimi edinicami pre-
Lačile reke Uno v centralni
Lmslaviji.
I Po teh vesteh je bila veoina Ljev in vasi, katere so gerilci
[praznili, porušena s topovskim Lnjem in zažgana, tako da so o-bla le še pusta pogorišča. [Mesto Krupa, ki leži 83 milj linovzhodno od Zagreba, je bi-tupepelnjeno, javna poslopja, Lrkve, mošeje in privatne hiše brušene — niti kamen nI ostal h kamnu.
v...— begasti LEGAR V JUGOSLAVIJI
New York, 16. febr. <nyt).—
Ingleski radio je poročal vče-hj o uradnih nemških zdravnikih statističnih podatkih, ki [zodevajo, da so se različne bo-Cni resno razpasle na ozemlju Umskega rajha.
[jugoslovansko ozemlje pa je Lpadla huda epidemija pega-fteg.a legarja.
IV Nemčiji je narasla dizente-
Ija za celo tretjino v teku ene-
L leta.
V...-ivicarsko mnenje o položaju na balkanu
Bern, 16. febr. (NYT).—Pred Latkim so v Rumuniji izšli raz-ftasi glede "pravočasne evakua-■je vsega prebivalstva iz Buka-kti in drugih važnih mest, ki K neobhodno potrebno", v cilju, k se prepreči zmešnjava v slu-Lu potrebe; zdaj so bile slične Uredbe razglašene tudi v podili h predelih Madžarske, ki veliko pazljivostjo proučuje pložaj.
Edinole na Bolgarskem-»-kjer pnošaji s sovjetsko vlado še niti pretrgani—gleda javnost na
ulkansko situacijo osišča s pre-pjšnjo hladnokrvnostjo. Toda udi v tej deželi je opaziti neko-ko nervoznosti z ozirom na fcožnost turške invazije, katero b v zadnjih dneh močno poos-[ilo pisanje turškega časopisja, I prinaša neobičajno agresivne kodne članke.
Resnični vzrok vseh teh skrbi P je v tem, da so balkanski kon-pvativni krogi prepričani, da b njihova ozemlja zdaj, ko so pprinesli toliko žrtev za nem-fi vojni napor, v nevarnosti, da planejo prva linij* obrambni oporišč, ki bodo podvržena k a c n e m u bombardiranju in F>rda celo zavezniški invaziji z
Ma.
I Ako pride do tega, je vsako-fur jasno, da Nemci ne bodo nnili radi golega prestiža iz-
bstavljonih postojank; to doka-NJe tudi nova nemška strategija [umik nemških armad iz Bel-,
Harkova in Rostova. Iv /,"lnjih desetih dneh je kar r>" ■ lo poročil o mirovnih po-pdb;,!) pn ko Vatikana in neka-P' (i"^lh sovražnih kanalov. V
s Časopisja pod nem*ko
kontrolo in 12 nevtralnih virov /'Uericher Zeitung, 13. 1 poroča iz Budimpešte, '♦"•dilo hrvaško ministr-
Nl Ui
Iriu.ii
[Vo /
n«
M;
k ll/.L
■'"•".jih /adev, da se izpu-^l^a vsi oni člani Mač-Ijačke stranke (>> ki ao se nahajali ""acijskem taborišču
hi \ aike
ho uk.. Ui.

Ipi, liki
1 Večina izmed njih 'ačasno interniranih,
vclič zadnjič rekon-
'-jo vlado. • *
t*
12 jah.: Vsa do-1 'notorna vozila so V',a rt 25. januarja • bu so začeli na I uniform*, ki jih pripadniki te
olje, alkohol, čaj, sugorate kave, začimbe in vse kozmetične preparate. Vojna taksa na dobiček iznosi od 10 do 60 odstotkov.
V ... — IZ LONDONSKE RADIO-ODDAJE
V Belgradu je vlačit uvedla Obveznost dela, .tako da bo vsakdo moral prisilno vršiti delovno službo v prid splošnosti.
Virginio Gayda piše v Gior-nale d*Italia: Sile osišča nimajo druge rešitve, nego da se branijo in upirajo, dokler jim je to fizično mogoče. Odpor bo treba prav posebno trdno organizirati na mejah osiščnih držav, katerih sovražniki ne smejo prekoračiti.
"Car" Ferdinand se je vrnil na Bolgarsko.. Vlada to skriva narodu, da se ne bi ustrašil posledic. Ferdinand, kateremu je Nemčija plačevala visoko penzi-jo, bo dosegel v par dneh svoje 82. leto.
Na Srednjem vzhodu so se nove stotine Jugoslovanov pridružile zavezniškim četam in se udeležujejo bojev s skupnim sovražnikom. Angleški radio na novo poziva Srbe, Hrvate in Slovence, naj nehajo s svojimi prepiri in ustavijo bratomorne boje. To pomaga le našim sovraž-! nikom, moti zavezniške načrte in ovira prihod naše skupne svobode. Le en sam cilj moramo imeti pred očmi: Osvoboditev domovine!
PROSVETA
" ■1
it*
. t i- <i L	J%J v i .
Washingtonski list
0	Slovencih
(Ugledni washingtonski časopis The Evening Star prinaša v svoji številki z dne 18. februarja izpod peresa publicista Blaira Bollesa dolg ln zanimiv. članek o manjšinskih vprašanjih v vzhodni in jugovzhodni Evropi, v katerem je največ govora o Slovencih. Vsebino tega članka prinašamo v celoti, v kolikor se tiče našega vprašanja.)
Manjšinski prebleml Evrope
1	Stara manjšinska vprašanja, ki so že tolikrat vznemirjala e-vropski kontinent, bi mogla postati seme za nove vojne. Državni podsekretar Welles je pred-kratkim opozoril velesile na tp, da se morajo že zdaj zediniti glede načel, na podlagi katerih bodo uredile svet, kadar bp zmaga dobljena. Med najtežjimi problemi mirovne konference bodo vprašanja kakor: komu naj- po vsej pravici pripade Transilvanija, Rumunom ali Madžarom? Kako razmejiti Grčijo, Jugoslavijo in Bolgarijo? In vzhodno Poljsko? Kako s Finlandijo? Dali je južna Albanija grška provinca? Iz majhnih sporov te vrste se rode veliki konfliktu in vojne.
Bistvo vseh teh problemov je vprašanje, o katerem se danes premalo govori — jezikovna in narodnostna vprašanja. Predsednik VVilson je vpisal samoodločbo narodov v svoj program 14 točk. Mislil je, da bo pomagano pravici in miru, ako vsaka narodnost v Evropi dobi svoje lastne meje, v katerih bo mogla razvijati svoje duševne sile.
Res je sicer, da ta pot do miru preko narodnostnega umirjenja — ki v versaljski pogodbi lz različnih vzrokov nI dosegla tvoje prav« oblike —- ln preprečila sedanje vojne; neurejena narodnostna vprašanja in nacionalne zahteve v Evropi pa so fte vedno dovolj močne, da M bilo nemogoče priti do trajnega miru, ako se jim ne zadosti.
Jugoslovanski, prav posebno zamotani narodnostni problem1 na primer, je fte prav posebno poostren radi tega, ker je bila
vrše vojaške ni forme bodo po- narodnostna zavest enega izmed "a bojišču.	treh jugoslovanskih narodov
globoko ranjena — mislim na
'M her Zeitung, 10.
»z Budimpešte, 4 k* m povišali glo-f ' 'namke, sladkor.
Slovence.
Narodna zavest Slovencev je preživela stoletja težav ln zatiranja. Dejstvo, da morejo mali
narodi tako živo ohraniti zavest svoje posebnosti, je pač najboljši doku za to, da take narodne zahteve predstavljajo resničen in dejansko važen problem, katerega stvaritelji novega miruje bodo smeli zanemarjati.
Do leta 1918 je bUa Slovenija, ki danes tvori severni kot Jugoslavije, del avtro-ogrskega cesarstva. Propast tega cesarstva j« pomenila Slovencem Čas njihovega osvobojenja, dan, s katerim so upali vstopiti v dobo narodne svobode v jugoslovanski skupnosti, v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Toda ta velikj upanja se niso docela uresničila. Skozi vso dobo med obema vojnama je bil obsežen sektor Slovenije, znan pod imenom Julgska Kjrajina, pod italijansko oblastjo, prepuščen Italiji na podlagi rapalske pogodbe, sklenjene dne 12. novembra 1920. Od tega dneva pa do danes so bili Slovenci z Italijani v sporu glede vprašanja, kateri izmed obeh narodov številčno prevladuje na tem ozemlju, ležečem ob gornji obali Jadranskega morja.
Italijansko ljudsko štetje iz leta 1927, ki je naštelo 51 odstotkov Italijanov med prebivalstvom te pokrajine, so Slovenci napadali s trditvijo, da gte za poneverbo statistike. Slovenci so nasprotno trdili, da je večina jugoslovanska, hrvaško-srbska in slovenska. Vse ozemlje je štelo leta 1927 901,363 ljudi; slovenski pisatelj dr. Lavo Čermelj je mnenja, da znaša število Jugoslovanov 550,000.
To je značilen primer manjšinskega spora —- prepir glede narodnostnega značaja določenega ozemlja. Italijani v avstrijski Lombardiji so se pritoževali pred zedinjenjem Italije, da jih Dunaj zatira. Slovenci Julijske Krajine pa se ravnotako glasno pritožujejo, da jih zatirajo Italijani.
Večina krajevnih imen na teh ozemljih je bilo slovenskih do leta 1920. Nato pa so jih Lahi i-talijanizirali. Žabec .je postal Villa Grotte di Dante. Italijansko uradništvo je strahovalo slovenske starše, da ne bi dajali svojim otrokom slovenskih imen. Oče je dal sinu ime Gorazd, a i-talijanski registrator je napisal Gerardo.
Slovenci so tožili, da jim Italijani ne dajejo zadostnega vpliva v javnih zadevah, da jih laško časopisje napada, da je njihova društvena organizacija, sezidana okoli prosvetnih domov, o-grožena, da je njihova cerkvena uprava v italijanskih rokah in da je gospodarski položaj Slovencev pod Italijo slabejši in hujši nego gospodarski položaj Italijanov v istih krajih.
Amerikanski Slovenci so«nedavno sprejeli in poslali v Wa-shington resolucijo, v kateri izjavljajo, da se pridružujejo Slovencem iz Slovenije in onim, ki so dolgo živeli v fašistični Italiji in nacistični Avstriji ter zahtevajo, da se po zaključku sedanje vojne vsi Slovenci združijo v zedinjeni Sloveniji,
Slovenci upsjo, da bodo njihove žrtve v tej vojni dobile svojo nagrado, kadar pride mir in da bo vprašanje Julijske Krajine rešeno. Pod pritiskom dogodkov bo ameriška vlada morda prisiljena, upoštevati evropške teritorialne probleme še predno se vojna docela zaključi« in to kljub temu, da stremi sedanja tukajšnja politika za tem, da se ničesar ne pove o načrtih za dobo, ki 'bo prišla, ko preneha streljanje.
Govorili smo o Julijski Krajini, ker je to eden izmed tucsta slučajev, v katerih je na evropskih tleh postavljen isti problem. Narodnosti teže druga na drugo in ve* se boje, da bodo trpele, ako bi oblati v ozemlju prešla it roke v roko. Najbrže zdaj še ni čas za to. da pade odločitev, kdo bo gospodar v Julij-1 ski Krajini, pač pa jo že nastopila potreba za objavo načel, na podlagi katerih te bodo urejeva It vprašanje lakih ozemelj, in zt bolj prttlzne izjtve V tem pogledu, kakor je Atlantski Car-' Ur.
Af r (ISfJi
•1 tir ta u BONDS STAMPS
Dr. Beneš in srednja Evropa |
(Čehoslovaški predsednik dr. Beneš je podal več važnih izjav v teku interviewa s posebnim' dopisnikom New York Timeae C. L. Sulzbergerjom v Londonu. Prinašamo v izvlečku glavne misli, izražene v tem intervlewu.)
London, 18. febr. (NYT),-Co-ški državnik, ki zdaj že drugič v izgnanstvu deluje za osvoboditev svojega naroda, -je uver-jen, da zgodovina do zdaj še nikdar ni nudila srednje- in vzhodnoevropskim narodom tako ugodne prilike za energično in končnoveljavno rešitev narodnostnih problemov; Hitler je s pokolji in gospodarsko zmešnjavo ustvaril v teh predelih Evrope popolni kaos in i tem tudi možnost preureditve.
Načrt dr. Beneša, za katerega skuša pridobiti Zedmjene narode, ki naj bi ga začeli uresničevati še pred koncem vojne, sloni na naslednjih štirih točkah:
1.	Obnovitev neodvisnih držav v centralni in vzhodni Evropi; določitev provizornih meja, katere je treba pripraviti pravočasno in jih uključiti v pogoje premirja, ki bodo predloženi osišču.
2.	Priznanje, da ho potrebno dve ali tri leta trajajoče premirje, doba, v kateri bo storjeno vse potrebno za končnoveljavno ureditev o priliki mirovne konference;
3.	Izmena manjšinskih skupin v cilju, da se permanentno reši ta vir mednarodnih sporov. Ko bo ta izmena končana, bo treba priznati onim malim manjšinam, ki bodo še preostale, popolno enakopravnost z ostalim prebivalstvom.
4.	Ko bo ta sporazum izveden, bo treba ustanoviti v vzhodni Evropi federacijo ali pa skupnost homogenih drfav.
Ti predlogi to velike važnosti že ztradi prestiža, katerega uživa predsednik Beneš tako v Londonu, kakor v Moskvi ln Washingtonu. TVeba je seveda resnici na ljubo priznati, da se nahajajo med Zedinjenimi narodi tudi taki, ki so tem predlogom nasprotni. Pred vsem so tu Poljaki, ki bi raje vjdeli, da ve ustanovi najprej federacija in se šele potem rešujejo detajlni problemi. Oni, ki so mnenja dr. Beneša, pa se v sedanjem položaju nočejo vezati, ker mislijo, da bodo morale nekatere države reševati z Rusijo svojo probleme in niktkor nočejo, dt bi jih kdo zamešal v spore, ki bi se iz tega mogli razviti.
Dr. Beneš jo izjavil: "Moje mnenje je, da je treba zdaj ra dikalno in končnoveljavno oaz rešiti vsa manjšinska vprašanja v centralni in vzhodni Evropi. Dvoje možnosti imamo za to in sicer: prvič-—združiti vse tred njeevropske narode v Ono ali dve veliki federaciji. Oni, ki podpirajo to idejo, trdo, da bodo v tem slučaju manjšinska vprašanje izgubila svojo patrino.
Druga skupina pa trdi, dt m* bo mogoče ustvariti federacij ali skupnosti držav, dokler manjšinska ali obrneina vprašanja niso popolnoms rešena.
Vsi poskusi, ki so sloneli na prvi metodi, so se do zdaj ponesrečili. Jaz sam som poskušal delovati v tej smeri z Malo an-tanto, toda Madžarska se ravno radi man Jšinskih vprašanj in zaradi mejo nf hotela pridružiti.
Drugih metod ps nismo še nikdar preizkutill. Ustanovljeni* so bile neodvisne države, toda manjšinski problemi niso bili nikdar rešeni, tako da sta Nemčija in Madžarska uporabili svoje manjšine kot petokokmee. Mislim, da bomo naleteli na velike težave v prašanju obširnih konfederacij ali državnih skupnosti. s ko prej vseh minoritet-nih in obrne in ih pr oblemov ne razrešimo. Uničen it. katera jo Hitlerjev novi rod izvedel s gospodarskim izropenjem in osiromašen jem narodov, strašno materialno in fizično trpljenje ljudstev v centralni In vzhodni Kvropi, vse to jo ustvarilo položaj, v katerem predlagana ureditev niti od daleč no bo tako težka, kakor bi bila drugače
Kako jo izvesti, o tem bomo govorili, kadar se bodo Zedin)o-nl narod« načelno odločili. Nikdar ne bomo mogli razmejiti srednje Evrope popolnoma toč- t
no v smislu jezikovnih mej. Nekaj manjšin bo vedno ostalo. Toda dober del teh bi bilo treba od poslati v njihovo narodno državo. V bodočnosti bi moralo biti nemogoče, da pride v Evropi do posebnih manjšinskih pogodb ali posebnih zakonov, ki bi predstavljali izjemno stanje in tako uvedli za čas krize in vojne mogoče pete kolone, kakor ao je to godilo v sedanji vojni. Nt-rodnostne pravice morajo temeljiti izključno le na človeških prtvieth, kakor1 na primer v ameriških Zedinjenih državth. 1 Pogoje premirja za sovražni-' ka je treba pravočasno pripraviti. Manjše dežele morajo vedeti v naprej, kakšne bodo njihove začasne meje; tako bodo mogle organizirati svoje življenje takoj po premirju, sicer bi zopet nastal kaos. Potrebovali bomo dve atl tri leta, da najdemo končnoveljavno ureditev, ki bo služila mirovni konferenci."
Glasovi iz
I naselbin
• * »> *
(Nadaija vanjo s S. strani.)
ški samei znižajo plačo na $25,-000, oženjeni si pa naj pridrte $50,000 letno. Tudi ta prošnja jo bila zavržena od odbora.
Tužna ti majka masa ameriška! Dočim plačuješ, se bojuješ, trdo delaš, zraven hiraš, ko gada hraniš na možganih, da te strupi v korist svoji grupi, ki se, v izobilju valja in vsega ima prevod — masa pa speva kakor kralj Matjaž.
Prej, ko to vrstice zgleda jo boli dan, bo mogoče prepozno naravnati uro budilko, da bi to maso zbudila na delo. Minulo leto smo imeli milijonsko število poštnih dopisnic s zahtevo na predsednika za otvoritev druge fronta v Evropi. Ali bi sedaj ne mogli poslati 20,000,000 poštnih dopisnic na kongresnike z zahtevo, da se tem debelim moš-njarjem enkrat za vselej prepreči izkoriščanje naroda in njegovo vlado?
Slovenska Narodna Podporna Jednota
2SS7 S9 So. Lawadala Ave.	' ' Chicago. Illinois
OLAVlIl ODBOR
VtNCZNT CAINKAR. «1. ■
r A VIDZH, gl Ujnik .............
W11X1A M Hua, itumSA. laj............................
MIRKO G KKHZL. |t bUtuJntk	*.....
i.AWRZNCS OHAOISHKK. Ujnik bol. odri MICHAKL VRHOVNIK. dlnkl. mlad FHI1.IF GODINA. u4»i«viulj kU.iU JOHN MOIJCK. ur vri nik (lacita_________
a, ljiwnri*l» A v«., Chicago. M). SM7 So. Uiwndal« Ava., Chiraao, tli IMI So. Lawn4aki Ava., Chtaags, BI. mi So luiwnd«)« Ava, ClUcafo, 1)1 SSB1 So. Lkwnd«l« Av«., Chlaago. III. aw to. Lawndafc» Ava, Chicago. III So. Lawnd«la Avi, Chleagu, III. ta. Law»dala Ava.. CMoat«. III.
MICNAKL t. KUMSK. prvi i>odpr»dMdnik CAM1LUS ZAHN4CK. drugi podp.vd»«riiuk
-.......—-M. »OK M, UlUVvrul.
•Ml W Mih St* Clavaiaod. O
ta.
Ohio
JOS CULKAh. prvo okrotja .........
JAMKR MAOLtCM. drugo okruCje .... RAVMONO TRAVNIK, lr»t|» okroljr
JOHN SP1M.KR. Mrto okroljc ......
URŠULA AMRRO/.lv II. |»h> okioAj« U>WARD TUMHU . fte«to okroije
DUlrlklal i>odPr«d»adalbt
-------411 WoodUiul Ava., Johitfloam, ta.
-...... ...... R. O. No. I. Oaktala. Pa.
---------TSN MMdkpolnta, Otartora, Mir h.
....... — MTW Randall It, ti. l.ouU. Mo.
---------—---------III Rtorrv SI, ZvotoUi, Mbin..
-------------- SM W. TUt SI., Wal*>itburg, Colo.
MATU PKTROVirH. prodMdnlk V1NCENT CAINKAR
r a viuca .,„.Zmm
MIRKO O. KlIHEL. IJ
J Aro 11 Kin>AN u........
DON ALI) J/ LOTlttVU KUDOLPH UtCH .........
SM g. Itlal tt, Clavaland, Ohio.
ANTON SflULAK, pradudnlk
PRAN K VNATARICH ...............
FRANK llARttlC .....................
iffijnfirvuHnu«.................
JOSEPHINE MOČNIK.............
I, B«
MILAN MEDVEŠEK ANOHEVV ORHM ...
JOIIN OLIP................
PRED MALOA1 ......
dr john j. zavertnik
OatpodanM
.........-.............IMt So. Tntmbull Ava., Chtcugo, lil.
....................---------700 K MOlh St. Ckveland. O.
Porotni odMb
^.i.^^,,^...;.,..^,,..,......... Bos IT, Arm«, K«nui
.......................m III Tmar SI., Lu««rn*. Pa.
-..................... 1MI1 Mv»fcafca Ava., Clavalaitd, Ohio
........-................. 10S Pur««t Ava , Johnainam, Pa
................ .........TtS g. issih Strvat, Ch veland, Ohio
Nadaaral od«ab
.................... IMI Sa. Lawndal« Ava. Chtoaso. lil.
........................... IMOI Arcada Avo., Cicvviand. Ohio
..................... ..........nisi Hnodun, Detroit, MlSh
....... . MSI So. Hraapvvi Ava, Claroadoit llilla. lil.
............................ » W««tclo* Ava., Peru. III.
Olavni idravnlb
......... ttiu So Ridg»%ay, Chlrago, III,
Zraven tega se jim lahko priporoča, če so še vedno mnenja, da se ne morejo preživljati h $25,000 čistih dohodkov na leto, naj takoj poberejo kufre tar ka* kor hitro mogoče aranžirajo prvo ladjo, ki je na razpolago, da jih popelje v Nemčijo, kjer btido lahko uživali vse dobrote Hitlerjevega "novega reda". Hitler jim bo pa postregel, če bodo kaj takega uganjali tam kar u-ganjajo tukaj, t tem, ds jih bo krstil s svinjami, jih postavil k zidu, jim zavezal oči in po barbarsko ukazal geatapovcu: Ubij) Jokn Matokovlch.
Najzanesljivejše dnevne delavske vesti go v dnevniku "Pro* sveti." Ali lih čltste vsak dan?
Ali gte naročeni nt dnevnik "Prosveto"? Podpirajte avoj Uati
BREZPLAČNA^
RE VM ATIZEM Bolečinam v skUpih in kosteh
Ako M nlala vlivali ROSSI lahki, vaa (Kiatvamo, da J|h POSKUSITE Narotite lih aa nalu otlsuVomaat. Dovolila, da vfttn polijemo polna vaHkoali »avoj M tablal PRoara Ko apoanau. ds vam pomagalo in ako nlala aadovoljnl s njimi s njih nitko orna, vrnila asm naaaj ne poiabljene Ulriete in naat na dolgu|«te ni«aaar, ft taigM tvalelel sa Msia sM navaMtt M StasplaMis gssfa|s Na po-ftillaila denarja. poAljIU aamo vala polno ima in naslov tli
nossc PRODUCTS co ItM W. ravwaN t««.
ris
m.
(Adv. |
Vi lahko spremenite žarnice vaših svetilk
v sledečih spodaj navedenih prostorih
Zs ugodnost nalim odjemalcem električnih svetilk, smo ustanovili Šs nadaljnje agencija sa tamonjavo ftarnio ukori vso Chicago.
V katerikoli teh agencij lahko sam«-njute vsie standard—pregorjeno žarnio« /u novo in to brex|ilalno. Tam lahko izmenjata vale posebne vrsto žarnice proti
msli odškodnini.
Pri vseh Commenwealth Edison Com-pany podrutnieah, ki so sasnamovann s (*), dobite ne le Isrnice ss svetilke, temveč vae drugo ss elektriko potrebno poslugo vsm na rsipolugu. Preglejte spodnjo listo, tam bodefe našli tudi prodajalno v vali bližini,
COM M ON WEA L T H EDISON COMPANf-
Sove Hme, sovo t/rei ood seva jaiiMM Hooao noto the lemp bulk eachonge egency neerost yeu
I OOWNTOWN
*Commonweohh Cdlion Compony, 72 We«t Adami Street
NOtrMWMT
j^A nmm/iiiy/AAllii f liisiiii ^AJMtMitffcM vin in yn w seim niiiun v uiopuri y,
4833 Wost Irvlng Park tood 2733 Milwaukee Avenue Gole tefrlgerotlon Service, 4tl7 VV. FoHeno« Ave. Roy Hooi, 3611 N. Norreganiett Avo. Meerimon S Co,, 6\W Northtvesf HI«hwoy Mont Clore Muslc Shop, 7115 W. Oroed Avo. Charles fttosek S Co., 5711 MUwoukee Avo. S. C. Torek, #432 W. Devon Avo.
sVillicimi Mordwori S Poml Co ,
3222 W. Lovrence Ave. Wl(iib#f j i Drv Oaodt. ln/ SStO W ---- Ah«
..	" poimoni MTV,
Welke A Koder, 4111 Mllwaukee Ave. Wood'ft Hordwere, 6706 Nor«hweM Hlghway
A lenor Radio Co., 1224 N. Clark S». •erg ft Hordware S talni, 2609 W. Pelerum Rd. Allr#H Ho< V 1900 N. HolHed Si *Commonweobh Idlton C onpgsjf,
A li« »---------
«JO» srsaswoy 31M Lincoln Avo. Cn4as ioles S lervlce, 1400 W. Morse Ave. f. A H. Nor dvore, 4014 N. W eMern Ave. R. A. Undhsrf, 1402 N. Clork H. ftchoemonn Bros., 2947 W Devon Avo, Wondor lats lotos Ce , 1197 Irvlnf Pori Rd.
Norman Relienfald, 1722 W» Roo»av«li Rood Pogan Co,, 5655 W. Modlion It.
9#tfTNWIIT I. loron, 4231 Archer Ave. Ieverly Electric Ihop, 2341 W. f5th K. Cier S lom, 2552 W. 59th K. Oloser's Radio Ihep, Inc., 5123 I. Kedaie Ave. The HoSmon Hordwora,
1906 W. Monterey Ave. AM. Oreemveod Hardwara, 3136 W, lllth It, Sol of Mvsic Hoose, 3215 W. 26th St. Cdword Trosi, 3111 W. 63rd St.
IOVTH
Ser mani Har dvore Store, 163« W. 63rd St. lorman's Hardvore A Palet Štora,
7911 S Ashland Ave. CAR Auto Store, 436 W. 31.1 St. Corroll Hardvore, 1947 S loomii St. Cotvmbia floctric Shop, 524 i 79th St. tCammonveolth Ediion Compan/, 11046 S. Mlchigan Ave. •52 W. 63rdSt. 49341. Ashland Avo. 424 C. 47th It. Herbert Oia Hardvore, 7135 S. HolHed St. Oreenhut A Ce., 9231 1 CoHege Oreve Avo.
r
Avanoe tak, 3159 W. Norih Avo. lerger i Hardvoro, 2327 W. ChMage At4.
4231 W. Modlion It. A t. , 2112 Vi, Medno« It. A M. Kopsa A Co., 2000 Has Wa«d Ave. Kedfle Avo. Store, 3153 W. C^mak Rood Meno Hec. AagUonea Co., 009 S. HaMed St
Almg olst tat« A ftiedricol Applionce Co.
7445 S Conoge Oreve Ave. tw*harf's Hardvore, 13445 Iraodon Ave. ♦Cammaoveeltti Idtssn Cempany,
Hymae i QuaMty Shop. 2442 I 79* It Lake CMv Radie A Hectrka« AppKonae, tA> 17 S i Keiier Ave
Uvreoce, loc., 19101. 79»h It. L J. LevMe, m% I. 71* It. i. Porges, 13271. 55tk It. " Idvord l Skfcey, 10051 Indiseogsti Hvd.
evtso, 1141 I 53rdlt i A MusM Ce., 6251 A IMs Ave.
*Compa*y ifflcsi efcsa "" atectrtc servlees ere

_ PETEK, 26.
nalogo, katero so si J
njeni predniki staviU že,
karbonski tvorbi, devon ] vani.	'
(P»lje prihodnji
PROSVETA
znano, imajo ribe plavute, t j. posebne priprave, % katerimi morejo plavati—a drugega nič. In vendar so se iz teh nerodnih plavut razvile noge vseh ostalih vretenčarjev in se je iz njih razvila tista človeška roka, ki je okrhala prvi preprosti klin iz kresilnika y sivi preteklosti in ustvarila božanstveni kip medi-cejske Venere in druge izklesane, slikane in pisane umotvore.* Kakor se še danes godi, je neki ribi prišlo na um, poskusiti svo. jo srečo na suhem—že v dobi tiste tvorbe starožitnosti, sledeči karbonu (mogočni formaciji pra-premoga), v tako zvanem permu, ki se odlikuje tudi po prvih drevesih iglavcih, pojavlja-jočih se v njem. Plavuti je iz-premenila v nožice, se odrekla enkrat za vselej škrgam in se odločila za dihanje s pljuči—ter postala lazivec, s čimer je rešita
Zate potr«bu)»l« dober
PREMOG ali KURIVO
*o afekt aaaL toda) pokittlte IVAKHOE 6999 Marotlla u m| M tona la na ga pripal|amo takoj.
THE ERIE COAL * ČOKE CO. rraak raatfa. saatopalk. ČL SMPJ
19307 Muskoka Ave- Cleveland. O.
TRINERJEVO GRENKO VINO, PRAVO ZDRAVILO ZA NASE DNI
V teh dneh velikanske svetovne borbe, je zdravje in moč nadvse velike vrednosti. Vsled tega ako ni vaš želodec v dobrem stanju in ako vaša moč ponehuje, tedaj vam Tri-nerjevo grenko vino z Vitaminom B-l prinese gotovo pomoč. Ta zanesljiva želodčnica in milo odvajalno sredstvo je priljubljeno med tisoče družinami v Zedin jenih državah in Kanadi že zadnjih pet in petdeset let. Vživajte ga kot je predpisano na steklenici. Nova primes Vitamin B-l povspeši apetit in prebavo. Že navadna pamet sama od sebe navaja k poskušnji zmesi, ki je prestala svojo preskuinjo pol stoletja. Vsak boljši lekarnar ga ima na prodaj. Kupite ga še danes, smpak kupite tudi War Fonda in Stamp«!—(Adv.)
Rado Mumik
ftuiittui Tlkr Bomh i 3 oitr hUat itaHL cmttliit Utlmnjm
dn rtLori jlaLL 11L deltah d an J Uai "TTUiTjJuTiJ sfiaLL but in. LiUt* hi LtfiHimi Ihe, r human dvjtmiTU -
TL *l/-jAiaL DF 1> hroLHa
a nolrlt	13 ilui^ nO^J* 7d
ViLToril. Cotrti liW Boni ur d bliltftt* h (mu&Minct 10 our !>oLJ tn ot dtmpnaai Muti m\r ncroimmu lici k in min- - and mrelij a otif incom« 11 tnrn. L L
imkltd aoai nvf -Hitu- luiLjm C
wivu.Ticia.Vi6n. of £ue>lnluiUl Tati)
koU Jta> »n L. F< ' 1 \
zaklade mlade dušo, in sedaj je videla, da je brezvesten pohotnež malomarno zagnal vse te svetinje v blato. Podrta je bila lepa stavba zlatih upov in duša jo ječala pod sipinami razvalin. Ljubila gs je neizmerno, verovala mu je vse, vse je upala od njege—izgubila je vse: ljubezen, vero in upanje.
Vihar ji je pretresal dušo. Zadelo jo je najhujše, kar more zadeti dekle. Ob tej misli jo je peklo in žgalo ko živ ogenj.
"Kaj poreko ata! Zaječala je od strahu. "O da bi mogla kam daleč, daleč, kjer me ne bi nihče poznal. Oh, kam? K teti? Nikdar, nikdar. . . . Gorje meni! Zaprta vsa pota, uničeno vse življenje! O da bi umrla .. ?
Groza jo je stresla. Vila je roke, duša ji je trepetala v obupu. Jela je zopet moliti Naposled je ležala otrpla, ne da bi se ganila, z odprtimi očmi. Nenadoma se je zganila; nekdo je poizkušal odpreti. "Kdo je?"
"Jaz, Milka, odpri!" •
Spoznala je materin glas, vstala, skrila pismo v molitvenik in od pahnila.
"Kaj pa ti je, Milka? Taka si, kakor bi vstala iz grobs. Ti je slebo?"
Pogledsls je mater. V njenih očeh je tlelo toliko vročega gorja, da se je žena močno ustrašila. Milka je sedla na posteljo.
"Ali te boli glsvs?" so vprašali mati in sedli k hčeri. "Preveč si bila zadnje dni na prepihu." Milka je iskala materino roko. "Hočeš malo čaja?"
"Oh, mama ..." je zaihtela Milka in sobe so ji zadušile glas.
"Kaj pa je? Jokala si se, tvoja blazina je vsa mokra; treba jo bo preobleči." "Odpotoval je ..."
"Nikar ne žaluj preveč zavoljo tega. Potrpi in počakaj, da se vrne." Pobožali so jo nežno po vročem licu in ta materina nežnost jo je bolele. Milka je čutila, da ni vredna materine ljubeznive dobrotnoeti, ker ni bila odkritosrčna proti njim. Strašna resnica kar ni hotela iz ust. Kskor bi ležal svinec na njem, tako težak ji je bil jezik.	. '
"Milka, bolna si. Ali naj prido zdravnik? Spodaj sodi doktor Jug."
"Oh, no, ne!" Pritisnila je lice k materinemu. Božali so jo kakor nebogljenega otroka. Nekaj časa je bilo Uho v sobi. Naposled so mati vzdihnUl in dajali: "Zdaj moram doli."
"Oh—ostanite lo malo!" je prosila hči, prijel* materino roko in jo poljubljala. Žena se je začudila: kaj takega ni storils Milka le dolgo ne. Vroča solza je kanila materi na roka Milka je vstala in odprla okno.
"Ti jo kaj odleglo?" so vprašali nežno. ' "Malo, mamal" "Večerjo no maraš nobene?" "Hvala lepa—nobene."
"Lahko noč, Milka! Dobro spi ln zdrava vstani!"
"Lahko noč, mama «.. Upam, da bom dobro spala."
Mati so odšli. Milka se je slekla, upihnila svečo ln legla, toda dolgo ni mogla zaapati. Spodaj so zapirali goatilnico, ponočnjaki so še malo porogovilili ln poizkušali peti ln psi so lajali. Naposled je vso umolknil^ le cerkvene ura je bila vsako četrt uro. Milke jo ležala vsa otrpla, s odprtimi očmi. Sove so se oglašale v bukovju. Zadremala jo šele, ko so jele ugašati zvezde.
Prebudil Jo jo jutranji hlad. Medla svetloba je Še plaho tipala skoz! okno. Petelini so kikiri-kali.
(Dslje prihodnjič.)
THE NEW ENCYCL0PEDIA MACHINE SHOP PRACTICE
GEORGE W. BARNWZU| Institute of Technolofnr v aogj
Spisal aaaai profesor na Stoj
Podlago za mehanično morete dobiU s knjigo NEf| CVCLOPEDIA OF MACHINlJ PRACTICE (v angleščini). Ta 9 knjiga popisuje in v slikah p9 temeljna dela mehanike. Razligi natanko, kar mora znati najj mehanik; pojasnjuje vporabovJ ga stroja, orodja in meril Poufil kako je treba vporabiti načrti (J prints) ter vam tudi daje mnofi] čunskih tabel, da morete poJ svoje delo. Ne glede na to, «51 šele početnik, vam bo ta knjigi koristna in mnogo potrebna.J slik in risb. 576 strani, trdo J knjiga stane SAMO tl.N^-pJ no plačamo mi. Naročite pri n GARNI SLOVENIC PUBLIffll COMPANY, 216 West 18thJ NEW YORK.—Zaloga ni vj Naročite to važno knjigo it A
SUPPORT FOR ftOLDIERSi la her own kaadwriting, Helen has peoclled Um above atatement ia whjeh aha "bujing W»r
TISKARNA S.N.P.J,
> spre)eu»a vsa ■	.
v tiskarsko obrt spadajoča dola -
Tiska vabila za veselice in shode, vizitni«, časnike, knjige, koledsrje, letake itd. r slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........
VODSTVO .TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskaratl . . Cono smerno, ttnUsko delo prve vnol
Pilit« po informacije n« naslov:	I
SNPJ PR!N T pRY J
2657-59 S. Lavmdale Avenue	Chicago, IlllstM
TEL ROCKWELL 4904	I
Po sklepa 12, redne konvencije ae lahka naroči aa list Pro«wO prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet člaaov la eae družin« ktaia* aiai. List Prosveta staae sa vse eaako. aa člaae ali aačlaaa H-tJ •no letno naročnino. Ker pa člaai fte plačajo prt asesmsntu %\* todalk. ae jim to prišteje k aaroftalaL Torej šefe) ni vsroka. n
de )e Hat predrag sa člaae SNPJ. List Prosveta )a vata lutaias
jalove |e e vsald družini nekdo, kl M rad čital lisi vsak dsa.
PoJaaaUoi—Vselel kakor hitro kateri teh članov preneha biti čk SNPJ, ali če ae preseli proč od družine la bo zahteval sam tvoj i tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki j« tako »kupi naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnifttvu in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta Ako tefi t stori, tedaj mora upravništvo snižati datum sa to vsoto naročaR
Mar a minor
Zbirka poljudno.
snanaivonih črtic
NAROVOSLOVNI POMENKI Dr. Egidij Sever
(Nadaljevanje.)
—	Ne bo li eden dovolj?
—	V isti stroki, seveda; ali tu jc treba Izvedencev is raznih rtrok. ki drugo drugo dopoln.ii* jejo in izpopolnjujejo, če ti bole to tako povedati in raslofitl. da boi stvar prav in dobro razumel, in da morejo možje ustreči tvoji hvalevredni i mioznaloetl in ti pojasniti, česar ne moreš vedeti sam ob sebi brez trudapolnih študij, in* ti odgovoriti na tvoja vprašanja. Najprvo seveda že-lit vedeti, ali je cmgrobsko rebro človeško, ali ne; nadalje, če no bi bilo človeško, čigavo Je ne* kiV . in potem. Je-lt bi še rad ču 1 odgovore na vprašanja, ki »e porajajo sproti med razpravljanj«^. pr cdvM*m pa o počet k u človeka, o njegovem nastanku, re/voju in udejstvovanju, — skratka^ nekaj bi rad aliUI o pračloveku Razumem, prav! Torej le stopi po svet in nauk. kf-mor aem ti svetoval in kamor sporočim tvoje želje.