Terme Ptjj
SASA HOTELS A RESORTS
■'J&fi
ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \
-50 %
na odraslo ali otroško

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
celodnevno vstopnico
usa
t: 02/ 7494 530 e: termalnlpark@terme-ptuj.si

Aktualno
Podlehnik • So kipci iz Gruškovja ceneni turistični spominki?
O Stran 2
Ptuj, petek, 12. maja 2017 letnik LXX • št. 37 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Politika
Ptuj • Prestop svetnika ni presenečenje, sporazum pa je
O Stran 3
Kronika
Majšperk •
Poginule ribe in zažgan tovornjak manj pereč problem kot lesene klopi
O Stran 24
Šport
Nogomet •
V soboto bo v Kidričevem praznik nogometa
O Stran 11
Motokros •
Gajser: "Boli me celo telo".
O Stran 11
Smjmki tednih;
Podravje • Poslovanje gospodarskih družb v letu 2016
Podjetja v podravski regiji ustvarila osem milijard evrov prihodkov
Lani je v podravski regiji poslovalo 8.037podjetij, kar je 144 več kot leto pred tem. Glede na podatke o številu opravljenih delovnih ur se je povečalo tudi število zaposlenih: 63.386, kar je 3.195 več kot v letu 2015. Povprečna plača na zaposlenega v Podravju se je v primerjavi z letom 2015 za 36 evrov zvišala na 1.372 evrov, a je še vedno nižja v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Več na straneh 4 in 5.
Benedikt •
FISH ON MARS

Fish on Mars sije na glasbenem nebu
Zakulisne zgodbe pred izbiro ravnatelja
HigÛPtui
O Strani 4 in 5
Mesečni znesek za oskrbnino višji za okrog 24 evrov
O Strani 6 in 7
Ormož *
Kako porabiti 800.000 evrov, ko je vrtec že zgrajen
O Strani 8 in 9
Dravski most *
Čuš: »Milijon evrov in pol
bomo vrgli skozi
okno!«i
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo zai vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
Štajerskih
; RADIOPTUJ
89,8*9B,£*I04t3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 12. maja 2017
v
Zupan z zaprtimi očmi in gluhimi ušesi
Začetek obnove starega ptujskega mostu se približuje, s tem pa tudi njegovo zaprtje za ves promet. O tej temi smo v našem časopisu prelili veliko črnila, kljub temu še vedno ostaja odprtih nemalo vprašanj. Med drugim, zakaj se vodstvo ptujske mestne občine obnaša, kot da se ta projekt mesta niti malo ne dotika. Drži, da je most last države, ta bo kot lastnica obnovo izvedla in financirala. »Dvorišče«, na katerem, se odpira gradbišče, pa je vendarle ptujsko. In ve se, kdo je gospodar na tem dvorišču. Tisti, ki je šef občine. Dobro bi bilo slišati odločen glas župana, ki bi se bil dolžan postaviti za svoje občane. Namesto da bi se ptujski, pa tudi župani sosednjih občin poskušali z investitorjem dogovoriti o tem, kaj bi bilo za regijo in njene prebivalce najboljše, se obnašajo, kot da je ta problem za mesto in okolico še najmanj pomemben. Na zadnji seji ptujskega mestnega sveta so svetniki skorajda morali izsiliti, da so lahko na to temo razpravljali. Slišali smo, da imajo tudi sami o zapori mostu vrsto pomislekov, ki pa jih doslej, ker obnova mostu nikoli ni bila samostojna točka dnevnega reda seje, niso imeli priložnosti predstaviti. Nerazumljivo je, da župan na vprašanja o zapori mostu in načrtovanih obvozih v javnost posreduje pavšalne, če ne celo smešne odgovore. Na primer, da v poletnem času ni pričakovati hujših zastojev, ker da bodo ljudje na počitnicah in bo mesto bolj prazno. Za božjo voljo, samo spomnite se, koliko prometa je bilo lani z avtoceste preusmerjenega na mejne prehode Zavrč, Ormož in Središče. Ob koncih tednov so se skozi Spuhljo valile nepretrgane kolone avtomobilov tujih turistov. In župan govori, da bo promet na Ptuju poleti razredčen. S tem se nekako ne morem strinjati. Bojim se, da se bo Ptuj poleti v prometu zadušil. Zaradi poostrenega nadzora na mejnih prehodih je za prehod državne meje v Gruškovju pričakovati še daljše zastoje, kot so bili v minulih letih. Številni turisti, ki se bodo želeli izogniti čakanju v razgreti pločevini v dolgih kolonah na avtocesti, bodo iskali alternativne poti.
Nejasno je tudi čakanje in mencanje lokalne skupnosti pri pripravi elaborata za obvozne poti. Zupan je javno napovedal, da naj bi bil dokument pripravljen do 15. maja, torej do ponedeljka. Razumemo, da je elaborat dokument, ki ga je dolžan pripraviti izvajalec. Ne razumemo pa, zakaj pripravljavci elaborata na pogovor ne povabijo ljudi, ki poznajo prometne razmere na Ptuju in ki so dejansko vsak dan na cesti. Ko govorimo o intervencijah - kdo boljše pozna teren kot reševalci in gasilci. Ko govorimo o varnosti v prometu, je teren najbolj poznan policistom, posvetovali bi se lahko tudi z izvajalci javnega prevoza. Pa nič od naštetega. Zupan, ki bi podatke o projektu skorajda moral poznati detajlno in jih v čim večji meri posredovati javnosti, je v izjavi za medije posredoval informacije, ki jih je pred tem prebral v našem časopisu. Toliko o tem, kako mar mu je za ljudi, ki se bodo leto in pol soočali s prometnim kaosom. Kdo bo odgovarjal, če bodo reševalci obstali v zgoščenem prometu in bo zaradi dolgega intervencijskega časa ugasnilo življenje ali denimo onemogočeno gašenje požara.
Ne oglasi se niti javnost. Vsi se o tem pogovarjajo. In čakajo. V zrak bodo skočili šele takrat, ko bo prepozno. Ko bo most zaprt in ko bo na cestah kaos. (MZ)
Sp. Podravje • Zapora dravskega mostu pušča odprta
Čuš: »Milijon evrov in
Samostojni poslanec Andrej Čuš je v državnem zboru ministru za promet Ptuju. Med drugim ga je zanimalo, zakaj investitor ni izbral ponudnika,
Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki je naročnik del, so pojasnili, da so na razpis prispele štiri ponudbe. Najnižja ponudbena vrednost je bila tri milijone evrov, ponudbo je predložilo podjetje Euro-Asfalt Sarajevo s partnerjem Pondus. Slovenjebistriško podjetje Map-trade s partnerjema Ginex in I.CO.P. je izvedbo del ponudilo za nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vrednost ponudbe izbranega izvajalca Pomgrad je znašala 4,5 milijona evrov, najdražjo ponudbo je predložil Kolek-tor Koling s partnerjem Obe-rosler cav. Pietro v vrednosti 4,8 milijona evrov. »Bolj kot se obnova približuje, več je pripomb, napovedi protestov in kritik. Pa ne samo kritik čez državo, temveč tudi čez lokalno oblast in druge pristojne. Neizbrana ponudnika, ki sta v primerjavi z družbo Pomgrad ponudila nižjo ceno, naj ne bi imela dovolj dobrih referenc. To v praksi pomeni, da je bil razpis prirejen oziroma pisan na kožo družbi Pomgrad. Zaradi tega bi morali, če je to možno, uveljavljati proti-korupcijsko klavzulo. Mestna občina Ptuj tega interesa naj ne bi imela, ker bo kar nekaj denarja zaslužila iz prispevka za zaporo ceste in urejanje obvoza. Dejstvo je, da ima Pomgrad po Sloveniji odprtih
Poslanec Andrej Cuš meni, da bi lahko za obnovo mostu izbrali izvajalca, rentna in neracionalna. Milijon evrov in pol, kolikor znaša razlika med most,« opozarja Cuš.
preveč gradbišč. Zato se pri obnovi mostu na Ptuju predvideva samo enoizmensko delo. Počasnost obnove bo
zelo ohromila promet na Ptuju in v regiji, posledično bo sledilo ogromno težav,« poudarja poslanec Čuš.
Slovenija, Podlehnik • Preiskava kipcev iz Gruškovja
Smo se navduševali nad cenenimi turističnimi spominki?
Po jantarni poti, ki Sredozemlje prek Haloz povezuje z Baltikom, že tisočletja potuje raznorazno blago. Jantar s severa so si pred stoletji zaželeli tudi v Siriji (količine te dragocene smole v kraljevski grobnici v sirski Qatni so dih jemajoče), pa se je pot slednjič obrnila. Predmeti iz Sirije zdaj namreč potujejo na sever, samo dragoceni so morda malo manj ...
Novembra 2015 so policisti v kupu smeti v enem od šotorov sprejemnega centra za migrante pri mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje našli dva kamnita kipa in relief; vsi trije predmeti merijo med 22 in 29 centimetrov. Strokovnjaki so takrat ocenili, da gre za sumerske umetnine, stare okoli 4.500 let, višja kriminalistična inšpektorica v upravi kriminalistične policije Uršula Belaj pa je zdaj poskrbela za preobrat zgodbe. Opozorila je namreč, da obstaja velika verjetnost, da so kipci ponaredki. Po informacijah iz tujine se v migrantskem valu niso znašle le kiparske in druge umetnine, ampak tudi njihovi ponaredki. Migranti so v več državah Evrope kot originale skušali prodati celo turistične spominke.
Nobeden od treh gruškovskih kipcev, ki jih še vedno hranijo v Narodnem muzeju Slovenije (NMS) v Ljubljani, nima nikakršne oznake ali inventarne številke (to bi bilo sicer mogoče tudi odstraniti), zatorej naj ne bi šlo za umetnine iz (muzejske ali zasebne) zbirke. Kustos NMS za arheologijo dr. Peter Turk je za naš časopis že lani zatrdil, da sta kipca molivcev gotovo pristna: »Obla kipca sta izjemno lepo izdelana iz alabastra, ki po obdelavi potrebuje cela tisočletja, da fino razpoka, površina pa dobi poseben lesk.« Podvomil pa je o pristnosti reliefa z upodobitvijo do pasu gole ženske, ki je manj spretno izdelan.
Po javni izjavi Belajeve smo ga za mnenje poprosili še enkrat. Ponovno je poudaril, da bi ponaredek
Policisti in arheologi si glede treh kipcev, najdenih v sprejemnem centru za migrante v Gru-škovju, niso enotni.
lahko bil le eden od treh predmetov: »Relief je morda res ponaredek, saj je zelo nespretno izdelan. Vendar pa to samo po sebi še nič ne pomeni; su-merska umetnost ima na tisoče takih predmetov. Povedati želim samo to, da je tak relief mogoče zlahka ponarediti.« Tudi glede drugih dveh kipov mnenja ni spremenil: »Absolutno sta pristna. Mojster sicer lahko ponaredi, kar hoče, vendar pa je v Siriji in Iraku po številnih opustošenjih svetišč mogoče na vsakem bazarju kupiti originalne sumerske kipe. Sprašujem se, zakaj bi kdo toliko truda in denarja vlagal v ponarejanje, ko pa je vse naprodaj (za malo denarja) ...«
Migranti v Sloveniji pozabljivi le v Halozah
Prav na podlagi mnenja NMS, da so najdeni artefakti pristni, so polici-
Foto: CG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 12. maja 2017	Aktualno	StajerskiTEDWK 3
vprašanja
pol bomo vrgli skozi okno!
«
Petru Gašperšiču zastavil poslansko vprašanje o obnovi in zapori starega dravskega mostu na ki je predložil najnižjo ceno.
jetju Pomgrad sta neizbrana ponudnika vložila revizijska zahtevka. Državna revizijska komisija je izdala sklep, s katerim sta oba vložena zahtevka zavrnjena kot neutemeljena. S tem je potrdila odločitev naročnika, DRSI. Naročnik in izvajalec imata skupni cilj, dela izvesti čim bolj kakovostno in v najkrajšem možnem času. Vsa dela, ki jih je možno izvesti ob drugačni prometni ureditvi kot ob popolni zapori, bodo tako tudi izvedena. Termin zapore se določi na osnovi zahtevnosti in faznosti del.«
Mojca Zemljarič
Odgovor DRSI - za smeh ali za jok?
Investitorju obnove, DRSI, smo zastavili vprašanje, zakaj so se odločili za obnovo dotrajanega mostu in zakaj ne za novogradnjo. Zanimalo nas je, koliko okvirno bi stala gradnja novega mostu, če bi ga zgradili zraven obstoječega. Odgovor objavljamo v celoti. Del odgovora je takšen, da človek ne ve, ali bi se zraven pošteno nasmejal ali razjokal - zlasti v delu, da bi rušenje mostu povzročilo nepotrebne gradbene odpadke.
DRSI: »Odločitev o rekonstrukciji mostu ali nadomestni gradnji je vedno zahtevna odločitev, ki se sprejme na osnovi podrobnih preiskav stanja konstrukcije in materialov, razmisleka o variantnih rešitvah, stroških in vpliva rekonstrukcije na trajnost in funkcionalnost mostu. Nov most bi bil orientacijsko za četrtino dražji od obstoječega, rušenje obstoječega pa bi predstavljalo dokajšnjo degradacijo okolja in nesmiselno proizvedlo veliko količino nepotrebnih gradbenih odpadkov, kar je povsem v nasprotju z željami po trajnostni gradnji.
Ptuj je zgodovinsko mesto z izjemno tradicijo in stari most čez Dravo je pomemben tehniški in kulturni spomenik, ki je bil upoštevan tudi pri ustvarjanju podobe novega bližnjega Puhovega mostu. Iz arhivske dokumentacije je razvidno, da je bil stari most čez Dravo prva prednapeta in po prosto konzolni metodi grajena mostna konstrukcija, z 80-metrskim srednjim razponom pa ob dokončanju šesta največja konstrukcija tega tipa na svetu. Odločitev za obnovo tako ni bila sprejeta samo na osnovi finančnega in ekološkega vidika, ampak tudi iz spoštovanja do zgodovine Ptuja in tehniške dediščine Slovenije.«
Foto: Črtomir Goznik
ki je za izvedbo del ponudil najnižjo ceno - tri milijone evrov. »Izbira izvajalca je po moji oceni netranspa-najcenejšo in izbrano ponudbo, bomo vrgli skozi okno. Za 4,5 milijona evrov bi lahko zgradili skoraj nov
Na DRSI na Čuševa opozorila odgovarjajo: »Dela so bila oddana ponudniku, ki je izpolnjeval vse pogoje in imel
najnižjo ceno med ponudniki, ki so izpolnjevali pogoje. Rekonstrukcijska dela na 60 let starem objektu so izredno
zahtevna in temu primerni so bili v razpisu opredeljeni referenčni pogoji. Na odločitev o oddaji javnega naročila pod-
Usoda najdb še visi v zraku
Izvor treh domnevno sumerskih kipov, najdenih v Gru-škovju, policisti še preiskujejo, zato jih javnost doslej še ni videla. Vse kaže, da jih tudi še dolgo ne bo; na Policiji Slovenije so namreč priznali, da je zaradi vojnega stanja v Siriji in Iraku, od koder naj bi kipi izvirali, zelo težko napovedati, kdaj bo preiskava zaključena. Poudarili so, da bo o končni usodi artefaktov odločilo Okrožno državno tožilstvo na Ptuju: »Obstaja več možnosti; od tega, da se kipi vrnejo državi izvora (če bi ta lahko nesporno dokazala, od kod izvirajo oz. od kod so bili odneseni), do tega, da ostanejo v Sloveniji - v instituciji, ki ima ustrezne pogoje za hrambo takih predmetov.« Seveda le, če so avtentični ...
sti na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote. Hkrati so vzpostavili kontakt s posameznimi tujimi državami, predvsem Sirijo in Irakom, »zaradi zbiranja obvestil v zvezi z najdbo kipcev«. Doslej so iz tujine prejeli nekaj odgovorov, ki nakazujejo, da je v času migrantske-ga vala v Evropo prispelo večje število predmetov, ki na pristne predmete kulturne dediščine vojnih območij v Sirij in Iraku le spominjajo.
»Pri ponaredkih gre lahko za predmete iz kamna, ki je bil naknadno obdelan, klesan ipd. Zaradi informacij iz tujine zato še čakamo na podrobnejša pojasnila glede kipcev, najdenih v sprejemnem centru v Gruškovju,« so povedali na Policiji Slovenije. Kako razsežen je v resnici črni trg s predmeti iz Afganistana, Iraka in Sirije ter kakšne cene ti artefakti (in njihovi ponaredki) dosegajo pri zbiralcih, morda ne bo znano nikoli. Jasno pa je, da je bilo v drugih evropskih državah podobnih najdb veliko, v Sloveniji pa so kipci iz Gruškovja doslej edini zabeležen primer.
Eva Milošič
Ptuj • Prvi svetniški prestop v ptujski lokalni politiki
Prestop ni presenečenje, sporazum pa je
V ptujski lokalni politiki se je zgodil prvi svetniški prestop v času mandata: Klemen Rutar je kot izvoljen predstavnik občanov in član svetniške skupine Za Ptuj v svetu MO Ptuj 10. maja prestopil v svetniško skupino Nove Slovenije - krščanski demokrati, ki jo vodi Janez Rožmarin.
S strankarskimi prestopanji med enimi in drugimi volitvami za mestni svet pa se je to okolje v preteklosti že srečalo (prestop iz LDS v SD je bil že eden takšnih). Klemen Rutar je v NSi prestopil pred prvomajskimi prazniki, ko je za omenjeno stranko tudi postal predstavnik za odnose z javnostmi. Odločitev o prestopu je po njegovi izjavi zorela že dlje časa, saj je v tej stranki prepoznal vrednote in programske usmeritve, ki so mu tudi osebno blizu. Eden od pomembnih razlogov pa je tudi njegova želja po političnem udej-stvovanju v širšem okolju, morda tudi nadgradnji na državni ravni. S člani svetniške skupine Za Ptuj in z županom Miranom Senčar-jem ostaja v dobrih odnosih. S svojo odločitvijo želi tudi pokazati, da je konstruktivno sodelovanje mogoče tudi med različnimi strankami, listami in posamezniki. Še naprej ostaja zvest vsem tistim, ki so mu zaupali glas na lokalnih volitvah 2014 in si bo
tudi prizadeval za pozitivni razvoj MO Ptuj.
Senčar o sporazumu, za katerega Rožmarin še nič ne ve ...
O prestopu, ki naj ne bi bil presenečenje, prinaša pa spre-
membe v ptujskem mestnem svetu, župan Miran Senčar, sicer tudi vodja liste Za Ptuj, pravi, da kot lokalna lista Rutarju ne morejo omogočiti vstopa v državno politiko. „S svetniško skupino N.Si bomo podpisali sporazum o sodelovanju do konca tega štiriletnega obdobja, tako da sta obe svetniški skupini s presto-
pom Klemna Rutarja le pridobili. Veselimo se sodelovanja v prizadevanjih za boljši in lepši Ptuj."
V N.Si so po besedah Janeza Rožmarina veseli in zadovoljni pridružitve dovčerajšnjega člana svetniške skupine Za Ptuj Kle-mna Rutarja, tudi zato, ker ga je za prestop navdušilo strankino delo v mestnem svetu. Delo do konca mandata bo tako še bolj konstruktivno in zavzeto. V tem trenutku pa jim ni znano, kakšen sporazum o sodelovanju naj bi podpisali z lokalno listo Za Ptuj oz. z županom kot njenim predstavnikom in na kaj naj bi se ta sporazum nanašal.
Vprašanje je še toliko bolj umestno, saj ima N.Si podpisano koalicijsko pogodbo za obdobje 2014/2018 z Listo župana Štefana Čelana. Ostali sopodpisniki te pogodbe so še MO SLS in lista Mladi in upokojenci za delovna mesta. Kot vse kaže, so se priprave na lokalne volitve 2018 tudi v MO Ptuj že začele.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Rutar, član svetniške skupine Za Ptuj, je prestopil v Novo Slovenijo - krščanske demokrate, ker so mu vrednote in programske usmeritve stranke tudi osebno blizu.
4 Štajerski
V središču
petek • 12. maja 2017
Benedikt • Štirje kandidati za novega ravnatelja
Pred izbiro novega ravnatelja na dan
TUdi v občini Benedikt izbirajo novega ravnatelja OŠ. Zdajšnjemu Milanu Gabrovcu mandat poteče 30. septembra letos. V zadnjem letu je verjamejo, ker naj ne bi bilo pomembno, kdaj se izvaja nadzor, če se dela odgovorno, transparentno in po veljavni zakonodaji, je prepričan
Na razpis za prosto delovno mesto ravnatelja OŠ Benedikt, ki je bil objavljen 31. marca, je prispelo pet prijav, od tega so bile tri popolne. Dva kandidata so pozvali, da vlogi dopolnita. En kandidat tega ni storil v zahtevanem roku, tako so ostale štiri popolne vloge (Milan Gabro-vec, Vera Granfol, Franc Pukšič in Aljoša Bradač). „Vsi kandidati so dobili možnost, da so se lahko predstavili svetu zavoda, svetu staršev, občinskemu svetu in županu. V tem času teče rok za pripravo mnenj pri lokalni skupnosti, svetu staršev in učitelj-sko-vzgojiteljskemu zboru. Rok za pripravo mnenj je 20 dni, poteče 17. maja 2017 oz. se lahko podaljša za kak dan. Svet si je v okvirnem rokovniku zadal, da bo imenovanje ravnatelja končal pred poletnimi počitnicami, ne glede na to, da ima zdajšnji ravnatelj veljavno pogodbo za ravnatelja do 30. septembra 2017," je povedal Milan Repič.
Previsoke cene vrtca?
Med to delo pa sodi tudi pregled dela ravnatelja. Ugotovitve sveta so podane v zapisnikih sej, ki so dostopni na spletni strani šole. „Res je, da ima šola že nekaj let težave s financiranjem vrtca,
za katerega je zadolžena občina. Ravnatelj je velikokrat izpostavil ta problem. Nazadnje pred dvema mesecema, ko je svet sprejel dva zavezujoča sklepa, da se uredi financiranje šole s strani občine. Mislim, da je to ključni razlog za nadzor, ki je razkril nepravilnosti pri poslovanju. Najbolj bode v oči previsoka ekonomska cena vrtca, ki so jo plačevali starši in tudi občina in v katero so zajeti stroški, ki po pravilniku ne sodijo v ekonomsko ceno," še dodaja Repič, ki tudi pove, da se je svet zavoda na svoji sedmi seji seznanil z vsemi inšpekcijskimi nadzori, ki so bili zaključeni v letu 2016 oz. še potekajo, in tudi s poročilom NO občine Benedikt.
Ravnatelj si je izplačeval previsoke potne stroške
Članom sveta zavoda je ravnatelj Milan Gabrovec predstavil osem inšpekcijskih nadzorov, ki so jih izvajale različne inšpekcije. Nekaj pregledov je bilo že ustavljenih, v nekaj primerih so bili izrečeni opomini in nepravilnosti odpravljene. Inšpekcijski pregled, ki ga je izvajal Urad RS za nadzor proračuna, je ugotovil, da si je ravnatelj izplačeval bistveno previsoke potne
5 od 9 svetnikov podprlo Gabrovca
Četrte izredne seje sveta občine Benedikt se je udeležilo vseh devet svetnikov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Igor Repič, je za svetniško razpravo podala obrazložena mnenja za občinski svet o vseh kandidatih, ki so izpolnjevali pogoje. Po njenem mnenju je najprimernejši kandidat za imenovanje ravnatelja Aljoša Bradač iz Svete Ane. V komisiji glede tega mnenja niso bili enotni, je povedal, rezultat glasovanja je bil dva proti ena v korist Bradača.
Pet od devetih svetnikov (Janez Leopold, Igor Barton, Danilo Juršnik, Marjan Kralj, Jožef Maurič) pa je na izredni seji podprlo kandidaturo dosedanjega ravnatelja Milana Gabrovca za še en mandat. Glede nepravilnosti oz. napak, ki naj bi jih delal, so menili, da kdor dela, greši. Ob tem so postavili vprašanje: »Kje so sankcije, kje so dokazi, da dela narobe? Doslej ni bilo podane nobene kazenske ovadbe, vsi postopki so ustavljeni, razen delovnega spora.«
Občutek je, da gre bolj za osebne zamere ljudi, je bilo slišati v razpravah svetnikov, ki še naprej podpirajo dosedanjega ravnatelja.
Stroške tožbe z zaposleno delavko poravnavajo starši otrok v vrtcu
Tožba, ki še poteka z eno zaposleno, naj bi doslej stala okrog 25.000 evrov; te stroške pa je ravnatelj prevalil v ekonomsko ceno vrtca, zato so starši plačevali za 15 % višjo ceno. »Tudi zato si ne zasluži več zaupanja,«je bil jasen Igor Repič in dodal: »Četudi bo sodba na koncu zavržena, je tako, da bo občina dobila svoj denar, starši pa tega denarja ne bodo nikoli videli. Poleg tega ima ravnatelj ničelno toleranco do nasilja, ker ni ukrepal v primeru, ko je eden izmed zaposlenih svojega otroka pripeljal v vrtec z modricami in bolečinami. Favorizira nekatere zaposlene, ne priznava pa sveta zavoda OŠ Benedikt. Za ravnateljsko podporo je vsem zaposlenim in članom zavoda ponujal določene bonitete in privilegije!"
Aljoša Bradača kot kandidata za ravnatelja sta ob njem podprli še Dragica Hobot in Kristina Mlinarič. Darijan Kebrič je povedal, da se bo glasovanja vzdržal. Podobno pa je vseh devet svetnikov ravnalo pri glasovanju o kandidatih Veri Granfol in Francu Pukšiču.
Vrtec Benedikt
stroške, kot bi si jih po zakonu lahko. V vseh teh primerih gre za nadzore, kjer lahko sankcije izreče le inšpekcija. Pri poročilu o opravljenem nadzoru vrtca pa
je svet sprejel sklep, da naj šola nepravilnosti odpravi in ga o tem obvesti. Ravnatelj je v predvidenem roku svetu odgovoril, vendar vse nepravilnosti še
Podravje • Poslovanje gospodarskih družb v letu 2016
Podjetja v podravski regiji ustvarila osem
Znane so prve ocene gospodarske aktivnosti za leto 2016. Gospodarske družbe so na nacionalni ravni ustvarile 84,6 milijarde
Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo (neto čisti dobiček) je pri gospodarskih družbah znašala 3,2 milijarde evrov. Predlani je neto čisti dobiček znašal 1,3 milijarde evrov. Podatki so povzeti na osnovi poslovnih poročil, ki so jih gospodarske družbe posredovale agenciji Ajpes. Vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu Marjan Širaj je pojasnil, da so k skupni rasti slovenskega gospodarstva največ prispevala mikro in srednja podjetja, čeprav paradni konj ostajajo velike družbe,
med njimi predvsem izvozniki. Med vsemi družbami, zajetimi v obravnavano statistiko, je bilo lani 94 odstotkov mikro podjetij, štiri odstotke majhnih, 1,3 odstotka srednjih in 0,7 odstotka velikih. Največ prihodkov so ustvarile družbe iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, ki jim sledita predelovalna dejavnost ter dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro.
Med samostojnimi podjetniki jih je 58.455 lani skupno ustvarilo 4,7 milijarde evrov prihodkov,
»Pozitivni trendi poslovanja gospodarskih družb v Podravju so se nadaljevali tudi v letu 2016. Podjetja so povečala prihodke, neto dodano vrednost in neto čisti dobiček. Neto čisti dobiček je znašal 281 milijonov evrov, dosegel je najvišjo raven v zadnjih petih letih. Najvišjo vrednost ustvarjenega neto dobička izkazujejo družbe v predelovalnih dejavnostih,« so pojasnili v mariborski izpostavi Ajpesa.
neto podjetnikov dohodek (dobiček) je znašal 358 milijonov evrov. Direktorica Ajpesa Mojca Kunšek je izpostavila, da podatek, da dve tretjini samostojnih podjetnikov nima zaposlenih, kaže na to, da ti rešujejo lasten obstoj.
Dodana vrednost na zaposlenega
pod republiškim
povprečjem
Znana je tudi ocena poslovanja gospodarskih družb podra-vske regije za leto 2016. Lani je v regiji poslovalo 8.037 podjetij, kar je 144 več kot leto pred tem. Glede na podatke o številu opravljenih delovnih ur se je povečalo tudi število zaposlenih: 63.386, kar je 3.195 več kot v letu 2015. Povprečna plača na zaposlenega v Podravju se je v primerjavi z letom 2015 za 36 evrov zvišala na 1.372 evrov, a je še vedno nižja v primerjavi s
Po podatkih poslovnega registra je bilo v Podravju v letu 2016 ustanovljenih 523 gospodarskih družb, bile iz registra izbrisane. Nad podjetji je bilo začetih 180 stečajnih postopkov, kar je za četrtino več kot
petek • 12. maja 2017
V središču
Štajerski	5
prihajajo čudne zgodbe iz zakulisja
njegovo delo predmet številnih pregledov oz. inšpekcij, kar naj se ne bi dogajalo naključno, so prepričani nekateri. Spet drugi v naključje ne tudi predsednik sveta zavoda OŠ Benedikt Milan Repič.
I

Foto: Črtomir Goznik
Milan Repič, predsednik sveta zavoda OS Benedikt
mora za to imeti tehtne razloge in dokaze. Če se bo po vseh končanih nadzorih ugotovilo, da ti tudi obstajajo, bo svet zavoda zagotovo reagiral," sklene pogovor Milan Repič, ki poudarja, da mora ravnatelj pri svojem delu dati največji poudarek znanju učencev, enakovredno obravnavati zaposlene in delati transpa-rentno ter skladno z veljavno zakonodajo.
Kaj vse morata
Vl.l I V|	■ v ,
rešiti občina in sola
Svetniki občine Benedikt pa so se na marčevski seji občinskega sveta seznanili s poroči-ko razreši ravnatelja, vendar pa lom o opravljenem nadzoru
Foto: Črtomir Goznik
niso odpravljene. „Vsekakor pa moram opozoriti, da svet nima možnosti izrekati sankcij, kot jih ima inšpekcija. Svet sicer lah-
Kaj so pokazali inšpekcijski nadzori
Po neuradnih podatkih naj bi bilo od julija lani do danes delo ravnatelja, poslovanje šole in vrtca ter njuno financiranje predmet več kot desetih inšpekcijskih nadzorov, a naj bi bili vsi ustavljeni. Ugotovljene nepravilnosti so v večini že odpravljene. Inšpekcijski pregled je na podlagi prijave opravil tudi Urad RS za nadzor proračuna. Pri pregledu letnega poročila OŠ za leto 2015 ni bilo ugotovljenih kršitev. Izvedba revizije pa je odvisna od finančnih sredstev za ta namen, ki zaradi pomanjkljivega financiranja s strani občine še niso bila zagotovljena, so zapisali.
Ugotovljeno je bilo tudi, da svet zavoda letnega poročila v finančnem delu ni sprejel v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in aktu o ustanovitvi. Inšpekcijski nadzor je zajel tudi izplačila osebnih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom na podlagi določb Zakona o uravnoteženju javnih financ, kjer pa je bilo ugotovljeno, da so enim izplačevali preveč, zato morajo neupravičeno izplačana sredstva vračati, med njimi je tudi ravnatelj, drugim pa premalo.
poslovanja vrtca, ki ga je opravil NO občine pod vodstvom predsednice Simone Zorko Re-pič ter v zvezi s tem sprejel več priporočil, ki se nanašajo tako na občino kot šolo. Tako mora občina nemudoma poravnati vse obveznosti do vrtca oz. OŠ Benedikt, ki so že zapadle in naj v prihodnje upošteva zakonsko določene plačilne roke, vzpostavi naj način kontrole za preverjanje prejetih računov, šola in občina naj nemudoma
odpravita ugotovljene nepravilnosti v zvezi s prekoračenim številom otrok v oddelkih vrtca Benedikt, prav tako naj v prihodnje sprejem sistemizacije uredita še pred začetkom šolskega leta, občina naj sprejme novo ekonomsko ceno za šolsko leto 2017/2018 na osnovi dejanskih stroškov, vrtcu in OŠ Benedikt pa priporoča, da opravi preračun ekonomske cene vrtca od leta 2012 naprej, ugotovi dejansko ekonomsko ceno, ki
Milan Gabrovec, ravnatelj OŠ Benedikt
Za izjavo o dogajanjih, ki spremljajo izbiro novega ravnatelja OŠ Benedikt, smo zaprosili tudi dosedanjega ravnatelja Milana Gabrovca, ki seje odločil, da do konca izbirnega postopka izjav ne bo dajal. „Obširno izjavo bom podal po končanem postopku. V resnici pa mislim in upam, da bo prevladala pamet, da tisti, ki odločajo v tem postopku, ne bodo sledili osebi, ki želi zrušiti tako dober kolektiv, kot je OŠ Benedikt," je obrazložil svojo odločitev.
Ravnatelj in župan za zdaj ne dajeta izjav
Tudi župan občine Benedikt Milan Gu-mzar v tem trenutku ne daje nobenih izjav v zvezi z izbiro novega ravnatelja OŠ Benedikt. To bo storil šele po tem, ko bosta stališče podala občinski svet ter komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Benedikt.
Milan Gumzar, župan občine Benedikt
bi jo smela plačevati občina in starši ter o tem seznani NO in občinski svet. Na poročilo je odzivno poročilo podal župan
občine Benedikt Milan Gumzar, medtem ko ravnatelj odzivnega poročila ni podal.
MG
milijard evrov prihodkov
evrov prihodkov in zaposlovale 460.000 sodelavcev.

mi
Lt <i- *
Jfc
KUPE F
Foto: Črtomir Goznik
poslovati jih je prenehalo 518 in so v letu 2015.
slovenskim povprečjem, ki je v 2015 znašalo 1.504 evre. Podra-vska podjetja so lani ustvarila dobrih osem milijard evrov prihodkov, od tega 3,3 milijarde evrov na tujem trgu. V primerjavi s predhodnim letom je bila rast prihodkov eno-, rast izvoza pa štiriodstotna. Odhodki podjetij so bili na ravni leta 2015, znašali so 7,7 milijarde evrov. Za sedem odstotkov se je povečala neto dodana vrednost (2,1 milijarde evrov v 2016), za dva odstotka se je povišala neto dodana vrednost na zaposlenega. Znašala je 33.273 evrov in je precej nižja od slovenskega povprečja. Za primerjavo: povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarski družbi v Sloveniji je v letu 2015 znašala 41.124 evrov. Neto čisti dobiček podjetij v letu 2016 znaša 281 milijonov evrov.
Na področju plačilne nediscipline je v Podravju zaznati izboljšave. Zmanjšalo se je število plačilno nesposobnih subjektov,
Foto: Črtomir Goznik
Primerjava poslovanja družb v Podravju 2011-2016
1 Postavke poslovnega izida	12016 I	2015 I	2014 I	2013 I	12012 I	2011 I
Število družb	8.037	7.893	7.718	7.553	7.304	6.936
Prihodki (mlrd €)	8,1	8,1	7,9	7,6	7,8	8
Prihodki izvoz (mlrd €)	3,3	3,2	2,9	2,8	2,8	2,7
Neto čisti dobiček / izguba (mio €)	281	216	186	- 84	- 44	49
Število zaposlenih	63.386	61.462	60.496	59.531	60.364	61.817
Neto dodana vrednost na zaposlenega (€)	33.273	32.470	32.177	30.497	29.745	30.400
Vir: Ajpes
prav tako tudi zneski dospelih neporavnanih obveznosti. »Največ plačilno nesposobnih pravnih oseb je v dejavnosti trgovine, gradbeništvu, strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti ter predelovalnih dejavnostih,« navajajo na Ajpesu, območni izpostavi Maribor.
Ajpes je za območje celotne Slovenije doslej objavil skoraj 126.000 letnih poročil za leto 2016, pri čemer je poročila predložilo 96,4 odstotka vseh zavezancev. Za približno 5.900 subjektov, ki tega niso storili, vodijo postopke o prekrških. Direktorica Mojca Kunšek poslovanje Ajpesa v splošnem ocenjuje kot uspešno in kot pozitivno izpostavlja njegovo vlogo posrednika med gospodarstvom in državo. Bonitetne ocene Ajpesa so po njenih besedah na zelo visoki ravni, ob tem pa se stalno trudijo za nadaljnje izboljšave digitaliziranih postopkov in uporabniške izkušnje.
Mojca Zemljarič
6 Štajerski
Podravje
petek • 12. maja 2017
Ptuj • Za pet odstotkov višje cene v Domu upokojencev
Znesek na položnici za oskrbnino višji
Februarja letos je svet zavoda Dom upokojencev Ptuj potrdil predlog za 12-odstotno povišanje cen oskrbe. A da bi ta obveljal, bi ga moralo potrditi ki pa s tako občutno podražitvijo ni soglašalo. Predlagali so maksimalno 5-odstotno povišanje cen, ki ga je kljub burni razpravi na svoji drugi seji evrov več pri mesečni položnici.
Od leta 2010 naprej pa do maja letos so bile cene v Domu upokojencev Ptuj nespremenjene. Na predlog vodstva Doma so se februarja letos člani sveta zavoda strinjali z 12-odstotnim povišanjem, ki naj bi začelo veljati že prvega marca. A kljub potrditvi sveta zavoda tak izračun ni obveljal, saj z njim ni soglašalo ministrstvo MDDS. Že januarja naj bi zavodom izdalo jasno navodilo, naj cen (brez posebej utemeljenih razlogov) ne zvišujejo za več kot pet odstotkov.
Dvig cene in ponovna uvedba dodatka za kopalnico, balkon ...
Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički je nato skupaj z direktorico finančne službe na podlagi usmeritev ministrstva pripravila nov predlog za 5-od-stotno povišanje cen oskrbe in ga predstavila na seji minuli teden. Januarja smo svet Doma seznanili, da cena 15,88 evra ne pokriva stroškov in da bi cena
po Pravilniku lahko bila 17,05 evra. Nesporno so se stroški dela, materiala in storitev v preteklih letih močno povišali, tudi pokojnine, zato menimo, da je nova cena povsem upravičena. Doslej je bila cena oskrbe pri nas najnižja v državi," je predlog argumentirala Šemnič-kijeva in pojasnila, da ponovno uvajajo tudi dodatek za lastno kopalnico in k sanitarijam dodan tuš, ki ga lahko domovi v skladu s pravilnikom zaračunavajo v višini 10 %, a jih bodo na Ptuju zaračunali polovično.
Varčevanje na plečih stanovalcev nesprejemljivo ...
Kljub temu da se bodo cene oskrbnine v ptujskem Domu upokojencev zvišale, pa je svet zavoda potrdil rebalans finančnega načrta, v katerem se za letošnje leto predvideva kar pol milijona evrov težka izguba. Kot je pojasnila Šemničkijeva, so jim na ministrstvu svetovali, naj porabijo presežke prihodkov nad odhodki iz preteklih
Ministrstvo: »Zavod ni dokazal, da je 12-odstotni dvig cene nujno potreben
«
„ Zavod v samem postopku izdaje soglasja k ceni storitve ni uspel nedvoumno dokazati, da je predlagani dvig cene nujno potreben za zagotovitev pozitivnega poslovanja zavoda ter da za kritje posameznih izrednih stroškov storitve, ki bodo nastali v letu 2017, nima na razpolago drugih virov pokritja in mora zato breme prenesti na plačnike storitve v celoti že v letu 2017. Ugotovljene so bile določene nedoslednosti, pomanjkljivosti sprejetega finančnega načrta, ki so bile predstavljene zavodu. Predlagano je bilo, da zavod pripravi ustrezen rebalans finančnega načrta ter na seji sveta zavoda hkrati s sprejetjem finančnega načrta obravnava tudi ustrezen predlog spremembe cen, ki bo odražal realno načrtovane odhodke storitve institucionalnega varstva starejših," so med drugim svojo odločitev, da ne potrdijo prvotno načrtovane 12-odsto-tne podražitve cen v ptujskem Domu upokojencev, pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
let za pokrivanje nekaterih izredno povečanih stroškov.
Takšen plan pa po mnenju člana sveta Žarka Markoviča ni
najboljši. Prepričan je namreč, da je treba zmanjšati odhodke poslovanja, ne pa zgolj porabljati starih prihrankov.
Stanovalce so plakati, na katerih je navedeno, da ima Dom upokojencev
Spodnje Podravje • Razpis za Naj podjetniško idejo
Ideja je šele začetek
Manager klub Ptuj objavlja razpis za Naj podjetniško idejo. Odprt bo do konca oktobra. Prijavijo se lahko gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki, dijaki in študenti.
»Izbor za naj podjetniško idejo letos objavljamo petič. Kandidirajo lahko gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki so v zadnjih petih letih razvili in realizirali poslovno idejo. Ocenjevali bomo izvirnost, potencial, pričakovane poslovne učinke ter odnos poslovne ideje do okolja. Pri podjetjih bomo ločeno ocenjevali ideje za velika in srednja ter mala in mikro podjetja, ločili smo jih na
dve kategoriji. V kategoriji dijakov in študentov so pravila nekoliko drugačna kot pri podjetjih. Ni nujno, da je ideja že realizirana. Za prijavo zadostuje poslovni načrt, ki izkazuje potencial. Razpis bomo predstavili v šolah in mladinskih organizacijah. Povezujemo se z mentorji, ki bodo dijakom in študentom pomagali pri prijavah in pripravi poslovnega načrta. Za nagrado ponujamo men-
torstvo naših članov, mreženje s strokovno podporo ter aktivno promocijo,« je povedala vodja izbora za najboljšo podjetniško idejo Vlasta Stojak. Predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič o projektu dodaja: »S prepoznavanjem in nagrajevanjem najboljših podjetniških idej želimo spodbujati ustvarjalnost ter inovativnost. Prijaviteljem poskušamo pomagati z mreženjem, pa tudi povezova-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Manager kluba Ptuj Marko Drobnič, vodja projekta Naj podjetniška ideja Vlasta Stojak in direktor podjetja TPV prikolice Sandi Kramberger
njem s potencialnimi investitorji. S svojim znanjem in izkušnjami ponujamo mentorstvo. Letos je mentorska shema dokaj dobro postavljena, na njeni osnovi lahko največ pomagamo dijakom in študentom. Iščemo raziskovalne in inovativne posameznike, ki so bodisi že uspeli bodisi imajo potencialno dobro idejo za uspeh na trgu. Podjetniške ideje lahko podpremo v promocijskem smislu, pa tudi z mreženjem in navezavo stikov. Ugotavljamo, da je izvirnost ideje tista, ki je pomembna v izhodišču. A ideja je šele začetek. Sledijo odločnost podjetnika, da vztraja na poti, marljivost, vztrajnost in delavnost. V okolju, v katerem delujemo, želimo spodbujati podjetništvo.«
Sandi Kramberger, direktor podjetja TPV prikolice, ki je nagrado za Naj podjetniško idejo prejelo leta 2015, pa je pojasnil: »Idejo smo prijavili, ker smo želeli predstaviti inovativnost, ki jo razvijamo v podjetju. Po drugi strani nam je sodelovanje prineslo tudi promocijo. Na podlagi naše izpeljane ideje smo v letu 2016 zabeležili 7-odstotno rast. Tudi v prihodnje se bomo kot podjetje prijavili in podpirali tovrstne projekte, ki so za lokalno in širše okolje zelo pomembni.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem
Pred zaporo mostu po
Na seji Sveta za preventivo v cestnem prometu (SPV) MO Ptuj vah na državno tekmovanje Kaj veš o prometu, ki bo 27. maja
Dotaknili so se tudi digitalizacije načrtov varnih šolskih poti, ki v tem trenutku v Sloveniji poteka kot pilotski projekt. Od ocene uspešnosti njegovega izvajanja pa je odvisno, ali se bo v projekt vključila tudi MO Ptuj in SPV. Kot poudarja predsednik Franc Kozel, je šolska pot tudi tisti del poti, ko učenec ali učenka gre do avtobusnega postajališča, ker v vse zaselke ni mogoče poslati avtobusov. Tudi to mora biti zajeto v digitaliziranih načrtih, vztrajajo Ptujčani, ki sicer podpirajo njihovo digitalizacijo.
Svet z a preventivo in vzgojo bo pred začetkom novega šolskega leta pregledal načrte varnih šolskih poti, tudi zaradi morebitnih sprememb oz. novih nevarnostih na poteh, ki jih bodo prinesle spremembe prometnega režima zaradi zapore mostu čez Dravo. V SPV Ptuj se zavzemajo za oživitev dela koordinacije svetov za preventivo vseh občin v Spodnjem Podravju. Za izboljšanje prometne preventive oz. varnosti je to nujno potrebno.
V času zapore ptujskega mostu obvozi ne bodo urejeni samo na državnih cestah, ampak tudi na dveh lokalnih cestah, delu Zagrebške in delu Puhove ceste. V začetku zapore bo prometni tok zagotovo zelo moten, ob konicah verjetno prekinjen, zato se velikim zastojem ne bo mogoče ogniti. V okviru svojih pristojnosti je MO Ptuj zahtevala, da se uredijo vse obvozne poti za pešce in kolesarje ter pločniki in
kolesarske steze, da bodo oboji lahko normalno uporabljali prometne površine v delu, kjer bo povečan promet, je bilo izpostavljeno v razpravi okrog zapore mostu čez Dravo. Pričakovati pa je, da bodo pešci in kolesarji pričeli ubirati nove poti oz. se bodo spremenile prometne navade Ptujčanov, da se ne bodo po „nepotrebnem" vozili v mestno jedro. Tako naj bi se Ptujčani oz. dnevni migranti, ki prihajajo v mesto iz južne in zahodne smeri, tako
petek • 12. maja 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
za okrog 24 evrov
še ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDS), potrdil tudi novoimenovani svet zavoda. Za stanovalce to pomeni okrog 24
i»
iii
r
Foto: ČG
Ptuj na računu 13 milijonov, a vseeno dviguje cene, močno razburili.
Kritična do možnosti varčevanja na račun stanovalcev pa je bila predsednica sveta zavoda DU Ptuj Ana Osterman, ki je izpostavila dejstvo, da so ljudje šli v dom zato, da bodo živeli dostojno življenje.
Stanovalci proti podražitvi
Nekaj dni pred sejo so se v domu pojavili plakati, ki so stanovalce, kot pravi Ljubica Šuli-goj, njihova predstavnica v svetu zavoda, močno razburili. Na njih je med drugim navedeno, da namerava vodstvo Doma kljub 13 milijonom evrov na računu podražiti ceno oskrbe. „Dovolj laži, dovolj nesposobnega vodenja, zavajanja, sprenevedanja ter okoriščanja," je med drugim zapisano na plakatih, s katerimi anonimni pisec stanovalce doma vabi, naj se v čim večjem številu udeležijo seje. O omenjenih plakatih je spregovorila Šuligojeva, ki je dejala, da so bile navedene čudne obtožbe povod tudi za sklic seje sveta stanovalcev. Ti naj bi si bili enotni, da si želijo mir in dostojno oskrbo.
Dejan Doki Francu Kodeli:
„Ne bo vama uspelo izmakniti sledi, dejstva, tudi če zakopana pod zemljo, v beton, bodo predstavljena..."
Nešteto elektronskih sporočil je v času, odkar ni več na svojem delovnem mestu, na številne naslovnike razposlal Dejan Doki, sin nekdanje direktorice DU Ptuj. V zadnjem, kije sledilo seji minuli teden, je ponovno množico očitkov spisal na račun Franca Kodele, ki je doslej predsedoval svetu zavoda, in direktorice Doma Jožice Šemnički. Očital jima je, da povzročata škodo zavodu, da zalagata številne subjekte s sredstvi doma in da to plačujejo vsi plačniki storitev, Kodeli je celo zapisal, da ni normalen. Ta po navadi na elektronska sporočila Dokla ne odgovarja, a tokrat je vendar naredil izjemo. Odgovoril mu je, da strelja v prazno, da ga neargumentirano poziva k odstopu in da nikoli ni uspel dokazati, da Domu novo vodstvo povzroča škodo.
To pa je Dokla tako razjezilo, da je šel še dlje in na številne prejemnike naslovil odgovor Kodeli. Med drugim mu je zapisal: „Razumem, razumem gospod Kodela ..., iz vaših vsakokratnih odgovorov, 'ne-pojasnif, novih zapletanj, z namenom, da se odvrne fokus od bistva, jasno kaže, da se bodo v bodočih sodnih postopkih, kjer bosta vidva "glavni zvezdi", vaši zastopniki sklicevali na vašo neprištevnost, Jožico pa boste želeli "potunkati"..., ampak vama se ne bo uspelo izmakniti, sledi, dejstva, tudi če zakopana pod zemljo, v beton ..., bodo predstavljena..., se bosta že vidva "pomenila", kdo je komu delegiral, dajal pooblastila, navodila, usmeritve, zahteve, direktive ... za vse, kar je bilo nezakonito storjenega, prirejenega, načrtno javno zlagano predstavljenega, za vsa zavajanja ... od 2009 do 3.12. 2014 in od takrat naprej... vse do vašega kolapsa... Še enkrat prosim, čim prej zapustita ta, pred časom v večini pogledov, najboljši Zavod v RS, da škoda ne bo še hujša, nepopravljiva."
A kljub temu so plakati očitno imeli učinek, namreč kar nekaj stanovalcev se je seje sveta zavoda udeležilo, kar doslej ni bila navada. Zmotil jih je predvsem kasneje potrjen predlog vodstva, da se cene zvišajo in da se ponovno plačujejo dodatki za balkon in lastno kopalnico, kar po njihovem mnenju ne bi sme-
lo biti posebej zaračunano. Tudi v zvezi s tem smo na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili vprašanje, ali je odločitev, ki jo je potrdil svet zavoda, skladna z zakonodajo. Zapisali so, da ima zavod na podlagi pravilnika možnost zaračunati dodatke za nadstandardni bivalni prostor:
„Podlaga za doplačila so stroški, ki se nanašajo na nadstandardni prostor. Povečani stroški morajo biti tudi posebej izkazani in dokumentirani."
Kot je zatrdila direktorica, stvari posebej vodijo in so skladne z zahtevami in priporočili ministrstva.
Dženana Kmetec
hoto: CG
prometu
ziv k strpnosti
so pod vodstvom predsednika Franca Kozela govorili o pripra-na Ptuju, in o zapori mostu čez reko Dravo.
disciplinirali, da bi avtomobile pustili na drugi strani Drave in v mesto prišli peš. Zapora mostu se dogaja v času, ko je v neposredni bližini Ptuja odprto veliko gradbišče avtoceste, zaradi katerega bo v času turistične sezone na meji s Hrvaško ohromljen promet, dodatno pa zadeve zapleta uredba o kontroli na meji. V turistični sezoni se promet na cestah okrog Ptuja in v samem Ptuju poveča tudi zaradi državljanov nekaterih vzhodnoevropskih držav,
Foto: Črtomir Goznik
ki se izogibajo avtocesti Šentilj-Ma-celj oz. Gruškovju ter se preusmerjajo na Trate oz. Radgono, Trnovsko vas, Ptuj, Videm. Zaradi uredbe o kontroli EU pa jih bodo preusmerjali tudi na manjše prehode, kar se bo prav tako odrazilo na povečani gostoti prometa na Ptuju in okrog njega.
Ptujčani bodo pač morali pešačiti in kolesariti ...
Puhov most bo postal zelo ozko grlo, zato se velikim zastojem v času obnove mostu ne bo mogoče ogniti. Pri vsem tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so velika gradbišča tudi na vseh vpadnicah v mesto Ptuj: krožišče gradi občina Markovci, tudi občina Gorišnica v smeri Ptuj-Or-mož (Moškanjci), v rekonstrukciji je cesta v Podvincih. Ptujčani se bodo morali čim prej prilagoditi novim prometnim razmeram, čim več pešačiti in kolesariti. Še največ problemov je pričakovati v medkrajevnem in tranzitnem prometu, ker ga ne bo mogoče ustaviti.
Na začetku šolskega leta pa bo moral normalno steči tudi šolski prevoz. V SPV bodo sprotno spremljali situacijo, nudili strokovno pomoč in skušali pomirjujoče delovati na javnost. Veliko manj problemov bi bilo, če bi bilo mesto v preteklosti sposobno zgraditi zahodni most.
MG
Gorišnica • Investicija, ocenjena na 80.000 evrov
Začetek obnove mostu čez Pesnico
Na lokalni cesti Gorišnica-Zamušani so v tem tednu začeli obnovo dotrajanega mostu čez Pesnico. Most bo zaprt za ves promet predvidoma do konca julija.
»le; «SEj^dSS Najugodnejše podjetje MarkoMark Nival
mostu na lokalni cesti Gorišni-ca-Zamušani. Most preko Pesnice, zgrajen leta 1982, je več kot očitno načel zob časa. Opazne so razjede in luščenje betona, ograja je v slabem stanju, močno poškodovani so tudi vozišče, robniki ... Zaradi poškodb bodo most obnovili. Izbrani izvajalec, MarkoMark Nival, d. o. o., iz Vidma pri Ptuju,
1 Ponudnik	I Rekonstrukcija mostu (vrednosti v evrih z DDV) 1
MarkoMark Nival, d. o. o., Videm pri Ptuju	55.678
UB Projekt, d. o. o., Prebold	63.010
Cestno podjetje Ptuj, d. d., Ptuj	75.702
Vir: Občina Gorišnica
Na razpis so za omenjeni projekt prispele tri ponudbe.
je dela začel v tem tednu. V okviru rekonstrukcije je predvidena obnova spodnje in prekladne
(zgornje) konstrukcije ter zamenjava opreme in namestitev obstoječih instalacij. Obnova bo

Vteh dneh naj bi stekla rekonstrukcija dotrajanega mostu čez Pesnico na lokalni cesti Gorišnica-Zamušani. Vrednost celotne investicije znaša okoli 80.000 evrov.
tako kar temeljita, zato bo most zaprt za slabe tri mesece, začasen obvoz pa bo urejen preko sosednjih mostov oz. po obvoznih lokalnih cestah skozi Gorišnico in Zamušane.
Kot je še pojasnil župan občine Gorišnica Jožef Kokot, je celotna investicija - obnova mostu s preplastitvijo cestišča, ograjo in pločnikom, instalacijami ter javno razsvetljavo - ocenjena na okoli 80.000 evrov in bo v celoti krita iz občinskega proračuna. Obnova bo predvidoma gotova do konca julija.
Sicer pa je v vse slabšem stanju tudi most čez Pesnico na lokalni cesti Moškanjci-Tibolci. Ograja je videti tako poškodovana, da je vprašljiva varnost tistih, ki se (morda) naslanjajo nanjo. Poleg ograje so obnove potrebni tudi vozišče in pločniki. Temeljitejša obnova naj bi se po besedah Ko-kota obetala prihodnje leto.
Monika Levanič
Foto: ML
8 Štajerski
Podravje
petek • 12. maja 2017
Kidričevo • 20. tradicionalno žegnanje konj v Zupečji vasi
S koščkom kruha in soli
Na jurjevo nedeljo se je v Župečji vasi ponovno zbralo ogromno konjarjev in obiskovalcev, ki so si ogledali letos že 20. tradicionalno žegnanje konj.
Na 20. žegnanju konj v Župečji vasi se je zbralo 49 konj. 16 dvovpreg, 3 enovprege, 10 jaha-čev in ena štirivprega. Blagoslov konj v obliki koščka kruha s soljo je opravil župnik Karel Pavlič, konjarji pa so v zahvalo dobili spominek.
Ob 14. uri se je začel sprevod kočijažev in jahačev po vasi, ki ga je vodil priznani pihalni orkester Talum Kidričevo. Dogajanje se je nato nadaljevalo na »vaški gmajni«, pred cerkvijo sv. Antona Pu-ščavnika, kjer se je začel kratek kulturni program, v katerem so nastopili: Pihalni orkester Talum
Kidričevo, Vaški pevci, Fantje treh vasi ter Harmonikarski orkester Primoža Zvira. Vsem konjarjem smo zaželeli zdravje v hlevih in varnost na vseh poteh s svojimi konji.
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi oldtimerje Strojnega krožka Dravsko polje, razstavo zajcev, kokoši in gosk Jožeta Kouterja iz Podlož ter razstavo vseh spominkov in razglednic Župečje vasi. Za konjarje je bila pripravljena igra metanje podkev v obroč, in sicer ločeno za kočijaže in jahače, zmagovalec v posamezni kategoriji pa je prejel denarno nagrado.
Foto: Laura Furjan
Za vse obiskovalce in konjarje je bilo pripravljeno okrepčilo.
Prvo žegnanje konj je na pobudo konjarja Stanka Medveda iz Mihovc in že pokojnega Janka Erbusa iz Ptujske Gore potekalo leta 1998. Sprva je žegnanje potekalo decembra, ker pa so bile zime zelo mrzle, se je dogajanje leta 2002 prestavilo na spomladanski čas, na nedeljo ob godu sv. Jurija. Krajani Župečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo in do-natorjev ohranjajo tradicijo že 20 let.
Monika Predikaka
Ormož • Dvomi o pravilni porabi sodno izterjanega denarja
Kako porabiti 800.000
So težko pridobljena sredstva v višini 809.000 evrov, prejeta iz državnega strstvo pa nima pravega odgovora.
Občina Ormož je po uspešnem pravdnem postopku proti Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zaradi nepravilne zavrnitve vloge na javnem pozivu, s katero je nameravala sofinancirati izgradnjo vrtca v Veliki Nedelji, na račun konec lanskega leta prejela 809.000 evrov.
Občina je v času pravdanja vrtec že zgradila, tudi s pomočjo najetega kredita. Kako in zakaj
Ministrstva brez (enoznačnega) odgovora
V zvezi z odprtim vprašanjem, ali je treba naknadno prejeta sredstva porabiti izključno za poplačilo najetega kredita za izgradnjo vrtca, smo najprej poskusili dobiti odgovor pri podpisniku pogodbe o sofinanciranju, ministrstvu za gospodarsko tehnologijo in infrastrukturo, a so skopo odvrnili:»Občina Ormož se je s tem vprašanjem obrnila na pristojno Ministrstvo za finance, zato predlagamo, da to storite tudi vi.«
Po napotitvi smo odgovor na vprašanje, ki sproža kar nekaj polemik, tako iskali še na finančnem ministrstvu, kjer pa nam popolnoma enoznačnega odgovora niso podali:»Menimo, da so naknadno prejeta sredstva del prihodkov občine, ki jih lahko ta porabi v skladu s svojimi razvojnimi načrti, razen če ni točno določen namen porabe, o čemer pa nimamo podatkov. Občina Ormož nas namreč ni uradno zaprosila za posredovanje odgovora na to vprašanje, prav tako nam ni znana vsebina odločitve sodišča, na podlagi katere je občina prejela sredstva.«
bodo dobrih 800.000 evrov po sodni poti pridobljenih sredstev zdaj v Ormožu porabili, pojasnjuje župan Alojz Sok: »Ta sredstva so bila z rebalansom prenesena v proračun leta 2017. S sprejetim proračunom za leto 2017 je bilo planirano zadolževanje v tem letu v višini 740.000 evrov. Konec aprila letos je občinski svet sprejel rebalans proračuna za leto 2017, s katerim se planirano zadolževanje znižuje s 740.000 evrov za 364.331 evrov na 375.669 evrov. Planiran pa
Cirkulane • Podpis gradbenih pogodb za rekonstrukcijo cest
Kmalu se bodo razveselili poltretjega kilometra asfalta
Konec aprila so na Občini Cirkulane s tremi podjetji podpisali štiri gradbene pogodbe za rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti. Dela na vseh odsekih se bodo predvidoma pričela v drugi polovici tega meseca oz. takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, končana pa bodo do konca letošnjega avgusta.
Asfaltirali bodo 895 metrov javne poti Jurgec-Gruškovec-Delno, ki je trenutno delno v makadamski in delno v asfaltirani izvedbi. Obstoječa širina ceste bo z manjšimi razširitvami omogočila izvedbo asfaltnega vozišča v širini 2,7 metra, mulde in bankine bodo široke po pol metra, uredili bodo tudi odvodnjavanje padavinskih voda (vse našteto bo veljalo tudi za preostale tri cestne odseke). Na razpis za oddajo javnega naročila male vrednosti je prispelo šest ponudb, investicijske vrednosti z DDV so znašale od 49.115 do 73.033 evrov. Po izločitvi ponudbe ptujskega samostojnega podjetnika Ibrahima Hasanagica, ki ni bila popolna, so na cirkulanski občini kot naslednjega najugodnejšega ponudnika izbrali ptujsko podjetje Asfalti. To bo dela izvedlo za 53.678 evrov z DDV.
Isto podjetje bo za 57.619 evrov z DDV asfaltiralo 768 metrov ceste Medribnik-Tušek. Na cirkulanski občini so za ta cestni odsek sicer prejeli šest ponudb z vrednostmi investicije od 51.257 do 74.592 evrov z DDV, ena od njih je bila nepopolna in so jo zato izločili.
Makadam bodo z asfaltom zamenjali tudi na 160 metrih dovo-
Zap. št.	Naziv ponudnika	Cena brez DDV (€)	Popust	Končna cena z DDV (€)
1.	HASANAGIČ IBRAHIM, S. P., CESTA 8. AVGUSTA 18 A, 2250 PTUJ	47.743	-12 %	51.256
2.	ASFALTI, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj	47.229	/	57.619
3.	PGGH, D. O. O., KOSARJEVA 4, 2000 MARIBOR	49.995	/	60.994
4.	CESTNO PODJETJE PTUJ, d. d., Zagrebška cesta 49 a, 2250 Ptuj	52.936	/	64.583
5.	ASPHA.TECH, D. O. O., CESTA NA STIBUHU 2, 2380 SLOVENJ GRADEC	56.396	-3%	66.739
6.	GRADNJE ŽVEPLAN, d. o. o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje	61.140	/	74.591
Vir: Občina Cirkulane
Ponudbe za rekonstrukcijo ceste Medribnik-Tušek
zne ceste Gruškovec. Na razpis je prispelo pet ponudb izvajalcev del (ena od njih nepopolna), po-
nujene cene so znašale od 14.033 do 18.199 evrov z DDV. Kot najugodnejšega ponudnika so na
občini izbrali mariborsko podjetje PGGH, ki bo dela opravilo za 14.861 evrov z DDV.
Rekonstruirali bodo še 760 metrov javnih poti Gradišča in Gradišča Milošič-Hum-Delno.
Na razpis se je prijavilo osem ponudnikov s cenami v razponu od 52.811 do 87.269 evrov z DDV. Po izločitvi nepopolne vloge je delo dobilo Cestno podjetje Ptuj, ki bo dela izvedlo za 59.717 evrov z DDV. Do letošnjega poletja bodo tako v cirkulanski občini asfaltirali 2.583 metrov cest, za kar bodo skupno namenili 185.874 evrov z DDV.
Eva Milošič
Na Občini Cirkulane podjetjem Asfalti.
Foto: arhiv Občine Cirkulane
so dve od štirih gradbenih pogodb za rekonstrukcijo cest podpisali s ptujskim
Štiri vloge so morali izločiti
Na vse štiri razpise Občine Cirkulane se je prijavil tudi ptujski samostojni podjetnik Ibrahim Hasanagič, ki pa, čeprav je za vse investicije ponudil najugodnejšo ceno, ne bo gradil nobenega od cestnih odsekov. Višji referent za investicije in komunalno infrastrukturo na cirkulanski občini Ivan Stopajnik je povedal, da »so njegove vloge izločili, ker niso bile popolne, in izbrali naslednje najugodnejše ponudnike«.
Direktorica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak je pojasnila, da je Hasanagičevim vlogam manjkalo zavarovanje odgovornosti:»Podjetnika smo pozvali k dopolnitvi oz. k predložitvi številke zavarovalne police, s katero bi izkazal zavarovanje. Vlogo je sicer dopolnil, a neustrezno: zavarovanje je veljalo le za naprej, ne pa na dan 15. marca, ko smo odpirali vloge. S tem niso bili vsi ponudniki v enakem položaju, zato smo morali njegove vloge izločiti.« Hasanagič je komentiral, da bi vse zahtevane pogoje uredil: »Ne zdi se mi logično, da bi moral zavarovalno polico imeti še pred podpisom gradbene pogodbe.«
petek • 19. maja 2017
V središču
Štajerski	9
za velikonedeljski vrtec
evrov, ko je vrtec že zgrajen
proračuna, za gradnjo velikonedeljskega vrtca ogrožena? Tako menijo v društvu Forum Ormož, župan Sok je nasprotnega mnenja, pristojno mini-
Iz pogodbe med MGRT in Občino Ormož:
13. člen
Dodeljena sredstva so namenska in jih sme upravičenec uporabljati izključno v skladu s pogoji, navedenimi v javnem pozivu, dokumentaciji javnega poziva, sklepu o odobritvi sredstev in v tej pogodbi.
Člani Društva Forum Ormož menijo, da bi občina prejeta sredstva nemudoma morala nameniti za predčasno odplačilo kredita, najetega tudi za vrtec.
je tudi ostanek sredstev konec leta v višini 470.000 evrov, ki se za zdaj prenesejo v leto 2018. O porabi teh sredstev odloča občinski svet.«
Društvo Forum Ormož: »Pogodba določa, da gre za namenska sredstva«
Člani društva Forum Ormož so pred kratkim na tiskovni kon-
ferenci vodstvu občine očitali, da naj bi prejet denar porabljala neupravičeno. Po njihovem bi namreč moral biti namenjen zgolj za vrtec oz. odplačilo kredita zanj, saj gre za namensko pridobljen denar.
»Na podlagi sklepa o odobritvi državnih sredstev za sofinanciranje gradnja vrtca pri Veliki Nedelji, ki ga je, zanimivo, podpisal samo minister, ne pa tudi svetovalka ministra, ki naj bi sklep pripravila, je bila podpisana pogodba med občino in ministrom.
Ta v 13. členu določa, da gre za namenska sredstva in jih je možno porabiti izključno za namen izgradnje vrtca. Sredstva so bila nakazana občini pred koncem lanskega leta. Ko sem zahteval dokument o namenski porabi prejetih državnih sredstev, sem v nasprotju z zakonom prejel dopis, da so sredstva na računu in bo o njih odločal občinski svet. Glede na določbe 42. in 43. člena Zakona o javnih financah ni potrebe po rebalansu, ampak je pravica in dolžnost župana, da poskrbi za namensko porabo namenskih sredstev,« sta izpostavila člana Društva Forum Ormož Vili Trofenik in Silvo Zlatnik, ki je še pojasnil, da se občina s tem pravzaprav igra s pridobljenimi 800 tisočaki, saj se lahko zgodi, da jih bo morala zaradi nepravilne porabe celo vrniti.
Sok: »Za ta vrtec ni mogoče potrošiti denarja, potem ko si ga že zgradil in plačal«
In kaj v zvezi s tem odgovarjajo na občini? »Za ta vrtec ni mogoče potrošiti denarja, ki si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ga dobil, potem ko si vrtec že zgradil in plačal, tudi če v najbrž tipski pogodbi tako piše. Mi smo dobili denar po sklepu sodišča in logično je, da o pridobljenih sredstvih odloča občinski svet (OS). OS je tudi sklenil, da se vrtec zgradi, čeprav smo takrat imeli negativni sklep o dodelitvi sredstev. Vlada Alenke Bratušek nas je nemarno in nevestno oškodovala. Tej Gorenjki je za Pr-lekijo malo mar. O tem bi lahko še kaj več napisal,« je izpostavil Sok. Zanimalo nas je še, ali so se z gospodarskim ministrstvom v zvezi z omenjenimi sredstvi pogodili za možnost sofinanciranja kakšnega drugega projekt, a je Sok še odgovoril: »Z MGRT se nismo nič pogodili in lahko rečem samo to, da je minister Počivalšek rekel, da je treba sodbo sodišča spoštovati. Tudi mi je naročil, naj mu sporočim, ko dobimo denar. Očitno je hotel imeti potrditev, da je ta problem zaključen. Ko sem mu sporočil, se mi je zahvalil za sporočilo.«
Monika Levanič
Foto: ML
Foto: ML
Ptuj • Dan šole Grajena
Škratovščina dneva
162 osnovnošolcev, njihovih staršev in učiteljev se je konec aprila veselilo ob častitljivem jubileju podružnične šole Grajena. Ta je namreč v lepih, zrelih letih, praznovala je 70-letnico delovanja.
Podružnična šola Grajena deluje v sklopu OŠ Ljudski vrt. Prvotno je sicer bila samostojna šola, ki je svoja vrata odprla leta 1947, a so jo 16 let kasneje priključili k OŠ Franca Osojnika Ptuj, današnji OŠ Ljudski vrt.
V 70 letih delovanja se je marsikaj spremenilo, skozi šolo so šle številne generacije, trenutno se v zgodovino vpisuje kar 162 otrok, kolikor jih obiskuje šolo v tem šolskem letu. Prav vsi so na svojo šolo ponosni, predvsem od leta
2002, ko so dobili novo, sodobno šolo.
Da se v njej počutijo zelo dobro, so dokazali tudi na svečani prireditvi ob jubileju. V petek, 21. aprila, so namreč pripravili prav poseben program, ki so ga naslovili Škratovščina dneva. Kreirali so ga skorajda vsi, ki obiskujejo šolo ali so na njej zaposleni. Da je vse teklo gladko, pa je vodja podružnice Irena Pukšič za koordinacijo zadolžila učiteljico Brigito Koštomaj.
Prav vsi na čelu z ravnateljico so bili izjemno zadovoljni s pripravljenim programom. Veselje pa ni trajalo le en dan, to visoko obletnico šole namreč preko različnih aktivnosti obeležujejo celotno šolsko leto.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Otroci v počastitev visokega jubileja šole zanimive zgodbe pišejo že celo šolsko leto, slavnostna prireditev pa je le še en pomemben kamenček v mozaiku.
10 Štajerski
Kultura
petek • 12. maja 2017
Ptuj • 43. območna revija pevskih zborov
Ko dolge ure vaje zazvenijo na odru
Četrtek in petek, 4. in 5. maj, sta bila v Ptuju v znamenju zborovskega petja. Pevski zbori s Ptujskega so se namreč zbrali na vsakoletni območni reviji, že 43.
Letošnja Večerna pesem 2017 je združila 20 zborov, ki so se vsak s po tremi pesmimi predstavili na dveh večernih koncertih. Pripravila ju je ptujska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti v gimnazijski kulturni dvorani. Prvi večer so nastopili: ženski zbor Vrtca Ptuj (zborovodkinja Jasna Drobne), moški zbor PGD Haj-doše (zborovodja Peter Krajnc), mešani zbor KD Cirkulane (Jože Dernikovič), dekliški zbor Dol-cezza Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla (njihov prvi nastop na reviji; zborovodja Peter Gojkošek), ženski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (Dora Ožvald), mešani zbor DU Ivana Rudolfa Breg (Danilo Jeza), mešani zbor Društva žena in deklet Gerečja vas (Peter Krajnc), moški zbor Jezero KD Budina-Brstje (Marija Stöger), Komorni moški zbor Ptuj (Mihael Roškar) in mešani zbor sv. Viktorina (Sonja Winkler). Drugi večer pa so se predstavili: moški oktet Dornava (Tomaž Mohorko), vokalna skupina Vrtinec (Božena Galun), Ptujski kvartet (Gregor Lačen), mešani zbor sv. Miklavža Majšperk (Mirko Vedlin), mešani cerkveni zbor sv. Marko Markovci (Alenka Domanjko Rožanc), moški zbor KD Grajena (Tomaž Mo-horko), moški zbor KD Rogoznica (Gregor Lačen), komorni zbor Glasis (Ernest Kokot), moški zbor
Foto: Črtomir Goznik
Na drugem, petkovem delu revije so nastopili tudi pevci moškega okteta iz Dornave.
KD Alojza Štrafela Markovci (Uroš Sagadin) in komorni zbor Kor Markovci (Daniel Tement). (Podatki so povzeti po programskem listu koncertov.)
Slišali smo zelo različen izbor pesmi, včasih bolj, drugič manj ustrezen posameznim zasedbam. Razveseljivo je, da tudi nekateri »stari« zbori posegajo po sodobnejših priredbah (vsaka čast vr-tičkaricam!); pa da očitno v kakovostnih zborih znajo poskrbeti za podmladek (občudovali smo sopranista pri viktorinih!). Opazili smo nove dirigentske obraze (Mi-
hael Roškar pri komornem zboru), pa seveda izrazili spoštovanje starim mačkom (Jože Dernikovič pri Cirkulančanih) ... Skratka: večera so nam polepšali vsi, ki so nastopili na letošnji reviji. (Morda samo namig organizatorjem: vsega, kar zbori pošljejo na revijo kot opis svojega dosedanjega dela, vseeno ni treba brati na javni prireditvi; naj jim nekaj ostane za interne zborovske piknike, kjer se jim bodo morda tovrstni zapisi zdeli zanimivi in duhoviti ... še dobro, da smo prišli poslušat petje, ne literarnih izlivov ...) Revijo
je strokovno spremljala Bernarda Preložnik Kink.
Sicer pa so ljubitelji glasbe minuli konec tedna po obeh revialnih zborovskih večerih doživeli pravi glasbeni šok - kar tri zanimive in kakovostne prireditve v soboto večer: srečanje malih pevskih skupin v Gorišnici, »ženski« koncert mezzosopranistke Karmen Ivančič z glasbenimi prijateljicami v minoritskem samostanu in nastop učiteljev jazza iz glasbene šole Karola Pahorja v Muzikka-feju.
jš
Ptuj • Eko tabor v znamenju trajnostne mobilnosti
Spati v (eko) soli je zelo zabavno
Konec aprila so na Osnovni Soli Mladika izpeljali eko tabor, ki so ga posvetili trajnostni mobilnosti. Odziv osnovnošolcev je presenetil, saj se je projektu pridružilo kar 153 osnovnošolcev.
Po letu dni premora so letos na OŠ Mladika v okviru Eko šole izpeljali Eko tabor, ki se ga je udeležilo 153 učencev. Doslej so namreč Eko tabore organizirali na dve leti, a kot pravijo na šoli, zaradi izjemnega zanimanja že razmišljajo o tem, da jih v svoj urnik uvrstijo vsako leto.
Letošnje dogajanje je bilo povezano s trajnostno mobilnostjo, posvetili so se ugotavljanju vsakdanjih vzorcev mobilnosti, dnevnim potrebam in potovalnim navadam v šoli. Kot je pojasnil ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik, so izobraževanje izvedli skupaj z zavodom Zadihaj. Predstavniki tega so učencem med drugim predstavili avto in kolo na električni pogon ter šoli podarili elektro polnilnico za kolesa. Ker je trajnostna mobilnosti tesno povezana s spodbujanjem otrok, da se gibajo, so se seveda podali tudi na sprehode, med drugim na urbanega. Na njem so
odkrivali skrivnostne kotičke mesta, ki jih pogosto prezremo.
Idejni vodji in koordinatorici Eko tabora, sta učiteljici Renata Sužnik in Silva Ilec. Z njunim delom in prizadevnostjo vseh učiteljev, ki so sodelovali, in potekom samega tabora je ravnatelj šole
zelo zadovoljen. Pravi, da ga je odziv otrok, ki so se pridružili projektu, izjemno presenetil: „Tudi to je dokaz, da smo na dobri poti osveščanja otrok o pomenu ohranjanja zdravega okolja."
So pa v teh dveh taborniških dneh otroci odkrili marsikatero
zanimivost, med drugim so vr-tnarili, sadili drevesa, izdelovali hotel za žuželke, izvajali gibalne in športne igre ... Večina jih je v šoli tudi prespala, kar je projektu dalo poseben pridih, otrokom pa pričaralo pravo dogodivščino.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Kaj pa piknik?
Piknik je družabna prireditev na prostem, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) na strani 25 druge knjige (Pe do Ž). Piknikar je tisti, ki prireja piknik ali pa se ga udeležuje. Pi-knikirati pomeni v pogovornem jeziku prirejati piknik, knjižno pa rečemo udeležbi na pikniku piknikovati. Pikniški je pridevnik, ki se nanaša na piknik, na primer: pikniški jedilnik, pi-kniška kulinarika, pikniški prostor, pikniški turizem, pikniška nedelja. Piknik pa ima še drug pomen, tako namreč poimenujemo tip človeka, ki je telesno
močan, čokat, je nizke rasti, s kratkim vratom in kratkimi udi ter je nagnjen k debelosti, še pravi knjiga na istem mestu.
Piknik, zabavo na prostem, običajno povezujemo z lepim vremenom, pečenjem na žaru, s prijateljevanjem in tudi praznovanjem. Samo da je vreme primerno! Čeprav je že krepko pomladni čas, ko naj bi se pikniške dišave širile po deželi, najpogosteje ob koncu tedna, pa se vremenske prilike nekako ne prilegajo veselju na prostem.
Pikniki so med ljudmi tako priljubljeni, da ni presenetljivo, če kak pisatelj uporabi prav piknik za gibalo svoje literarne zgodbe. Četudi se zdi nekoliko smešno, da bi si živali pekle na žaru.
Med novimi slikanicami, ki so bile pred kratkim postavljene na police v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, je tudi prevedena kratka živalska pravljica z naslovom Sivi volk na pikniku. Ilustracije Marije Smirnovatie so vabljive, vabilo k branju pa je zapisal tudi dr. Igor Saksida na notranji strani veznega lista. Tako pravi pod naslovom »Dober dan, prijazni volk. Košček pite, prosim.« eden največjih poznavalcev slovenske otroške in mladinske književnosti:
Sivi volk na pikniku ... Seveda, grizljal bo pečene prašičke, potem ko jim je porušil hišice, namesto torte pa pojedel Rdečo kapico. Volčji piknik je piknik, ki se gaje treba bati, o tem ni nobenega dvoma. - Pa ni tako! Take stvari si o volku le mislimo, če ga ne poznamo. Če ne vemo, da tako zelo obožuje jagodno pito, da o njej celo sanja. Ne verjamete? Oglejte si ilustracije v slikanici, pa se boste prepričali sami. Volk pa ni vedno volk: da menja dlako sploh ne drži, saj se najraje oblači v vijoličast telovnik in nadvse rad pomaga drugim živalim. Zato ne smemo nikoli reči: Volk je volk! Kot tudi ne: Pujsa imamo za soseda (naslov slikanice, op. p.) ... Mavrične ribice so domišljave (naslov slikanice, op. p.), da o zlatih niti ne govorimo ... Lisice niso nič drugega kot zvite lisice ... In Juri Muri bo vedno navaden packon ...
A do spoznanja, da stvari niso vedno take, kot se nam zdijo, če jih gledamo površno, pogosto prej pridejo otroci kot odrasli .
Hja, otroci sploh še ne odidejo od spoznanja in spoznanj, ki si jih najprej ustvarijo sami. Žal na poti k odraslosti vpijejo vse preveč stereotipnih in površnih podob, ki jim jih predstavljajo in posredujejo odrasli. Saj, zato lahko pogosto slišimo, da bi se lahko odrasli več naučili od otrok, ki svet zaznavajo, čutijo, opazujejo in premišljujejo še neobremenjeno in čisto.
Torej, kako pravi zgodba Lucie Emiliani, ki jo priporočam otrokom in staršem?
Veliki sivi volk je svojim trem mladičem predlagal, da bi imeli piknik. Danes. Volkec Vili mu je odvrnil, da je že zmenjen za plavanje s prijatelji. Naslednji dan se s piknikom ni strinjal volkec Vlado, saj je povabljen na rojstni dan. Tudi pojutrišnjem ni bil dan za piknik, saj se je napovedal obisk medveda Miška, zato se ni strinjala s piknikom volkulja Vita. Vsi volčiči so torej bili zasedeni s prijateljskimi druženji in ugotavljali so, da je očka revež brez prijateljev za piknik. ker se ga vsi bojijo, je pristavila volčica Vita. In zakaj se ga vsi bojijo? »Drugi ga ne poznajo tako dobro kot mi.«
In volčji mladiči se odpravijo po gozdu, da bi vsem povedali, da njihov prijazni očka potrebuje prijatelja .
Prijetno branje slikanice Sivi volk na pikniku (Prevedla Andreja Peric Jezernik. Jezero: Morfemplus, 2017. 19,53 evr) iz zbirke Gozdne pravljice, pa kakšen prijeten piknik vam želi
Liljana Klemenčič
MESTNO	w rRe5°
GLEDALIŠČE	MatjazLatrn
PTUJ	l9ra'°
Nenad Nešo Tokalic | Klemen Slakonja | Gojmir Lešnjak Gojc
dlOHNSON PASJI DNEVNIK
M
T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si
Četrtek, 18. maj 2017, ob 20.00 za izven
Četrtek, 25. maj 2017, ob 20.00 za izven - svečana 50. ponovitev
Petek, 26. maj 2017, ob 20.00 za izven
Kajak sprint
Ti len Vidovič najboljši na 200 metrov
Stran 12
Rokomet
Odločilnih deset minut nadaljevanja
Stran 12

Triatlon
16. triatlonski Ptujski praznik
Stran 13
Kikboks
Ptujčani zelo uspešni v Avstriji in Bosni
Strani 13
Nogomet
Na Ptuju kvalifikacijski turnir Champions Trophy Strani 14
Footgolf
Tudi v drugo slavili Ptujčani
Strani 15

Nogomet • 1. SNL, 33. krog
V nedeljo v Kidričevem praznik nogometa
Foto: Črtomir Goznik
V prvem letošnjem medsebojnem srečanju v Kidričevem sta se ekipi Aluminija in Maribora razšli brez zadetkov.
tednik
P-mail' cnnrtio)rarlin_torlniU ci
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V Kidričevem se daleč največ gledalcev nedvomno zbere ob gostovanju Maribora. Gre za lokalni derbi z najboljšo slovensko ekipo, ki jo zaradi bližine pride podpirat veliko njenih navijačev. Tako bo zagotovo tudi v nedeljo, ko se v Kidričevem obeta pravi praznik nogometa: Mariborčani so si namreč pretekli teden zagotovili nov naslov državnih prvakov, priložnost za pozdrav prvakov pa bodo izkoristili številni navijači vijoličastih iz okolice.
Za Maribor bo tekmovalni vidik tako nekoliko manj v ospredju, čeprav v taboru vijoličastih poudarjajo, da bodo na vsaki tekmi do konca prvenstva nedvomno poskušali zmagati in tako razveseljevati svoje zveste navijače. »V zadnjih štirih tekmah bodo več priložnosti dobili tisti, ki so doslej igrali manj. Skušali bomo starejše malo osvežiti, poškodovane pa preko treningov pripraviti za vrnitev na igrišča. Moja želja je, da prikažemo takšne predstave, kot smo jo drugi polčas proti Gorici,« je o
1. SNL, 33. krog: Aluminij - Maribor,
nedelja, 14. 5, ob 16.55 v Kidričevem
tem dejal mariborski trener Darko Milanič. Ta ima na voljo zares široko paleto zelo dobrih igralcev, ki pa poleg izkušenih igralcev prvega moštva niso dobili toliko priložnosti, kot bi jih v katerem drugem klubu. V to kategorijo spadajo Gregor Bajde, Adis Hodžič, Sandi Ogrinec, Valon Ahmedi ter še številni drugi iz ekipe Maribor B (Anel Haj-rič, Rok Sirk...). Za Kidričane ima tekma zagotovo močnejši tekmovalni naboj, saj se s Krškim borijo za končno 8. mesto, ki pomeni zanesljiv obstanek med prvoligaši. Pretekli petek so v Krškem zamudili priložnost za zmago in s tem za lažje delo v nadaljevanju, zato bo treba točke iskati drugje, tudi proti novim državnim prvakom.
V letošnji sezoni je Kidri-čanom dvakrat to že uspelo, na prvi tekmi v Ljudskem vrtu so celo osvojili popoln izkupiček, kar še vedno velja za eno največjih presenečenj sezone (to je edini domači poraz Maribora v sezoni, eno točko sta v Ljudskem vrtu osvojila le še Olimpija in Go-
rica). Tudi na tekmi v Kidričevem konec oktobra sta si ekipi razdelili točki.
»Z Mariborom smo v tej sezoni res igrali dobro, zagotovo želimo podobno igro ponoviti tudi tokrat. Vsi vemo, da je Maribor najkakovostnejša slovenska ekipa, zato je nastop proti njim vedno nekaj posebnega. Kakšne dodatne motivacije tako sploh
ne potrebujemo, saj igralci že sami vemo, da je treba vložiti zadnje atome moči. Maribor ima ob tem največjo podporo navijačev izmed vseh klubov v Sloveniji, to še posebej velja za Štajersko, zato bo v nedeljo na stadionu zagotovo odlično vzdušje,« je dejal kapetan Alu-
íPoiluiajti na.i na íu¿tovn¿m íhíztu!
CRADIOPTUJ
^ «a aflietu
www.radio-ptuj.si
Medsebojne tekme v sezoni:
6. krog: Maribor - Aluminij 0:2 (0:1);
15. krog: Aluminij - Maribor 0:0;
24. krog: Maribor - Aluminij 4:1 (1:0).
minija Matic Vrbanec, ki se je dotaknil same tekme: »Za tekmo je zelo pomembna dobra taktična priprava, potem je izvedba na samem igrišču nekoliko lažja. Maribor se je že okronal z državnim naslovom, zato bo morda nastopil neobremenjen - sam prav v tem vidim našo priložnost za dosego ugodnega rezultata.«
Naslednji teden bo vsekakor odločilen za končni razplet letošnje sezone pod vrhom in pri dnu, saj ekipe v tednu dni čakajo trije krogi. Ki-dričani se bodo po Mariboru v sredo pomerili z Rudarjem v gosteh, v nedeljo pa na domačem igrišču z Domžalami. »Pred nami je odločilen teden v boju za zagotovitev obstanka, zato na treningih delamo zelo skoncentrirano. Treba se bo osredotočiti na vsako tekmo posebej ter ohraniti minimalno prednost pred Krškim,« je zaključil Vrbanec.
Kidričevski strateg Slobodan Grubor v nedeljo ne bo mogel računati na Derricka Mensaha (kartoni), težave s poškodbo gležnja pa ima Lo-vro Bizjak. Na drugi strani bo Darko Milanič pogrešal Mitja Vilerja in Luka Zaho-viča (kartoni).
JM
Predprodaja vstopnic
NK Aluminij sporoča, da bo za tekmo z Mariborom organiziral predprodajo vstopnic, ki bo v soboto med 17. in 18. uro na običajnem prodajnem mestu na stadionu v Kidričevem.
i
Motokros • Tim Gajser
»Boli ga celo telo«
Aktualni svetovni prvak elitnega motokros razreda MXGP Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva v Latviji minulo nedeljo v drugi vožnji utrpel hud padec. Nemudoma je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so pregledi pokazali, da ni utrpel nobenih zlomov. V ponedeljek se je tako že vrnil v domovino, kjer so v UKC Maribor opravili nadaljnje preglede in potrdili novico iz Latvije.
»Verjetno ne veste, da se je Tim lažje poškodoval že pred odhodom v Latvijo. V četrtek si je na treningu zvil levo zapestje, posledično je v soboto na uradnem treningu pred
kvalifikacijami bolj obremenil desno zapestje, zato mu je 'zategnilo' levo roko,« je pojasnil Timov oče in trener Bogomir Gajser.
Nato je v nedeljo najprej sledila nesreča v prvi vožnji, ko je Timu v nogo zapeljal španski tekmovalec Jose Butron. »To je bila nenavadna nesreča, videlo se je, da je Butron s polno hitrostjo zapeljal naravnost v Timovo nogo,« je povedal Bogomir in nadaljeval: »Takrat je bilo Ti-movo nadaljevanje vprašljivo. Po padcu se je sicer pobral, vendar prvega kroga za tem najprej zaradi bolečin sploh ni mogel normalno odpeljati. A se je nekako zbral in končal
prvo vožnjo.« Po prihodu v cilj je imel Tim na nogi velik he-matom, zato ga je takoj oskrbel Hondin zdravnik, ki ga je uspel pripraviti tudi za drugo vožnjo. »Nogo mu je trdno povil, da ni otekala,« je dodal Bogomir.
Težav še kar ni bilo konec in v drugi vožnji se je zgodil padec, ob katerem je vsem zastal dih. Še posebej zato, ker se Tim po padcu ni pobral. Bogomir je pojasnil: »Proge so zadnje čase res grde, vmes jih nič ne poravnajo in naredijo se globoki kanali. Tim je zapeljal v kanal in zamudil skok, ker obenem ni vstal z motorja, ga je odbilo s sedeža. Najprej je bil za trenutek v nezavesti.
Ima velike bolečine, posebno v prsnem košu. Bolijo ga tudi noge, praktično celo telo. Sam
ne more ne leči, ne vstati, tudi leži težko. K sreči je z glavo in hrbtenico vse v redu.«
Kljub vsemu pa sta Tim in
Bogomir optimista in verja-meta, da bo Tim tekmoval že na naslednji dirki svetovnega prvenstva, ki bo 21. maja v Nemčiji. »V torek se Tim že počuti nekoliko boljše, lahko naredi več gibov. Trenutno samo leži in počiva. Sicer je težko karkoli napovedati, bomo videli, kako se bo stanje izboljševalo iz dneva v dan. Najprej mora okrevati do te mere, da bo pred dirko v Nemčiji sposoben opraviti vsaj en trening. Ta bo pomemben, da bomo videli, ali sploh lahko vozi in da bolečine ne bodo prevelike. Upam, da bo do te mere okreval vsaj tri dni pred dirko,« je še razložil Bogomir, ki se je obenem zahvalil vsem navijačem za spodbudne besede.
JM
12 Štajerski
Šport
petek m 12. maja 2017
Rokomet • 1. A DRL končnica za obstanek 9. krog
Odločilnih deset minut nadaljevanja
Ivan Hrupič (trener RK Drava Ptuj): „Po vseh teh štirih tekmah v tej sezoni proti Ormožu lahko rečem le to, da mi je ta takšna, kot da bi zmagali. Borili smo se šestdeset minut in imeli smo tisti padec na začetku drugega polčasa. Tu so gostje odšli na štiri zadetke prednosti, a smo jih nato ponovno ujeli. Tudi v obrambi smo tokrat odigrali maksimalno borbeno in jaz osebno mislim, da si moji rokometaši zaslužijo vso pohvalo za prikazano na tej tekmi proti Ormožanom."
Saša Prapotnik (trener RK Jeruzalem Ormož): „V glavah smo imeli, da bo to tekma, kot so bile prve tri v tej sezoni, ko je bilo na vsaki po okrog plus deset zadetkov prednosti za nas. Drava je na tej tekmi pokazala, da lahko tudi oni igrajo dober rokomet in nas je presenetila v prvem polčasu, kasneje pa so stvari prišle na svoje mesto. Mislim, da smo prvi polčas igrali medlo v obrambi, in ko smo v nadaljevanju popravili igro v obrambi, je tudi vse drugo steklo."
Lokalni rokometni derbi številka štiri v sezoni 2016/2017 med Dravo in Jeruzalemom Ormožem je bil daleč najbolj izenačen. Ptujčani so potrdili, da znajo igrati dober rokomet, medtem ko so gostje po slabem prvem polčasu v drugem
vse popravili in so si priigrali minimalno zmago.
Ptujski rokometaši so krenili v obračun odločno in učinkovito, medtem ko na drugi strani Ormožani v prvem delu niso bili pravi ne v napadu, ne v obrambi. V uvodu je bil izre-
dno razpoložen Maroh, saj je zadeval kot po tekočem traku s položaja levega krila in tudi z zunanjih položajev. Njemu se je pri uspešni realizaciji pridružil še Hrupič in omenjena sta Dravo v 15. minuti popeljala v vodstvo z 11:8. Kakšnih 150 gledalcev je v športni dvorani Ljudski vrt videlo v prvih tridesetih minutah »točo« zadetkov, saj nobena obramba v 6-0 postavitvi ni delovala dobro. Domačini so vendarle za odtenek v obrambi bolj stisnili, kar jim je dalo še dodatnega zagona in po treh zaporednih hitrih zadetkih je bilo na semaforju 14:9. Dravaši so tokrat bili zelo učinkoviti v napadu
Foto: Črtomir Goznik
in so naredili malo tehničnih napak, medtem ko so ormoški rokometaši v prvem polčasu zadeli precej vratnic in so zgrešili tudi preveč čistih strelov. V zadnjih minutah so se bolj zbrali pri strelu in najboljši posameznik na tekmi Rok Žuran je z njegovim petim zadetkom postavil rezultat polčasa 17:14. Po odmoru so varovanci trenerja Saša Prapotnika zaigrali bistveno bolj agresivno v obrambi in učinkovito v napadu. Takoj so bolj stisnili v obrambi na črti, kar je pomenilo, da so Ptujčani imeli velike težave doseči zadetek. Na drugi strani so Jeruzalemčani naredili serijo zadetkov 7:0 in
so popolnoma preobrnili tekmo. O teh odločilnih trenutkih tekme nadaljuje igralec Jeruzalema Ormoža Tilen Kosi: „V slačilnici nam je trener dejal, naj igramo tako, kot znamo. To je pomenilo, da smo se zbrali v napadu in predvsem smo izboljšali igro v obrambi, ki je bila v prvem polčasu z naše strani ena najslabših v celotni letošnji sezoni. V začetnih minutah nadaljevanja smo zaigrali zares dobro in smo si priigrali že odločilno prednost, ki smo jo nato vlekli ali obdržali do konca."
A Drava se kljub zaostanku ni predala in se je takoj vrnila na minus ena. A nato sta pri gosteh Žuran in Čudič držala vse niti igre v napadu z uspešno realizacijo v njunih rokah. Ob njima v napadu in veliko boljši obrambi vratarja Balen-ta so deset minut do konca povedli z 21:25. Sledil je zadnji lov rokometašev Drave, pri katerem se je še dodatno izkazal njihov vratar Žuran, ki je vso tekmo branil zelo dobro, spremenili so obrambo v 5-1 in so odvzeli nekaj žog, ki so jih v zadetke realizirali Jensterle, Osterc, Bračič in
Žuran. To je prineslo zanimivo končnico ali zadnji dve minuti tekme, saj so Ptujčani prišli na zaostanek le zadetka. Na drugi strani je v napadu odgovornost prevzel Žuran, ki je dosegel njegov dvanajsti zadetek na tekmi in v zaključku je Jensterle s sedemmetrovke le znižal izid na 27:28. Ormoža-ni so zadnjih osemintrideset sekund uspešno držali žogo in so na Ptuju veliko težje od mnogih pričakovanj prišli do zmage. O dogajanju na tekmi je kapetan Drave Jan Maroh dejal: »To tekmo proti Ormožu smo vzeli zelo resno in smo bili ves čas visoko motivirani, kar se je poznalo tudi v naši igri. Sam bi našo igro ocenil z deset, a za zmago nam je malo zmanjkalo, saj imamo krajšo klop in naredili smo v odločilnih trenutkih kakšno nepotrebno napako, da bi presenetili Ormožane.« To je bila tekma, v kateri so gostje pokazali svojo kakovost in moč v drugem polčasu, Drava pa je po odličnem prvem delu malo »zaspala« takoj v nadaljevanju in tistih deset minut je odločilo to zanimivo tekmo.
David Breznik
Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 27:28 (17:14)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 3, Žuran M. 1, Reisman, Bračič 2, Maroh 9, Hrupič 4, Gregorc 1, Jensterle 4, Letonja, Kovačič, Lesjak 1, Osterc 2, Žuran S.; Trener: Ivan Hrupič.
JERUZALEM ORMOŽ: Kavčič 1, Ciglar, Čudič 6, Žižek-Cvetko, Grabovac, Šutalo, Žuran 12, Kocbek 3, Balent, Šoštarič, Kosi 1, Oz-mec, Mesarič 1, Hebar 1, Rajšp 1, Cirar 2; Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/1, Jeruzalem Ormož 1/1
IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 8 minut, Jeruzalem Ormož 14 minut
Kajak sprint • Državno prvenstvo
Judo m DP U-12 in U-23
Tilen Vidovič najboljši na 200 metrov
Bled je gostil državno prvenstvo v kajak sprintu na mirnih vodah, ki je bila hkrati tudi izbirna tekma za slovensko reprezentanco. Za to tekmovanje se je v zadnjih mesecih intenzivno pripravljal tudi Tilen Vidovič. Ptuj-čan je v pripravljalnem delu veliko časa preživel v fitnesu in na vodi, kjer je nabiral kilometre, izboljševal tehni-
ko in je precej časa posvetil tudi startu na tekmovanju. Na Bledu je tokrat član Brodarskega društva Ranca Ptuj za ogrevanje nastopil na 500 metrov dolgi progi, medtem ko se je popolnoma posvetil nastopu na 200 metrov. To je njegova glavna disciplina, v kateri je naprej v predtek-movanju nastopil še malo zadržano in se je z drugim
rezultatom za Vidom Debe-ljakom (KKK Tacen) uvrstil v finale. V njem je tri četrtine proge na 200 metrov veslal odlično in je malo popustil v zaključku, a je kljub temu prepričljivo zmagal. Vidovič je dosegel čas 36,65 sekunde in je bil za enaindvajset sto-tink boljši od Debeljaka ter si je tako priveslal naslov članskega državnega prvaka v ka-
•	I
Foto: Peter Kavčič
Tilen Vidovic (veslač s kapo, na levi strani)
jak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov dolgi progi. O svojem nastopu je zelo nadarjen mladi ptujski športnik povedal: „Moram izpostaviti, da je bila tekma zelo težka, saj pogoji niso bili najboljši zaradi precej mrzlega vremena. Ne glede na to lahko rečem, da je moj kajak stekel že od samega začetka in v finalu sem dobro držal tempo približno 150 metrov. Nato pa je zadnjih petdeset metrov kajak žal malenkost upočasnil, saj sem izgubljal hitrost, a ne glede na to sem suvereno zmagal. Moj čas 36,6 sekunde je bil kar dober in to je dober znak moje trenutne pripravljenosti." V teh dneh Tilen Vidovič ob študiju zavzeto trenira in se pripravlja na tri zaporedne tekme svetovnega pokala v maju, ki bodo na Portugalskem, Madžarskem in v Srbiji. Na teh tekmah želi priti med najboljše, hkrati pa bodo ti nastopi realni kazalnik njegove trenutne pripravljenosti med najboljšimi kajak sprinterji na mirnih vodah. Glavna dva cilja Vido-viča v tem letu bosta nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu, na katerih si seveda želi priveslati čim boljša rezultata.
David Breznik
Srebro ^
za Niko Šlamberger
Judo zveza Slovenije in Judo klub Triglav sta v športni dvorani Planina v Kranju v soboto izvedla državni prvenstvi za mlajše dečke/deklice (U-12) in za mlajše člane/članice (U-23). V starejši starostni skupini je imel Judo klub Drava na tekmovanju štiri predstavnike, ki so se na Ptuj vrnili z eno medaljo.
To je osvojila trenutno najbolj nadarjena mlada judois-tka v klubu Nika Šlamberger, ki je bila druga v kategoriji nad 78 kilogramov. Šlam-bergerjeva je tokrat v Kranju z iponom izgubila z domačinko Urško Torkar, medtem ko je z iponom premagala Zalo Komat (JK Z'dežela Sanka-ku).
Med preostalimi ptujskimi predstavniki je bila v kategoriji do 57 kg četrta Mihaela Vogrin, peta je bila v kategoriji do 63 kilogramov Viktorija Zadravec, medtem ko je bil pri moških v kategoriji do 73 kilogramov Tomi Milodič deveti.
Komplet medalj za mlade iz JK Drava
V mlajši starostni kategori-
ji U-12 je imel JK Drava šest tekmovalcev, ki so osvojili popoln komplet medalj. Zlato si je priborila Zarja Fajt, srebrno Žanet Polanec in bronasto Neja Kelc. Solidno so tekmovali še Liam Frida-uer, Lan Strelec in Jaka Založnik.
Tri medalje za gori-šniške judoiste
Judo klub Gorišnica je imel na DP za mlajše dečke/deklice v konkurenci sedem tekmovalcev, ki so skupno osvojili tri medalje. Srebrno si je na tatamijih priborila Nika Murk, medtem ko sta bronasti dobila Blaž Bezjak in Lara Bezjak. Za gorišniški klub so v Kranju tekmovali še Jan Žuran, Jan Širc, Domen Bezjak, Maša Petek in Miha Valenko.
V mlajših kategorijah je bila konkurenca precej številčna, v posameznih kategorijah je tekmovalo tudi 25 mladih (npr. v kategoriji dečkov do 35 kg, kjer je bronasto medaljo osvojil Blaž Bezjak). Maša Petek je v kategoriji do 48 kg osvojila peto mesto.
David Breznik
petek • 19. maja 2017
Podravje
Štajerski	13
Triatlon • 16. Ptujski triatlon
Triatlonski praznik na Ptuju
Uvodni triatlon sezone je po tradiciji zadnjih let postavljen na Ptuj, pod njega pa se kot organizatorji podpisujejo predstavniki Tekaškega kluba Maraton z različnimi pripadajočimi službami, posamezniki in prostovoljci. V Termah Ptuj in v njihovi bližnji okolici je bil v nedeljo izveden že 16. Ptujski triatlon, na katerem je v vseh kategorijah skupaj nastopalo več kot 300 tekmovalcev. Udele-
ženci so plavalni del opravili v olimpijskem bazenu Term Ptuj, kolesarski del je bil ravninski, medtem ko je tek potekal v glavnem po nasipu reke Drave.
Na sporedu so bili sprint triatlon (750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja, 5 kilometrov teka), super sprint triatlon (300 m, 8 km, 2 km), akvatlon A (50 m, 500 m) in akvatlon B (200 m, 1000 m). Začetniki v tej zelo
popularni in zahtevni športni disciplini pa so opravili triatlon za vsakogar (100 metrov plavanja, 10 kilometrov kolesarjenja in 1 kilometer teka).
Glavna disciplina med vsemi je bil sprint triatlon, v katerem so v nižjih starostnih kategorijah nastopili nekateri najboljši slovenski tekmovalci. Tako sta se med moškimi za zmago borila klubska sotekmovalca iz Tekaškega
m y
to
-
Foto: Marjan Kelner
Zmagovalca sprint triatlona med ženskami in moškimi: Maruša Klemen in Matevž Planko
1
Foto: Marjan Kelner
Triatlon združuje plavanje, kolesarjenje in tek, zato velja za zelo zahtevno športno disciplino.
kluba Trisport Exoterm Matevž Planko in Domen Obreza. Oba sta si priplavala kar lepo prednost že v bazenu, ki sta jo na kolesu le še nadgradila, močan tempo pa sta držala tudi v teku. Na koncu je imel več moči v čistem tekaškem zaključku Planko, ki je takoj ob prihodu na cilj povedal: »Tekma na Ptuju je bila odlično organizirana. Voda je bila v bazenu precej topla in samo plavanje mi je minilo zelo hitro, saj sem zelo užival. Na kolesu je bilo nekoliko vetrovno in tudi sama kolesarska trasa mi ni bila preveč pisana na kožo, saj ni preveč tehnična, ampak je zelo ravninska. Tekaški del je tukaj zelo razgiban in v njem sem prišel do zmage, potem
ko sem skozi vso tekmo pomagal do dobrega rezultata tudi svojemu kolegu Domnu Obrezi, ki sem ga premagal v samem zaključku.« Zmagovalec je tokrat za progo sprint triatlona potreboval 55 minut in 55 sekund. Približno šest minut več je za progo potrebovala najboljša ženska tekmovalka Maruša Klemene (TK Utrip).
Med tekmovalci v sprint triatlonu je bilo tudi kar nekaj Ptujčanov. Iz Tekaškega kluba Maraton je bil v absolutni kategoriji najboljši Mitja Ciglar na 49. mestu, medtem ko je bila pri ženskah najboljša na 21. mestu Manja Ko-kol. V kategoriji veteranov V je zmagal Ptujčan Radovan Ačimovič, ki je bil tudi glav-
Rezultati:
SPRINT TRIATLON (M):
1.	Matevž Planko (TK Trisport Exoterm)
2.	Domen Obreza (TK Trisport Exo-term)
3.	Klemen Bojanc SPRINT TRIATLON (Ž):
1.	Maruša Klemenc (TK Utrip)
2.	Tjaša Vrtačič (TK Trisport Exoterm)
3.	Katja Hočevar (TK Ljubljana) SUPER SPRINT TRIATLON (M):
1.	Nande Gašparič (TK Ljubljana)
2.	Elias Škufca (TK Inles Riko Ribnica)
3.	Jakob Medved (TK Ljubljana) SUPER SPRINT TRIATLON (Ž):
1.	Daša Krajnc (TK Novo mesto)
2.	Eva Feltrin Kosec (Klub Triatlon Lajf)
3.	Kim Šporn (TK Trisport Exoterm)
ni organizator triatlona in je predsednik kluba. Skupaj s sodelavci je ponovno vložil veliko truda v izvedbo ptujskega triatlona, ki je potekal zelo tekoče (videti je bilo mogoče le kakšen manjši padec s kolesom). Ponovno je bilo med udeleženci videti veliko zanimanje za šport, ki združuje plavanje, kolesarjenje in tek. Večina udeležencev si je za glavni cilj zadala uspešno izpeljavo od starta do cilja, zato so bili ob prihodu skozi cilj vsi zmagovalci.
Otroci so tokrat nastopili v plavanju in teku na Vzaje-mninem akvatlonu A in B, v katerih je bila udeležba množična. Tekaški klub Maraton Ptuj je kot glavni organizator na visokem nivoju izpeljal kompleksno športno prireditev in je uspešno pod streho spravil že 16. Ptujski triatlon.
David Breznik
Kikboks • Balkan in Avstrija open
Atletika • AK Ptuj
Lara, Tilen in Patrik prvaki v Bosni, Uspešni in z novimi osebni rekordi Doris prvakinja v Avstriji
Mladi atleti Atletskega kluba Ptuj so v soboto in nedeljo tekmovali na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju. Mlajši v starostni kategoriji U12 so nastopili v Radovljici in spremljala jih je njihova trenerka Mojca Grame. Tako fantje kot punce so dosegli odlične rezultate, saj so bili oboji v skupnem seštevku zelo dobri drugi. V ptujski ženski ekipi so tekmovale Maja Kostanje-vec, ki je bila med posameznicami peta, Taja Pučko je bila trinajsta in Pia Klasinc, ki
je dosegla štiriindvajseto mesto. Pri fantih, ki so zaokrožili mnogobojski uspeh, je bil peti Žan Ritlop, osmi Marcel Merc in štiriinpetdeseti Andraž Rajher. V nedeljo sta v mnogoboju otrok kategorije U14 iz ptujskega atletskega kluba nastopila Sara Šeruga in Jaka Solina Petrovič. Še-rugova je bila skupno štiriindvajseta in dosegla osebni rekord na 60 metrov, v skoku v daljino 4,52 metra in v teku na 600 metrov. Solina Petrovič je zasedel 35. mesto.
Ceh rekordno v Zagrebu
V soboto je bil mednarodni otvoritveni miting sezone v Zagrebu, na katerem je Kristjan Čeh nastopil v absolutni kategoriji meta diska. Član Atletskega kluba Ptuj, ki vadi pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja, je zasedel 6. mesto in je orodje vrgel 52,22 metra in je s tem dosegel njegov osebni rekord.
David Breznik
Ptujčani v Tešnju
Tekmovalci Kluba borilnih veščin iz Ptuja so ta vikend sodelovali na dveh tekmovanjih. V Gradcu v Avstriji je potekalo odprto prvenstvo, kjer so nastopali štirje najmlajši (do 10 let) tekmovalci KBV Ptuj. Najuspešnejša je bila Doris Šulek, ki je v kategoriji nad 32 kg osvojila 1. mesto, Neli Bratušek je osvojila 2. mesto, Taja Šibila 3. mesto in Tinej Vajda 5. mesto. Ekipo je v Avstriji vodil Matej Šibila.
V Tešnju, v Bosni in Hercegovini, je prav tako ta vikend potekalo mednarodno tekmovanje »Balkan open«.
Na tekmovanju sta sodelovala 502 tekmovalca iz 10 držav. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pet članov Kluba borilnih veščin Ptuj. Ptujčani so tokrat v Tešnju odlično nastopali, saj so osvojili kar štiri prva mesta in dve drugi.
Rezultati:
prva mesta so osvojili: Tilen Repina (mlajši kadeti do 47 kg), Lara Vuzem Vajda (starejše kadetinje do 55 kg in do 60 kg) in Patrik Šulek (starejši kadeti nad 69 kg)
Drugo mesto sta osvojila: Niko Ritlop (starejši kadeti
Foto: Franc Slodnjak
nad 69 kg) in Ina Skaza (starejše kadetinje do 55 kg).
Na koncu tekmovanja je bila za najboljšo starejšo ka-detinjo proglašena Lara Vuzem Vajda.
Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik in novi predsednik KBV Ptuj Edvard Stegar, ekipo Ptuja je vodil Timi Sitar, prisoten pa je bil tudi predsednik Kickboxing zveze Slovenije in predsednik Balkanske kickboxing federacije Vladimir Sitar, ki je tudi z drugimi visokimi gosti (minister, župan...) odprl prvenstvo.
Franc Slodnjak
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 12. maja 2017
Nogomet • Kvalifikacijski turnir na Ptuju
Na Ptuju Champions Trophy 2017
Na Mestnem stadionu na Ptuju je v nedeljo Nogometni klub Drava izvedel kvalifikacijski turnir za prestižni Champions Trophy 2017. Na
njem je v starostni skupini U10 igralo deset ekip, ki so si želele priigrati vstopnico za nastop na največjem nogometnem turnirju za selekcijo
U10 na svetu, ki bo na Dunaju od 16. do 18. junija. Na ta turnir se je že uvrstila selekcija Drave, ki je tokrat kot gostitelj tekmovanja osvojila
četrto mesto. Pred ptujskimi mladimi nogometnimi upi so bili na tretjem mestu Olimpi-ja, na drugem Bilje in na prvem Rogaška. Slednji so si priigrali mesto na Champions Trophy 2017 na Dunaju, kjer bodo igrale številne najbolj znane nogometne ekipe na svetu in med njimi tudi ekipa Nogometnega kluba Drava.
David Breznik
Nogomet • Mlajše selekcije
Kadeti Aluminija slavili
l.SML
23. KROG: Aluminij - Gorica 1:3 (0:1).
1. SKL
23. KROG: Aluminij - Gorica 2:1 (1:0).
SKUPNA LESTVICA:
14. RUDAR VELENJE 46 5 14 27 29
Liga U-15 vzhod
23- krog: Aluminij - Rudar Velenje 3:1, Gerečja vas Haj-dina - Kety Emmi Bistrica 1:2, Šampion - Drava 9:0, Vi-
1. MARIBOR	46	S0	9	7	99
2. DOMŽALE	46	29	10	7	97
3. BRAVO PUBLIKUM 46		24	1S	9	85
4. NOGA TRIGLAV	46	2S	8	15	77
5. OLIMPIJA LJUBLJANA4S 21			1S	9	76
6. KOPER	46	21	11	14	74
7. KRŠKO	44	18	12	14	66
8. INTERBLOCK	46	17	11	18	62
9. ALUMINIJ	44	15	6	2S	51
10. VOC CELJE	46	14	7	25	49
11. GORICA	44	12	12	20	48
12. KRKA	45	11	4	S0	S7
13. ŠAMPION	46	9	6	S1	SS
poll Veržej -	Maribor 0:3.				
1. MARIBOR	2S	23	0	0	69
2. CELJE	2S	19	1	3	58
3. ALUMINIJ	2S	18	1	4	55
4. ŠAMPION	2S	18	0	5	54
5. KRŠKO	2S	14	1	8	43
6. VIPOLL VERŽEJ	2S	12	1	10	37
7. MURA	2S	9	2	12	29
8. RUDAR VELENJE	22	8	2	12	26
9. GEREČJA VAS	22	7	1	14	22
10. K. E. BISTRICA	2S	6	S	14	21
11. DRAVA PTUJ	2S	6	S	14	21
12.DRAVOGRAD	2S	5	5	1S	20
13. DRAVINJA	2S	4	1	18	1S
14. ŠMARTNO 28	2S	0	1	22	1 JM
Športni napovednik
5. Unescov ASP-tek mladih
Gimnazija Ptuj že 5. leto zapored organizira dogodek, ki povezuje kulturo športa in zdravja s kulturo miru. Število udeležencev iz Slovenije in tujine se vsako leto povečuje, od začetnih 800 do lanskoletnih 2.200 udeležencev. Letos organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo - 2.600 udeležencev. Častni pokrovitelj teka je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Z mladimi bodo tekli tudi številni ambasadorji vrednot Unesca iz sveta športa in družbenega življenja.
Tek bo letos potekal pod imenom Vedno na pravi poti, brez dopinga do cilja, izveden pa bo v sredo, 17. maja, med 9. in 13. uro v starem mestnem jedru Ptuja.
Gimnazija Ptuj je članica svetovne in soustanoviteljica slovenske mreže šol UNESCO, ki deluje v duhu kulture miru in nenasilja, strpnosti, sodelovanja, sprejemanja drugačnosti, skrbi za osebnostni razvoj posameznika, za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter planeta Zemlje.
"S tekaškim dogodkom sledimo 3. globalnemu cilju traj-nostnega razvoja - Good health&Well-being/Zdravje in dobro počutje, sodelujemo v aktivnosti 'Global Running Day' (http:// globalrunningday.org/) in si hkrati prizadevamo za zdravo okolje, zato dogodek poteka po načelu 'Čim manj odpadkov'. Tek ni tekmovalnega značaja, družimo se vrtčevski otroci, osnovnošolci, dijaki, vzgojitelji in profesorji. Tekaški dan na Ptuju spremlja tudi vrsta delavnic, športnih in glasbenih aktivnosti, ki poskrbijo za razgibano in veselo vzdrušje," so sporočili iz Gimnazije Ptuj.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija (rdeči dresi) so ugnali vrstnike iz Nove Gorice.
Šahovska novička
Turnir za prijatelje osvojil Skuhala
Prizadevni šahovski zanesenjak, pobudnik slovenskogoriške šahovske lige Anton Lajh, se ni izneveril tradiciji izvedbe že 10. hitropoteznega turnirja za prijatelje. Nanj je povabil prijatelje, ki mu vseh deset let stojijo ob strani pri organizaciji in izvedbi te lige. Zbralo se jih je 14, najboljši med njimi pa je bil član »juršinske ligaške ekipe«, sicer član Šahovskega društva Radenska Pomgrad Jernej Skuhala. Najboljši Juršinčan je bil na 5. mestu Samo Bezjak, uradno sicer član Šahovskega društva Ptuj. Sodniški del je tako kot v ligaškem delu opravil državni šahovski sodnik Branko Orešek iz Šahovskega društva Ptuj, pod okriljem katerega je turnir tudi potekal. Organizator in gostitelj Anton Lajh je poskrbel za dobro vzdušje in primerno pogostitev, zato ni slučaj, da so si ob zaključku udeleženci zaželeli »nasvidenje prihodnje leto«. SR
Športni napovednik
Nogometni kamp Rogla 2017
MNZ Ptuj - Komisija Nogomet za vse - Grassroots, organizira od 1. 7. do 5. 7. 2017 na Rogli šolo nogometa za dečke letnik 2004, 2005, 2006 in za deklice stare do 15 let.
Pisno prijavnico pošljite na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, faks 748 15 37 ali e-pošto: mnz.ptuj@gmail.com. Rok za prijavo je četrtek, 1. junij 2017!
Stroški znašajo 150 evrov (penzion, dodatno kosilo, uporaba športnih objektov: igrišča, bazena, fitnesa, video sobe ...), plačilo pa lahko opravijo starši, klub ali sponzorji - donator-ji. Možnost plačila na 2 obroka: prvi obrok 75 € ob prijavi, ostalo pred odhodom. Plačilo na TRR MNZ Ptuj je 610000007493306, odprt pri Delavski hranilnici.
Vadba bo potekala po strokovnem programu NZS za starostno kategorijo od U-12. Za izvedbo in strokovno vodenje so zadolženi trenerji MNZ Ptuj.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 33. KROGA - PETEK, 12. 5., ob 17.00: Radomlje -Koper; SOBOTA, 13. 5., ob 18.00: Gorica - Rudar; OB 19.00: Celje - Krško; OB 20.15: Olimpija - Domžale; NEDELJA, 14. 5., ob 16.55: Aluminij - Maribor
2.	SNL
PARI 25. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 15.00: Roltek Dob
-	Ankaran Hrvatini; OB 17.00: Zarica Kranj - Drava Ptuj, Farmtech Veržej - Krka, Triglav Kranj - Brežice
3.	SNL sever
PARI 24. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 17.00: Šmarje pri Jelšah - Šmartno 1928, S. Rojko Dobrovce - Maribor B, Rogaška - AjDAS Lenart, Fužinar Ravne Systems - Dravinja; NEDELJA, 14. 5., ob 10.30: Videm - Mons Claudius; OB 17.00: ZU-VIL Brunšvik - Korotan Prevalje
Super liga - liga za prvaka
PARA 20. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 17.00: Hajdina - Bukovci, Apače - Gerečja vas
Super liga - liga za obstanek
PARA 20. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 17.00: Središče ob Dravi - Podvinci; NEDELJA, 14. 5., ob 17.00: Skorba - Cirku-lane;
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 17.00: Dornava - Ormož, Rogoznica - Markovci, Tržec - Leskovec; NEDELJA, 14. 5., ob 17.00: Gorišnica - Podlehnik
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA, 13.5., ob 16.00: Grajena - Pol-skava avto prevozništvo Grobelnik; NEDELJA, 14. 5., ob 10.30: Lovrenc - Zgornja Polskava; OB 16.00: Hajdoše - Slovenja vas; OB 17.00: Pohorje Oplotnica - Majšperk
2. SML vzhod
PARA 25. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 17.00: Zavrč - Vipoli Veržej; NEDELJA, 14. 5., ob 17.00: Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica
2. SKL vzhod
PARA 25. KROGA - SOBOTA, 13. 5., ob 15.00: Zavrč - Vipoli Veržej; NEDELJA, 14. 5., ob 15.00: Drava Ptuj - Kety Emmi Bistrica
VETERANI 35 VZHOD
PARI 13. KROGA - PETEK, 12. 5., ob 18.00: Podvinci - Dornava, Podlehnik - Tržec, Borovci - Gorišnica, Grajena - Markovci
VETERANI 35 ZAHOD
PARA 13. KROGA - PETEK, 12. 5., ob 18.00: Spodnja Polskava - Gerečja vas, Skorba - Lovrenc, (tekma Hajdina - Pra-gersko je bila odigrana v četrtek)
VETERANI 40 ZAHOD
PAR 13. KROGA - PETEK, 12. 5., 18.00: Videm - Zgornja Polskava, (tekmi Hajdoše - Majšperk in Pohorje Oplotnica -Ormož sta bili odigrani v četrtek)
Futsal
Finale U15: FC Ptuj - FC Kebelj (NEDELJA, 14. 5., ob 17.00
-	športna dvorana Center)
Rokomet
1. A DRL - končnica za obstanek
PARA 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik (PETEK, 12. 5., ob 19.00); Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj (SOBOTA, 13. 5., ob 19.00)
1. B DRL
26. KROG: Moškanjci Gorišnica - Radeče Papir nova (PETEK, 12. 5., ob 19.30)
Plavanje
Plavalni klub Terme Ptuj organizira 13. mednarodni miting »Pokal Terme Ptuj 2017". Tekmovanje bo v Termah Ptuj v soboto in nedeljo od 9. ure naprej. Prijavljeni so tekmovalci iz slovenskih klubov ter iz Nemčije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Nastopili bodo tudi člani slovenske reprezentance v različnih kategorijah.
Tek
Na igrišču pri Osnovni šoli Veržej bo v soboto od 9. ure naprej medgeneracijsko športno izobraževalno druženje s humanitarno noto z imenom Tečem, da pomagam.
David Breznik
petek • 12. maja 2017
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Šah • DP za OŠ
Plavanje • 37. MM Ilirija v Ljubljani
Gorišnici 8. mesto Lampretova in Benkova ponovno uspešni
Pod okriljem Šahovske zveze Slovenije in v organizaciji Šahovske sekcije Tomo Zupan Prevodi Dvojka Kranj in Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj je bilo izvedeno ekipno državno prvenstvo za učenke in učence do 9 in do 12 let. S ptujskega območja so se ga udeležile samo učenke OŠ Go-rišnica v konkurenci do 12 let in osvojile osmo mesto.
Čeprav so omenjena državna prvenstva dejansko neuradna, pa so vsekakor lepa priložnost za srečanje med vrstniki in preizkušanje šahovskih sposobnosti. To je na neki način tudi motivacija in nagrada za šolske šahovske krožke, ki tako vzgajajo bodoče dobre šahistke in šahiste. V konkurenci učenk in učencev do 9 let je skupaj nastopilo 22 ekip, med učenci do 12 let pa
je nastopilo rekordno število 31 ekip. OŠ Gorišnica je sodelovala z ekipo učenk do 12 let, kjer je v konkurenci enajstih ekip osvojila 8. mesto. Zaradi odsotnosti ekipi ni mogla pomagati njihova najboljša šahistka do 12 let Nika Kralj, zato je uspeh preostalih mladih članic ekipe zadovoljiv. Zmagovalci v vseh štirih skupinah so postali neuradni državni prvaki za šolsko leto 2016/2017, najboljše tri ekipe pa so prejele še nagrade organizatorja.
Vrstni red učenke do 12 let: 1. OŠ Nove Jarše 14, 2. OŠ Angela Besednjaka Maribor 10 (Doroteja Drevenšek, Zala Kacjan, Zala Casar), 3. OŠ Ob Rinži 10 ... 8. OŠ Gorišnica (Laura Horvat, Vita Irgolič, Meta Vogrinec) 6 točk itd.
Silva Razlag
Na bazenu Kolezija je v soboto potekal 37. mednarodni miting Ilirija, na katerega je bilo prijavljenih 244 plavalk in plavalcev. Barve Plavalnega kluba Term Ptuj sta zastopali Sara Lampret in Klara Benko. Ti sta bili prijavljeni vsaka v štirih disciplinah in v večini skokov v vodo sta nato z dobrim plavanje izboljšali osebne rekorde. Trikrat je stopila na stopničke Benkova, saj je
bila tretja v njeni starostni kategoriji na 100 metrov hrbtno, 200 metrov hrbtno in na 400 metrov prosto. Mladi plavalki sta pokazali dobro formo in pred njima kot pred približno tridesetimi mladimi predstavniki Plavalnega kluba Term Ptuj je to soboto in nedeljo poseben izziv, saj bodo tekmovali na domačem tekmovanju za Pokal Term Ptuj 2017.
David Breznik
Pikado • DP v elektronskem pikadu
Državni naslov ženski ekipi iz Prlekije
Osnovnošolski državni prvaki za šolsko leto 2016/17 so postali:
dekleta do 9 let posamično: Taja Guid, OŠ Maksa Pečarja, Črnuče Ljubljana, fantje do 9 let posamično: Gašper Drevenšek, OŠ Angela Besednjaka Maribor;
dekleta ekipno do 9 let: OŠ Sava Kladnika Sevnica, fantje ekipno do 9 let: OŠ Sava Kladnika Sevnica (Gašper Drevenšek, Izidor Casar, Žan Luka Kraner, Matic Smaka);
dekleta ekipno do 12 let: OŠ Nove Jarše; fantje ekipno do 12 let: OŠ Solkan.
Šah • Mednarodni turnir
Že četrto leto zapored so Radenci gostili najboljše igralce elektronskega pikada v Sloveniji. Za državne naslove se je v različnih kategorijah pri posameznikih, parih in ekipah merilo kar 663 tekmovalcev iz 73 slovenskih klubov.
Tudi tokrat so dobre rezultate dosegli predstavniki klubov iz Podravja in Prlekije, državna prvakinja pa je postala Prekmurka Mojca Škafar, ki nastopa za prleški Top Gun Teleing Grlava. Ška-
Zmaga Amalije na B-turnirju, najboljši domačin na A-turnirju David
Amalija Skok (levo)
Da se v Šahovskem društvu Ptuj nenehno nekaj dogaja, poskrbi neumorni predsednik, mednarodni mojster Danilo Polajžer. Njegove ideje o organizaciji turnirjev so usmerjene predvsem v priložnosti mladih, da se jim omogoči merjenje moči in nabiranje izkušenj v močni, tudi mednarodni konkurenci.
Tako sta bila v času od 6. do 7. maja v Restavraciji Gastro na Ptuju izvedena mednarodna turnirja v pospešenem šahu skupine A in skupine B. V močnejši, A-skupini je med 23 udeleženci nastopilo tudi pet članov ŠD Ptuj. Med njimi tudi edina šahistka, 12-letna Nika Kralj, za katero je bil to odličen trening v pripravah za nastop na evropskem
mladinskem prvenstvu septembra letos v Romuniji. Zmagal je član Železničarske-ga šahovskega kluba Maribor FM Jernej Buzeti, najboljši domačin pa je bil MK David Murko na 6. mestu.
Domačini so bili uspešnejši na B-turnirju, saj je med trinajstimi udeleženci zmagala 15-letna Amalija Skok, 13-letni Tadej Murko pa je bil drugi.
»To je odlična priložnost za mlade, da v močni konkurenci pridobijo nove izkušnje. Amalija Skok je ponovno pokazala velik napredek v zadnjem letu, pa tudi Tadej Murko se razvija v vse bolj stabilnega mladega šahista. Nika Kralj je tokrat nabirala izkušnje na močnejšem
farjeva je skupaj s Primorko Mojco Mužič osvojila še naslov državne prvakinje v igri parov, z ženskim sestavom Top Gun Teleing Grlava pa ji je s soigralkami Mojco Mu-žič, Simono Durič, Majo Kla-jžar, Urško Drvarič in Anito Antolin pripadlo tudi prvo
mesto v ekipni konkurenci. Novi državni prvak med posamezniki je Tomi Čer-nenšek iz Slovenske Bistrice, Andrej Gorjak (Top Gun Gorjak-Šnajder Grlava) pa je bil peti. V igri parov sta zlato osvojila Benjamin Pratne-mer iz Selnice ob Dravi in
Mitja Habjan iz Slovenske Bistrice. Ekipni naslov v moški konkurenci (liga A) so osvojili Bistričani, v ligi B je prvo mesto zasedel Gabrijelov barček iz Vučje vasi, v ligi C pa je najvišji naslov pripadel Pinocchiu iz Ivanjkovcev.
NŠ
Footgolf • Državna liga
Tudi v drugo slavili Ptujčani
Na ptujskem igrišču za golf se je pred tedni začela pisati nova zgodba s prvim turnirjem državne lige v footgolfu, konec tedna je bil v Bovcu izveden drugi. Tudi ta je minil z močno ptujsko udeležbo ... in novim slavjem med po-
samezniki ... in ekipami! Na vrhu sta se znašla dva člana Footgolf kluba Ptuj, Matija Brodnjak na 1. in Damijan Turk na 2. mestu. Sledili so trije člani FK Posočje Bovec, na 3- mestu je pristal Denis Mlekuž. Tretji klub na tek-
movanju je bil Gorica - Obala. Med 17 tekmovalci so bila tokrat tudi tri dekleta. Zmagala je Sanda Lah Kravanja (Posočje Bovec), za njo sta se zvrstili Irena Krajnc in Natalija Starčič (obe Ptuj).
m
s-11	I ■-:—I-
iSkv-j -	-v;- H - -
^«stóg&üst -h
Foto: arhiv SD Ptuj
turnirju, kar ji je prišlo prav v pripravah na evropsko prvenstvo. Škoda le, da se turnirjev ni udeležilo več članov domačega društva,« je ob koncu povedal glavni organizator Danilo Polajžer.
Vrstni red turnir A: 1. Jernej Buzeti ŽŠK Maribor 5,5, 2. Aljoša Tomazini 5,5, 3. Žan Tomazini 5, oba ŠK Impol SI. Bistrica... 6. David Murko 4,5 ... 12. Darko Do-minko 3,5 ... 15. Leon Seli-šek 3,5 ... 19. Nika Kralj 2,5, vsi ŠD Ptuj itd.
Vrstni red turnir B: 1. Amalija Skok 6,5, 2. Tadej Murko 5,5, oba ŠD Ptuj, 3 Aleks Centrih ŽŠK Maribor 4,5 itd.
Silva Razlag
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. maja 2017
Prlekija • Špricar in golaž v Radencih
Šesto ocenjevanje in tekmovanje
Zavod za turizem in šport Radenci ter Zdravilišče Radenci sta pripravila 6. tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža in 6. izbor za radenski špricar (brizganec, katerega sestavina ob vinu je obvezno mineralna voda Radenska).
Po izboru komisije si je naziv naj-špricar pridobil brizganec z vinom iz podjetja Radgonskih goric, publika pa se je odločila za brizganec z vinom Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela. Komisija je dodelila drugo mesto špricarju z vinom Miroslava Kolbla, tretje pa špricarju z vinom Natalije Rihtarič. Okus publike je drugo mesto prisodil špricarju z vinom Blaža Krajnca, tretje pa špricarju z vinom Miroslava Kolbla. Med devetimi ekipami, ki so pripravljale golaž, se je najbolj izkazala ekipa Term 3000 iz Mora-vskih Toplic, ki so slavili pred kuharji Team Slavinec in Petanjskimi butalci.
NŠ
Ormož • Tretješolci državni prvaki
Filmska animacija Cirkuška predstava
Informacijsko-komunikacijska tehnologija lahko služi kot podpora aktivnemu učenju in tako odpira nov izobraževalni svet ustvarjalnosti. Nova dimenzija sodobnega izobraževanja, ki vključuje multimedijski pristop, se seli v svet interneta.
Z uporabo IKT je mogoče določene učne cilje doseči hitreje in bolj kakovostno, kar pomembno vpliva na trajnost usvojenega znanja. Danes se vse pogosteje uporabljajo učna okolja, kot so animirani posredniki, igre, simulacije, mi-krosvetovi, virtualna resničnost, hipermediji ... Učenci pri učenju najrazličnejših vsebin z IKT lahko tudi ustvarjajo.
Tako so Neža Kralj, Jaka Vaupo-tič in Jure Kosi, učenci 3. b-razreda OŠ Ormož, pod mentorstvom dr. Nataše Rizman Herga v okolju MS PowerPoint ustvarili svojo filmsko animacijo z naslovom Cirkuška predstava in z njo v svoji kategoriji postali državni prvaki. Državno tekmovanje je potekalo na OŠ Vi-žmarje Brod v okviru 14. festivala filmskih animacij. Cilji tekmovanja so širjenje in poglabljanje znanja, odkrivanje in spodbujanje raziskovanja, uvajanje novih pristopov in metod dela ter popularizacija znanja.
Foto: N. R. Herga
Tretješolci Jaka Vaupotič, Jure Kosi in Neža Kralj (od leve) so državni prvaki.
Ob tem so Neža, Jaka in Jure dodobra spoznali okolje MS PowerPoint in nadgradili svoje znanje okolja MS Word ter tako dokazali,
Kako so gradili mostove nekoč
Preveč je bilo že napisanega o obnovi starega ptujskega mostu, o vrednosti obnove, o rokih za dokončanje, prometnih zagatah in še čem. V spominu mi je ostal podvig gradbincev pri gradnji železniškega mostu čez Dravo po koncu druge svetovne vojne in našel sem zanimivo zgodbo.
Del besedila dobesedno prepisujem, predvsem zato, da bi občani na Ptujskem, zlasti pa še odgovorni v državi videli, kako se dela, če se le hoče, ne pa tako, kot se k obnovi dotrajanega mostu danes pristopa. G. Valentin Kovač, dipl. ing., je leta 1996 napisal knjigo Povojna obnova prometa v Sloveniji, zlasti železniškega in priprave nanjo, SŽ Ljubljana. O železniški progi Pragersko-Kotoriba je zapisal:
"Prometnotehnični oddelek je 2. junija 1945 odredil obnovitev te železniške proge. Za komandanta gradnje je bil imenovan član oddelka Jože Slavc. Z odredbo so določili tudi pet delovnih skupin, prvo za inundacijski most preko Studenčnice in most preko Drave na Ptuju ..."
"Poglavitna dela so pomenili veliki mostovi na Ptuju in Kotori-bi. Izredni napori so bili potrebni že za pripravo in dovoz lesa, ki je še rasel v pohorskih gozdovih, na Vurbergu in v širši okolici Ptuja. Skupno so za ta dela potrebovali skoraj 2000 m3 lesa.
Največje gradbišče je bilo na Ptuju. Tu je delala I. grupa s 4. bataljonom Gradbene brigade (takratne zmagovite osvobodilne vojske, med njimi tudi Mariborčan, kasneje Ptujčan Štefan Kotar, dolgoletni sodelavec na Projektivnem biroju na Ptuju -op. p.), dodelili pa so jim še 260 civilnih delavcev in obrtnikov ter 700 vojnih ujetnikov. Nadzorni inženir je bil ing. Matej Kleindienst.
Samo na tem gradbišču je bilo potrebnih 360 m3 lesa za 535 do 14 m dolgih pilotov ter okroglega lesa za gradbene konstrukcije, pa še 800 m3 rezanega lesa. Tu so zgradili tri mostove, čez Dravo, čez Studenčnico in še Turni-ški most, dolge 257, 178 in 37 m. Napravili so tudi 4.200 m3 nasipov in vgradili 587 m3 betona za
Zgodovinski arhiv Ptuj. zbirka Marinšek, fotografija 11/11
Ob starem raste nov železniški most.
Zgodovinski arhiv Ptuj, zbirka Marinšek. fotografija II./20
30. julija 1945 je zapeljal prvi vlak preko novega mostu.
objekte nove trase ob porušenih delih mostov. Potrebovali so okroglih 20 ton železa za vijake, podložne ploščice, odrske spone, spojke in stremena. Teža pajnerjevih nosilcev mostne konstrukcije je znašala 127 ton. Težaven je bil prevoz teh 25 m dolgih in 9 ton težkih nosilcev z železniške postaje Hajdina. Reka Drava je bila tedaj v osi mostu globoka skoraj 7 metrov. Za podvodne povezave nosilnih lesenih konstrukcij in razstrelje-vanje skal ter naplavljenega lesa je bilo potrebnih več kot tri tisoč delovnih ur potapljačev."
"Zadnja predaja obnovljenih železniških naprav je bila 28. julija 1945 na komandi gradbenega vodstva za obnovo proge Pragersko-Kotoriba na Ptuju. Predale so jih vojaške oblasti, prevzela pa železniška direkcija. Dne 30. julija 1945 je zapeljal po progi od madžarske meje do Ptuja prvi vlak s 50 vagoni žita in dvema cisternama olja za potrebe Slovenije."
Geslo te uspešno opravljene obnove je bilo ob odprtju obnovljene železniške proge Prager-sko-Kotoriba z velikimi črkami zapisano na dravskem mostu na Ptuju:"JUNAKOM BORBE SLEDE JUNAKI DELA."
Spoštovani bralci, ste si izračunali, koliko dni je bilo potrebno za ta podvig. Le 33 dni in noči! Toliko o tem, zdaj pa še k slovenskim posebnostim: zapleti o gradnji pomola v Kopru, drugi tir, tretja razvojna os, da o TEŠ6 sploh ne razmišljam. Sprašujem se, kakšen bo prometni režim v času obnove ptujskega mostu, in kar občane še posebej zanima, za koliko več bo občino stal do sedaj brezplačni mestni promet, zlasti do ptujskih term, ki je bil predvsem med starejšimi Ptujčani tako dobro sprejet?
Stanko Lepej
da je lahko učenje tudi zabavno, zanimivo, uporabno in trajno. Jaka in Jure sta povedala, da sta se naučila veliko novega, da sta se ob ustvarjanju veliko družila z Nežo in zabavala. Mentorica dr. Nataša Rizman Herga pa je dodala, da so učenci aktivnosti izvajali pri pouku podaljšanega bivanja. Poudarila je, da s takimi in podobnimi vsebinami lahko v okviru podaljšanega bivanja popestrimo samostojno učenje in aktivno preživljanje prostega časa.
Nataša Rizman Herga
Ptuj • Obisk evrops
Svež za
V	Mestni hiši na Ptuju projektu Spoznavajmo
„Upam, da bomo počasi tudi na terenu začutili pozitiven trend, ki je v statistikah že povsod prisoten, ne samo na ravni Slovenije, ampak predvsem na nivoju celotne EU. Prvič po ekonomski krizi bodo vse članice EU svoje poslovanje končale s pozitivnim BDP, kar bo seveda dalo poseben zagon gospodarstvu, stabilnost glede investicij in neko predvidljivost. Slovenija je med uspešnejšimi, EU ji je napovedala 3-odstotno rast, popravek našega statističnega urada pa je 3,6 odstotka.
V	desetih letih, odkar smo prevzeli evro, se je slovenski izvoz povečal za 50 odstotkov, tega ne bi bilo, če ne bi bili v EU. Upam, da bo toliko dobre volje, da bomo popravili tisto, kar ne deluje dobro, in da si bomo upali biti uspešni. Mislim, da je ljudi strah biti uspešen. Potrebne bo veliko modrosti in sodelovanja, pozitivnih akterjev v državi, da se stvari preoblikujejo. Ljudem je treba omogočiti, da se stalno izobražujejo in prilagajajo razmeram, da ni šokov. Statistike namreč kažejo, da smo precej slabi v trajnostnem
Gorišnica • Na OŠ Gorišnica radi kuhamo
Zlato priznanje za mlad
Na OŠ Gorišnica že nekaj let radi kuhamo, pa ne le pri gospodinjstvu; nica in Kuhnapato. Učenci se v vlogi kuharjev odlično počutijo in na
V četrtek, 4. maja, smo se udeležili tekmovanja za Zlato kuhalnico 2017, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Regijsko tekmovanje je tudi letos potekalo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Letošnji izbrani jedi, ki smo ju morali pripraviti, sta bili po navodilih organizatorja kranjska klobasa kot osnovna sestavina glavne jedi in sladki skutini štru-
klji. Tekmovali smo še z enajstimi osnovnimi šolami. Našo kuharsko ekipo so sestavljale osmošolke Barbara Prelog, Julia Sok in Zala Geč ter sedmošolec Žiga Jamnik. Na samem tekmovanju so lahko kuhali samo trije člani, zato smo letos dali prednost puncam. Pripravile so kranjsko klobaso z zeljno kremo in sladke pehtranove štruklje. Pripravljeni jedi sta bili
Foto: NS
petek • 12. maja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
ke komisarke in evropskega poslanca
gon na vseh področjih
sta se 6. maja evropska komisarka Violeta Bulc in evropski poslanec Igor Soltes sestala z vodstvom MO Ptuj in TD Ptuj s sodelavci pri države EU ter z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem s sodelavci.
izobraževanju. Na neki način se Slovenci, ko so stari 41, 42 let, ne izobražujejo več. Tu lahko Slovenija naredi velik, pomemben korak naprej, da veliko bolj sistemsko in sistematično na trajnostnih osnovah začne svoj razvojni preboj. Ogromno vlagamo v mlade, imamo enega najboljših vrtcev v Evropi, imamo še vedno zelo dober šolski sistem, ki pa bo moral sprostiti ustvarjalnost otrok v izobraževalnem procesu. Cilj pa je razvoj odraslih. Opazen je svež zagon na vseh področjih v Sloveniji. Ne slišim več podjetja, ki bi jamralo, upam, da tudi pri vas več ne jamrajo. Ni več pritoževanja, najpogosteje jih zanima, kje lahko, kaj je sploh še na voljo," je povedala evropska komisarka Violeta Bulc. Da je čas za optimizem, je poudaril tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ne moremo stalno delovati destruktivno, samouničevalno. Ravno taka mesta, kot je Ptuj, lahko igrajo toliko pomembnejšo vlogo. „Zelo si želimo, da bi napredovali v smislu komunalne samouprave. Ključni izziv prihodnosti je, da si res upamo. Veliko je projektov, ki jih ne bo mogoče takoj uresničiti. Šering ekonomija je ključna za nov pristop razumevanja k zmanj-
S pogovora evropske komisarke Violete Bulc in evropskega poslanca Igorja Soltesa v Mestni hiši na Ptuju
Foto: Langerholc
šanju stroškov, večje učinkovitosti, bolj trajnostnih vidikov, manjšega onesnaževanja okolja," pravi Šoltes, ki je tudi na Ptuju predstavil idejo, da bi v
šole, vrtce, domove starejših in bolnišnice pripeljali domačo lokalno pridelano hrano, da bi morali hrano izločiti iz sistema javnih naročil, tako kot je
to urejeno za najem in nakup nepremičnin. To je lahko model tudi za celo Evropo. Zelo pomembno je, da zdravo jemo, kar je ključnega pomena za
zdravje. Ta in podoben izziv velja sprejeti z odprtimi rokami, ne ga ogrožati že takoj na začetku, samo zato, ker bi bil morda ogrožen neki dvorni dobavitelj.
Ptuj je optimističen, ker mora biti, drugače ne bi tako dolgo obstajal, pa je izpostavil Miran Senčar. Kot vse občine v Sloveniji se srečuje s težavami, ki jih poskuša reševati. Denar je ena večjih težav. Izpostavil je problem, ki presega tudi pristojnosti Slovenije, to je hitra cesta - povezava Ormož-Hajdina do avtoceste, njeno umeščanje v območje Nature 2000, pri čemer bi lahko pomagale tudi nekatere prakse iz EU v primerih, če gre za nujne potrebe ljudi. Igor Šoltes se je pri tem zavzel za interpretacijo zakonov po smislu, pri tem ima Slovenija še vedno velike težave. Marsikaj se da rešiti z ustrezno interpretacijo, ki še vedno ustreza pravnemu okviru. Violeta Bulc ne podpira enostavnih rešitev, Slovenija ima največjo površino Nature 2000 od vseh držav, verjetno z razlogom, ker je resnično izjemna baza z največjo biodi-verziteto, kar je biser v Evropi. Vedno se da najti tretja rešitev. Z novimi tehnološkimi in gradbenimi pristopi, ki skoraj izničijo negativne vplive, se da delno posegati tudi v naravna okolja. V iskanju rešitev moramo biti odprti, je poudarila.
MG
e kuharske talente
namreč že tretje leto zapovrstjo sodelujemo v projektih Zlata kuhal-tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate.
več kot odlični. Osvojili smo zlato priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo na Go-stinsko-turističnem zboru Slovenije oktobra 2017 v Kranjski Gori.
Bronasti v projektu Kuhnapato
Prav tako smo v letošnjem šolskem letu ponovno zelo uspešni
Foto: arhiv šole
pri projektu Kuhnapato, ki ga organizira društvo Vesela kuhinja. Tema letošnjega tekmovanja se glasi »Otroci otrokom pripravimo zdravo tradicionalno slovensko kosilo«. Na šoli smo tako oblikovali tri skupine učencev, ki so za učence naše šole kuhale izbrana kosila. Novembra so učenci kuhali prle-ško (boom)betko in sladico roža od moža, januarja so pripravili ptujski pisker in jabolčne kolačke, zadnja skupina pa je v marcu za učence naše šole pripravila zimsko musako in sladico naše šolske miške. V aprilu smo se s skupino Veseli piskri, ki je kuhala ptujski pisker in jabolčne kolačke, udeležili regijskega tekmovanja, ki je potekalo v Bakovcih pri Murski Soboti. Eva Čagran, Ana Zupanič, Žiga Jamnik, Lucija Zelenko, Žiga Vozlič in Jaka Antolič so tudi na tem tekmovanju dokazali, da iz OŠ Gorišnica prihajajo zares dobri kuharski mojstri. Dosegli so tretje mesto in se uvrstili v finale, ki bo potekalo zadnjega maja na Vrhov-cih v Ljubljani.
Na obe tekmovanji učence pripravljam mentorica Tina Erhatič, nesebično pa svoje znanje razdaja tudi kuhar naše šolske kuhinje Darko Marin (območni vodja podjetja Sodexo).
Tina Erhatič
Ormož • OŠ Stanka Vraza
Odlični uspehi učencev na državni ravni
Da v OS Stanka Vraza delajo v pravi smeri, potrjujejo odlični dosežki učencev na različnih natečajih in tekmovanjih, saj posegajo tudi po najvišjih državnih priznanjih. Pred kratkim so se tako razveselili kar lepe bere zavidljivih uspehov.
»Konec meseca se je naš učenec 5. razreda Matej Pleh udeležil 19. državnega tekmovanja Računanje je igra. V znanju iz matematike se je pomeril z najboljšimi matematiki v državi. Matej je dosegel več kot odlično prvo mesto in si pridobil zlato priznanje. Prvo mesto si je delil s prav tako odličnim matematikom s petega razreda. Tekmovanje je namenjeno najboljšim učencem prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom, od četrtega do osmega razreda,« je ponosno dejala njegova mentorica Tanja Prosnik Žunec.
Na OŠ Stanka Vraza se lahko pohvalijo tudi z dosežki folklorne skupine, ki deluje na šoli, saj se jim je uspelo uvrstiti na regijsko srečanje otroških folklornih skupin 2017 in osvojiti srebrno priznanje. »Učenci s spoznavanjem ljudskih plesov razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa se na neposreden način srečujejo s kulturo bivanja svojih prednikov. Vsako leto pripravimo tri različne splete, v katerih se učenci preizkusijo v plesu, petju in dramski igri. Nastopamo na vseh šolskih prireditvah, udeležujemo se območne otroške folklorne revije Ringa
raja in glasbene revije Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo. Zelo radi pa se udeležimo tudi različnih nastopov v občini in izven nje,« je sporočila mentorica Nataša Krajnc.
Učenci šole s prilagojenim programom pa so med drugim aktivni tudi na likovnem področju. »Osnovna šola Stanka Vraza Ormož je sodelovala v mednaro-
dnem likovnem natečaju v okviru projekta Igraj se z mano, ki poteka pod okriljem Centa Janeza Levca Ljubljana. Likovno delo Srečka Hojča je bilo izbrano za otvoritveno razstavo v Cankarjevem domu. V okviru omenjenega projekta je šola tudi gostila potujočo razstavo. Na kulturno-animacijski program so učenci povabili še prijatelje iz vrtca in iz
Osnovne šole Ormož, s katerimi se družijo že od majhnih nog v okviru projekta Drugačnost nas bogati,« je še dodala ravnateljica.
Sicer pa učenci sodelujejo tudi pri dnevnih dejavnostih in na raznoraznih prireditvah, na primer na vsakoletni dobrodelni prireditvi, kjer se radi predstavijo širši javnosti.
Monika Levanič
Foto: Arhiv OS Stanka Vraza Ormož
Folklorna skupina OS Stanka Vraza Ormož je na regijskem srečanju otroških folklornih skupin priplesala srebrno priznanje.
18 Štajerski
Nasveti
petek • 12. maja 2017
Zdravstveni nasveti
Alergija na pik žuželke
1.	Kako pogosta je alergija na strupe žuželk?
Alergijsko reakcijo po piku žuželk ima okrog 0,5 % ljudi. Zaradi tovrstne reakcije v Sloveniji vsako leto umre ena oseba.
2.	Kaj povzroča nastanek alergije na pik žuželke?
Pri nekaterih ljudeh beljakovine v strupu žuželk spodbudijo tvorbo specifičnih protiteles. Ob naslednjem piku se iz senzibilizi-ranih celic sprostijo histamin in drugi mediatorji, ki povzročajo alergijsko reakcijo. Alergija torej ni posledica delovanja strupa žuželke, temveč nepotrebnega in burnega odziva imunskega sistema na nekatere sestavine v strupu. Ker se mora organizem alergijskega odziva naučiti, se alergijska reakcija nikoli ne pojavi po prvem piku. Ko pa
se alergija enkrat pojavi, lahko alergijsko reakcijo pričakujemo po vsakem ponovnem piku enake (ali sorodne) žuželke. Bolnik, ki je imel alergijsko reakcijo, se dva do tri tedne po tej reakciji manj burno odzove na ponovni pik. Preobčutljivost za strup pri nekaterih bolnikih izgine, če jih žuželka več let ni pičila. 3. Kako se alergija na pik žuželke kaže?
Večina ljudi po pikih žuželk iz reda kožekrilcev (čebel, čmrljev, os, sršenov) nima večjih težav. Takoj po piku začutijo bolečino, na mestu vboda pa se pojavita rdečica in oteklina, ki v nekaj urah izgineta. Če žuželka piči v usta ali vrat, lahko normalna oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Če človeka piči roj žuželk (več kot 100), lahko pride do sistemske zastrupitve.
Alergijska reakcija se lahko pokaže z veliko oteklino na mestu pika, ki ostane prisotna več dni. Sistemska reakcija se navadno pojavi nekaj minut po piku in skoraj vedno prej kot v eni uri. Simptomi so lahko blagi (srbež, izpuščaj po koži vsega telesa, otekanje okrog oči), zmerni (cmok v grlu, krči v trebuhu) ali težki (omotičnost, dušenje, izguba zavesti zaradi znižanega krvnega tlaka). Bolniki s sistemsko alergijsko reakcijo imajo pri naslednjem piku največkrat podobne ali blažje simptome, redkeje je reakcija težja. Pri otrocih, pri katerih se sistemska alergijska reakcija pokaže le s kožnimi spremembami, je naravni potek ugodnejši.
4. Kako postavimo diagnozo?
Diagnozo postavi zdravnik na podlagi podatkov, ki mu jih za-
upa bolnik, ali na podlagi bolnikovih simptomov in znakov, ki jih po piku kožekrilca zdravnik neposredno opazuje in zdravi. Izrednega pomena je, da zna bolnik natančno navesti, katera žuželka ga je pičila in podrobno opisati težave, ki jih je imel po piku.
5. Kakšni morajo biti takojšnji ukrepi po piku ob znani alergiji za strupe žuželk?
Če ste že imeli težjo alergijsko reakcijo, morate imeti osnovna zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, vedno pri sebi. Po piku ukrepajte tako:
•	takoj odstranite želo, če je ostalo v koži. Pri tem pazite, da ne stisnete strupnega mešička. Takoj po piku zaužijte tablete antihistaminika in glukokortikoida,
•	pripravite adrenalin (predvsem je to pomembno, če imate adrenalin v obliki ampule),
•	koristno je, da se takoj odpravite do najbližjega zdravnika ali pokličete
zdravniško pomoč,
•	če se kljub tabletam antihistaminika in glukokortikoida začne razvijati težja sistemska alergijska reakcija (izrazito dušenje ali občutek kaljenja zavesti), si adrenalin vbrizgajte v podkožje stegna,
•	lezite tako, da dvignete noge nad raven prsnega koša. S tem povečate dotok krvi v srce in možgane.
Set za samopomoč za odrasle naj vsebuje:
•	hitro delujoči sistemski antihistaminik v maksimalni dnevni dozi,
•	glukokortikoid (64 mg),
•	adrenalin.
Set za samopomoč za otroke naj vsebuje:
•	hitro delujoči sistemski antihistaminik,
•	glukokortikoid: do 7 let 12 mg, nad 7 let 24 mg,
•	adrenalin.
6. Kako poteka zdravljenje
bolnika z alergijo na strupe
žuželk?
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj
Tovrstno zdravljenje imenujemo specifična imunoterapija, za katero se odločimo le pri bolnikih, ki so imeli težjo sistemsko reakcijo. Namen specifične imunotera-pije je zmanjšati tveganje življenje ogrožajoče alergijske reakcije pri morebitnem ponovnem piku žuželke.
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Pomagajmo si
Ob 100-letnici fatimskih dogodkov na Ptujski Gori
Romarska bazilika na Ptujski Gori vabi na dva praznična dogodka: praznovanje Fatimske Matere Božje, v petek, 12. maja, ter 13. Marijafest, v soboto, 13. maja.
Ob 100-letnici fatimskih dogodkov bo v petek, 12. maja, slovesni predvečer ali vigilija Fatimske Marije (13. 5.). Ob 19. uri bo molitvena ura, ob 10. uri pa somaševanje, ki ga bo vodil mariborski nadškof
metropolit Alojzij Cvikl. Po maši bo procesija s fatimskim kipom in lučkami po romarski poti.
Naslednji dan, v soboto, bo že tradicionalni Marijafest. Letos je trinajsti po vrsti. Zraven domači-
nov, otroškega pevskega zbora ter zbora Magnifikat, bo na festivalu nastopilo še dvanajst (12) mladih glasbenikov in glasbenih skupin, tudi gostje iz sosednje Hrvaške.
Ur
Tačke in repki
Neprimerno in nezaželeno vedenje psov
V današnjem prispevku se bom posvetil nadležnemu in neprimernemu vedenju psov, ko naskakujejo svoje lastnike in druge ljudi ter tudi svoje pasje vrstnike in pri tem izvajajo gibe kot pri parjenju. Več vprašanj glede tega nezaželenega vedenja smo dobili in skušal bom pojasniti, zakaj se to dogaja in kako se temu zoperstaviti.
Da pes naskakuje svojega lastnika in ljudi okoli sebe, je lahko več vzrokov. Pri šestih mesecih starosti je pes začel telesno in psihično dozorevati. Naskakovanje je v tem času bolj kakor s spolnostjo povezano z dominantnostjo. To je pogost problem pri odraščajočih in tudi zrelih temperamentnih in dominantnih psih, ki se lotijo naskakovanja ljudi in po navadi tudi drugih psov, ki so po rangu nižji od njega. Pes z naska-kovanjem pokaže, da je v krdelu uvrščen višje kot tisti, katerega naskakuje. Drugi psi tega po večini ne pustijo in z zobmi pokažejo naskakujočemu, naj preneha, saj bo drugače pretep. Ljudem je to dostikrat smešno in se naskako-vanju smejijo, dokler ne postane preveč moteče.
Naskakovanje je nezaželena oblika vedenja, zato moramo biti od vsega začetka načelni in dosledni pri njenem odpravljanju. Psa lahko naskakovanja odvadimo na več načinov. Če smo začeli pravoča-
sno, ko naskakovanje še ni preveč zakoreninjeno, poskusimo s preusmerjanjem pozornosti. Kuž-ku vsakič, ko bo hotel naskočiti kogarkoli, ponudimo igračko in se z njim poigramo. Tako bo sčasoma pozabil na svoje vedenje.
Pri vztrajnejšem kužku moramo ravnati bolj energično. Vsakič, ko začne naskakovati, ga je treba energično odriniti oziroma zategnit s povodcem in hkrati naglas poveljevati NE SMEŠ ali FUJ. Če bomo zadosti vztrajni, bomo kuž-
ka odvadili te neprijetnosti. Tretja in tudi najučinkovitejša metoda glede odvajanja in preprečevanja naskakovanja je kastracija kužka. S kastracijo kužek izgubi nekaj dominantnosti in se lažje sprijazni s svojim položajem v krdelu.
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Kastracija je nujno potrebna tudi, kadar psiček naskakuje zaradi zadovoljevanja spolne potrebe in pri tem prihaja do izlitja semena. Nekateri lastniki zmotno menijo, da gre za normalno fiziološko potrebo in pri tem celo sodelujejo, psu puščajo ali celo ponujajo, da naskakuje igrače in podobno. To je vsekakor napačno ravnanje. Psu je treba preprečiti kakršnokoli naskakovanje v smislu zadovoljitve spolnih potreb. Počlovečeno gledanje na zadevo je zgrešeno, saj gre pri živalih za nagon, ki je potreben za ohranjanje vrste. Kakršna koli drugačna interpretacija bioloških potreb pri kužkih je napačna in vodi v nevrozo, povišan prag vzdražlji-vosti, težave s poslušnostjo, ugrize, epilepsijo. Zadeva prav tako deluje neokusno in hitro se lahko osramotimo pred obiski ali mimoidočimi na sprehodu.
Vse omenjeno velja za pse, ki so povezani z lastniki in živijo v tako imenovanem tesnem stiku z lastniki. Psi, ki so na verigi ali vse
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
dni zaprti v boksu, naskakujejo vse po vrsti od veselja, ko so izpuščeni, saj so jim lastniki končno namenili nekaj pozornosti. Vzrok temu naskakovanju ni dominanca ali nagon, temveč čista želja po ljubezni in druženju z lastnikom, izražena na pasji način in zelo potencirana zaradi zelo redkih trenutkov, ki jim jih nameni lastnik. V takih primerih je krivda za nezaželeno vedenja psov izključno na strani lastnikov, ki imajo pse zaprte v boksih ali pripete na verigah in jim namenijo pol ure tedensko za druženje, preostalo pa so prepuščeni sami sebi.
Lastnikom psov z omenjenimi težavami, ki se stopnjujejo, svetujem, da se s psom oglasijo v ambulanti za male živali, kjer se bo vsekakor našla ustrezna rešitev.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: arhiv
petek • 12. maja 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASELJE
NA KRASU
STANKA KOVAČIČ
RDEČA MEDENINA
ZDRAVILO, KI
VSEBUJE OPIJ
ITALIJANSKI KOLESAR PANTANI
POVRŠINA, OBMOČJE
NAS NOVINAR (PETER)
RAHEL DVOM
STROGI IZPIT ZA NASLOV DOKTORJA
OLGA REMS
MOKA Z OTROBI
USTREŽLJIV MOŠKI
SOCIALIST, LEVIČAR (IRONIČNO)
ČASOVNI TERMIN
NAŠ PEVEC
SPAJKALO
ŽENSKISPOLN ORGAN
NAŠA PISATELJICA VAŠTE
NAŠ DRAMATIK
ČLENONOŽEC
NADA NUČIČ
STOG
DEPOZIT, DEPO
FAJFA
URJENJE, VEŽBA
NAŠA REKA
VAS V POSAVJU
OHLAPEN ŽENSKI PLAŠČ
URIN
TROPSKA RASTLINA, STOLETNA ROŽA
SIJ
SUKANJE, SUKLJAJ
DUHOVNIK, KI VODI MISJON
ULIVANJE KOV. IZDELKOV
ŽIVA ARGEŽ
KREPELCE, OKLEŠČEK
NASELJE PRI
PODLEHNIKU
NAS BALETNIK (MARIN)
MESTO V ZAHODNI SRBIJI
IZ
BESEDE ČAČKA
NEZORAN DEL NJIVE
IZ
BESEDE ZAORA
DEL SLIKE, OBOD
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARTO = naselje v Posavju, KANČEVCI = naselje pri Križevcih, LOŽINA = naselje pri Podlehniku, OPARA = oparjena jed, PALETO = ohlapen ženski plašč, RAVNJAK = slovenski dramatik (Vili), RIGOROZ = strogi izpit, TOMBAK = rdeča medenina, TURCU = slovenski baletnik (Marin).
■aiAvio Vavzo 'wovo 'noam Vnizot Madaoo 'oais
-avan 'avNorisiiAi 'a3s 'vavdv 'oiaivd '90 Voos 'vrva 'ornod 'vid 'nn '»vrnava iha 'wm 'zva lava '»oa 'avvraaa Vvioiai vnno 'vrnsiiAiod 'inoivis 'ovova 'naaiiai 'vavdo 'rviAioi :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa
Markovci • Pediatrinja na obisku v vrtcu
Veselo druženje z zdravnico
Otroci iz vrtca Markovci že nekaj časa pridno ustvarjajo risbice, ki krasijo ambulanto dr. Irene Puntarec - Djukanovič. Njena ambulanta s tem dobi veselo, živahno podobo.
»Moram povedati, da si umetnine dr. Irena vedno z velikim veseljem pogledam. Komentira ob izdelkih. Imela sem občutek, da želi nekaj povedati ustvarjalcem. In ravno ta naklonjenost
drug drugemu me je spodbudila, dala idejo. Povabila sem jo v naš vrtec. Pozitivno se je odzvala in prišla. Obiskala je vsako skupino posebej, si vzela čas. Otroci vseh skupin so jo sprejeli odpr-
to, navdušeno. Malo previdnosti sem opazila pri najmlajših članih našega vrtca, kar obstali so prvi trenutek. Vendar jih je njena prijaznost hitro zbližala,« pravi Erika Janžekovič.
Vse, kar je imela seboj, je želela deliti z njimi. V njeni medicinski torbi se je našlo veliko zanimivega. V nekaterih starejših skupinah so se otroci igrali ambulante. Oblečeni so bili kot pravi doktorji. Radi so se ji pokazali. Bila je navdušena nad mladimi zdravniki. Ob koncu srečanja si je vsak otrok prislužil štampiljko na roko, tako kot se običajno dogaja, ko obiščejo svojega zdravnika ali zobozdravnika. To pa še ni bilo vse. Doktorica Irena se je vsaki skupini posebej zahvalila, povedala, zakaj jih je obiskala. Hkrati jih je povabila k sodelovanju še naprej. Zaupala jim je, daj ji risbice popestrijo dan, ko vstopi v ambulanto, kakor tudi vsem tistim, ki jo zaradi bolezni obiščejo. Na njih so rožice, ptički, pikapolonice, sončki... Dodala je še: "Čim manj bolnih otrok!"
Ker pa se je pri nas v našem vrtcu Markovci tako toplo počutila in tudi mi z njo, nam je obljubila, da nas obišče vsako leto.
EJ
Foto: EJ
Ptuj • Prijaznejša podoba mestnih korit
Prvo korito je „oblečeno"
Če bi pobrskali po občinskih dokumentih, še posebej pa po zajetnem fasciklu predlogov in pripomb za lepši videz mesta, bi že v mapi za leto 2003 našli prvo pobudo TD Ptuj o zamenjavi oz. drugačni podobi betonskih korit.
Prvi jih je sledilo še več, a so vse po vrsti naletele na gluha ušesa, dokler mesto ni prišlo do kataloga urbane opreme. Ta pa je „zaživel" z nabavo litoželeznih korit v delu Slovenskega trga in Prešernove ulice, še preden je bil dokončno sprejet. Zasaditev v njih se ni obnesla, zmanjkalo pa je tudi denarja za nabavo novih še za druge mestne predele oz. območja starega mestnega jedra. Zdaj je potezo ponovno povleklo TD Ptuj oz. njegov član Stojan Stijakovic, ki je prvo betonsko korito oblekel v veliko prijaznejši impregniran les. Na ogled je pred minoritskim samostanom. Izdelava ene lesene obloge ga je stala 70 evrov. Za več kot 20.000 evrov, kolikor so stala prva litoželezna korita, bi lahko oblekli večino ptujskih betonskih korit, privarčevali pa bi tudi za stroške zasaditve.
MG
Nova podoba ptujskega korita, oblečenega v les
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 12. maja 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 7. del
OVEN (21.3. - 20.4.)
V srcu zgodovine
Mini-bazar pred zakladnico v Petri
Petra leži v gorovju Araba med hribi, znana pa je po arhitekturnih objektih, ki so izklesani v živo skalo. Gre pravzaprav za mestece, ki so ga okoli leta 100 pred Kristusom ustanovili Nabatejci. To je bilo ljudstvo, ki je naselilo severno Arabijo in dele Sirije, Jordanije in Izraela, Petra pa je bilo njihovo glavno mesto več stoletij. Da so se lahko kljub divjim časom dolgo obdržali, se imajo zahvaliti gospodarski moči, ki so jo črpali iz trgovine, in pa svojim inženirskim podvigom. Nabatejci so namreč po celotnem območju v skalo izklesali sistem kanalov in zbiralnike vode, ki so jim omogočali različne nasade za hrano, hkrati pa so se pred sovražnikom lahko umaknili daleč v puščavo in imeli oskrbo z vodo, medtem ko drugi zaradi tega niso mogli naprej. Mesto Petra je v 19. stoletju odkril neki švicarski raziskovalec, ki je po karavanserajih poslušal zgodbe od skritem mestu na Bližnjem vzhodu, nato pa se je predstavljal za muslimana in se in-filtriral v neko trgovsko karavano, da je odkril to mesto. In jaz sem bil pravkar na pragu vstopa v ta zgodovinski kraj ...
Petre ni mogoče raziskati v enem dnevu, zato ponujajo večdnevne vstopnice na območje, jaz pa sem si vse to že priskrbel od doma. Že zgodaj zjutraj sem pri-pešačil do vhoda, ki je pravzaprav en ogromen center, kjer so muzej, pisarna za vodnike, trgovinice in vse, kar je mogoče prodati turistom. Sicer me je že zunaj ustavil neki možakar, s katerim sva malce podebatirala, na koncu pa mi je prodal beduinsko ruto, ki sem si jo itak nameraval kupiti. Dejstvo je, da so ti prodajalci očitno manj vsiljivi, ko še ni turistične sezone, da se lahko z njimi normalno pogovarjaš in tako sem dobil kar nekaj koristnih informacij glede gibanja po poteh v Petri.
Pot poteka med skalami in je od začetka zelo široka, celo primerna za avtomobile. Ob poti je že nekaj votlin in velikih kamnov, ki imajo vsi svojo zgodbo, da vse z zanimanjem prebiraš in se res počasi premikaš naprej. No, ob prvem ovinku pa so bili konjušarji, da bi lahko en del poti prejahal na konju. Seveda se je en obesil name in mi ponujal zastonj jahanje, češ da je všteto v karto in podobno.
Nekako sem se posadil na konja, ko pa je omenil, da 'moram' dati po koncu ježe 10-15 evrov napitnine, sem se skobacal nazaj na tla in hotel oditi. Možak pa se kar ni pustil odgnati in me je lovil za rame, da sem ga skoraj mahnil. Res nimam rad, če mi kdo hoče kaj podtakniti . Seveda bi dal napitnino, ampak takšen denar za tisti dve minuti si lahko samo nariše. Na koncu je za mano prišel še čuvaj konjušnice in mi dejansko ponudil zastonj ježo za tistih nekaj minut, a je dobil samo pogled s sulicami. Ta bi bila dobra, da bi se že prvi dan stepli .
Ko sem hodil naprej, sem prispel do prve večje znamenitosti, kanjona Siq. Ta kanjon je bil ustvarjen po naravni poti, s premikanjem tektonskih plošč, hoja po njem pa je veličastna. Širok je nekaj metrov, v višino meri ponekod skoraj 200 metrov, po njem pa hodiš slab kilometer in pol. Služil je kot vhod za karavane v Nabatejsko mesto, ob straneh pa je opaziti kar nekaj različnih svetišč in vodnih kanalov, ki so dovajali vodo. Zares krasna stvar. Skale so rdeče-rume-ne barve, po njem pa ljudje jahajo
Nahajal sem se v kraju Wadi Musa, kjer sem si že prejšnji večer pripravil nekaj hrane in vodo, ker pa naj bi se obetal dež, sem vzel tudi edino dežno jakno. Pripravljal sem se namreč na obisk enega izmed sedmih čudes sveta, arheološkega najdišča Petra.

mljala romantika. Jasno bo, da bi lepa beseda lepo mesto našla. Na drugi strani boste imeli mnogo priložnosti v komunikaciji in boste več na poti. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Kreativni izzivi bodo priložnost za uspeh na delovnem mestu.

tU BIK
(21.4. - 20.5.)
Občutek čustvene varnosti vas bo pomiril. Pridobili boste zaupanje in se skozi pogovor odprli. Prednost pred obveznostim bodo imeli prijatelji. Obdobje bo prineslo določeno harmonijo in potrebo po romantiki. Modro bo, da boste izpostavili svoje želje.
m DVOJČKA
^fl (21.5. - 20.6.)
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Izogibati se bo treba slabih navad in razvad. Pozitivne učinke bosta imela počitek in prosti čas. Srčni izvoljenec bo opazil vašo magnetično energijo in tako boste v ljubezni dosegli več. Resnica se bo skrivala v tem, da je
Foto: Dani Zorko
r^m (21.6. - 22.7.)
RAK
kamele ali vijugajo s konjskimi vpregami.
Zanimivi so ti trgovci, ki prodajajo bižuterijo, saj so imeli trgovinice razporejene po vsem kanjonu, nekateri tudi zgoraj na stenah. Navadnemu človeku je bilo nemogoče splezati tja gor, vsekakor pa je nekje morala obstajati pot, kot sem kasneje ugotavljal.
Izhod iz kanjona na drugi strani je čisto filmski. Tik pred koncem sem zagledal obrise neke skulptu-re, pot se pa odpre v velik bazar, na katerem kraljuje zakladnica, kot pravijo v skalo vklesanem templju. Gre za najslavnejšo stavbo nabatejskega mesta, v višino pa meri kar 43 metrov. Vrhnji del je ves prestreljen, saj so nekoč mislili, da je v tem predelu vzidan zaklad, tu so pa snemali tudi film Indiana Jones.
Tu je bilo kar veliko dogajanja, v bližnjo kavarno so privlekli celo internetno povezavo. Bilo je kot v starih časih, ko je mesto žuborelo od življenja. Postavil sem se čisto na stran, da so me vsi pustili na miru, vendar le za kratek čas. Spet se je našel junak, ki bi mi ponudil zastonj jahanje konja po soteski .
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
Cas bo ugoden za izobraževanja in delo, ki so vezani na tujino. Od sebe boste oddajali ade magnetično energijo in tako preje- v!a li ogromno pohval. Več časa boste "§ namenili sebi in urejenosti. Vabili ;g vas bodo tudi nakupi. Partnerjevi ezZv namigi bodo dobrodošli in žal ne more biti vse po vaše.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Igra usode se bo obrnila v vašo korist. Končno boste našli pravo ravnovesje in določeno skladnost. Prejeli boste tudi neko ugodno rešitev. Poslovni uspehi se O bodo stopnjevali in pozitivno bo, če boste znali opazovati. Ljubezenska sreča bo naklonjena tako vezanim kot samskim.
R
Kreativna vam bo dala krila. Veliko boste razmišljali in se odločali po temeljitem premisleku. Pozitivno bo, da boste svoje občutke zapisovali. Intuitivnost bo vaša prednost in tako boste korak pred drugimi. Na delovnem mestu bo dinamično. Sprostite se!
STRELEC v (23.11. - 21.12.)
Razpeti boste med dvema zadevama. Odločitev ne bo lahka, toda bo pravilna. Sprostili vas bodo prijetni pogovori in izmenjava mnenj. Iskanje bližnjic O na delovnem mestu bo vaša strast. Omenjeno vam bo pomagalo prebroditi neugodne čeri. V ponos in oporo vam bo srčni izvoljenec.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Cas prinaša neko posebno energijo. Notranje se boste osvobodili in hrepeneli po novostih. Omenjeno boste pridobili korak za korakom. Privlačile vas bodo skrivnosti in naredili boste tudi prerez, K kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bo čas za prijetnosti in zapihal bo svež vetrič.
C
«V
m^ , LEV	r
(23.7. - 22.8.)	(21.1. -18.2.)
VODNAR
se vam bodo nove poti. Dinamična energija vam bo v pomoč pri odkrivanju tistih reči, ki so drugačne in pionirske. Pravilno bo, da boste stopili na delovnem mestu v ospredje. Nihanje energije bo posledica stresa. Sprostile vas bodo športne aktivnosti in narava.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Notranji mir boste iskali in ga poizkušali zadržati zase. Obdobje bo nekoliko stresno in pomembno bo, da boste znali opazovati malenkosti. Kocke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Obstaja povečana verjetnost, da boste našli na delovnem mestu nov izziv. Sprostitev bo v naravi.
O
Svoje mnenje boste znali povedati na pravilen način. Zrno modrosti se bo skrivalo tudi v vaših šaljivih pripombah. Dinamika časa bo v odnosu z ljudmi in spoznavali boste tudi takšne, ki P vam bodo polepšali življenje. Vezane predstavnike čaka romantičen in nenavaden vikend.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.) m
Združili boste no- „ tranjo moč in intuicijo. Pridnost, o vestnost in marljivost se bodo priča- d kovale na delovnem mestu. Popa- od zite le, da si ne boste zadali preveč opk nalog in da jim boste kos. Točke 2 usode se bodo obrnile v vašo korist, ki h na tistih področjih, kjer si boste to en želeli. Poučna so pota duhovnosti. eT
\ s .
T .
Foto: Dani Zorko
Zakladnica, najslavnejša stavba Petre
Iz sveta • Alpinizem
Na Everestu pričakujejo rekordno število alpinistov
Oblasti v Nepalu letos pričakujejo rekordno število plezalcev, ki nameravajo osvojiti najvišjo goro sveta Everest. Urad za turizem je sporočil, da so letos hribolazcem odobrili 372 dovoljenj za vzpon.
Skupaj se bo na vrh 8848 metrov visoke gore odpravilo 42 skupin, ki so sestavljene iz alpinistov, vodičev, kuharjev in nosilcev prtljage. Lani se je proti vrhu odpravilo 34 skupin z 289 alpinisti.
Nepal bo letos dobro zaslužil, saj licenca, ki dovoljuje vzpon na vrh, stane 11.000 ameriških dolarjev (10.000 evrov) na osebo. V uradu za turizem so dodali, da niso bile vse licence kupljene na novo, ampak so nekaterim le podaljšali veljavnost, saj so jih
Foto: splet
kupili leta 2015, ko je območje prizadel hujši potres.
S tem koncem tedna pa se začenja letošnja gorska sezona, saj se državi obeta izboljšanje vremena. Glavna sezona vzpenjanja običajno traja od aprila do maja, čeprav se na vrh ljudje podajo tudi v drugih mesecih leta.
V tem letnem času skuša vrh Everesta, z 8848 metri nadmorske višine najvišjega vrha sveta, osvojiti na stotine alpinistov. Doslej se jih je na vrh povzpelo preko 5000. (sta)
sreča na
petek • 12. maja 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Dobrote
28 S < SLOVENSKIH KMETIJ
na ogled	¿¿gtgjM
od petka, 19. maja,	|||jpi||
do nedelje, 21. maja 2017, med 9. in 18. uro
slovesnost ob odprtju razstave bo v petek,19. maja 2017, ob uri
t"^ \ C I i/j i f/

W /j"'-'iM
r<wmI

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StQ,j6VSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	Vik^ 89.8-98.e-io4,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
č>taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
v	v	______j .	'—, '* S'
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
\
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti p^ug*
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. maja 2017
Znamka Letnik			Oprema	Barva
KIACEED 1.6 CRDI SWLX URBAN	2012	9.480,00 €	PRVI UST.	BELA
SKODAYETI 2.0TDI 4X4 DPF AMBITION	2010	7.850,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULTTWING01.2 EXPRESSION	2003	1.590,00 €	PRVI LAST.	ZELENA
KIA PROCEED 1.416V	2011	5.890,00 €	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2061.4STYLE BREAK	2007	3.090,00 £	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF PLUS 1.6TDI COMFORTLINE	2010	9.900,00 €	67.750 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUM	2010	9.600,00 €	SERV.KNJIGA	BELA PERLA
KIA PROCEED 1.6 CRDI SPORT	2008	5.300,00 €	PRVI LAST.	BELA
BMWX3 3.0 D SPORT AVT.	2005	7.450,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX	2004	2.800,00 €	AVT. KLIMA	BELA
OPEL ASTRA1.616V COSMO	2010	6.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT CLI01.416V EXPRESSION	2006	3.790,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. ZLATA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA2.016V PRIVILEGE	2008	6.850,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	2013	8.990,00 €	AVT. DEU. KLIMA	BELA
CHEVR0LT LACETT11.616V SW	2010	3.990,00 €	47.307 PREV.	KOV. SV. MODRA
NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA	2007	8.490,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL 0PC LINE AVT. INSIGNIA 2.016V BITURBO KAF	1. 2012	18.900,00 €	75.551 PREV.	KOV. SIVA
OPEL ASTRA1.416V CLUB	1998	1.190,00 £	SERV.KNJIGA	RDEČA
RENAULT CLI01.216V DYNAMIQUE	2006	3.990,00 €	SERV.KNJIGA	KOV. SIVA
0PELC0RSA 1.216V ENJOY	2004	2.490,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj
				
ZNAMKA	LETNIK	CENA€	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2008	7.990	ODLIČEN	TEMNO MODER
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODLIČEN	TEMNO MODRA
VWSHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	ODLIČEN	SREBRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	1.590	KLIMA	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	ODLIČEN	MIŠJE SIVA
PEUGEOT 206	2005	1.690	1.LASTNIK	SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1	2006	2.490	KARAVAN	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	ODLIČEN	SIVA
BMW 520	2015	33.990	KOT NOV	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCI	2014	13.900	DOBRO OHRANJEN SREBRNA	
PEUGEOT 508 2.0 HYBRID	2013	13.990	ODLIČEN	ČRNA
Letnik Cen^ Oprema Barva
KIACEED 1.6CRDI SW LX URBAN SKODAYETI 2.0TDI 4X4 DPF AMBITION RENAULTTWING01.2 EXPRESSION KIA PROCEED 1.416V PEUGEOT 2061.4STYLE BREAK VOLKSWAGEN GOLF PLUS 1.6TDI COMFORTLINE PEUGEOT 30081.6 HDI PREMIUM KIA PROCEED 1.6 CRDI SPORT BMWX3 3.0 D SPORT AVT. CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX OPEL ASTRA1.616V COSMO RENAULT CLI01.416V EXPRESSION RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE RENAULT SCENIC 1.5 DCIDYNAMIQUE CHEVR0LT LACETT11.616V SW NISSAN QASHQA11.5 DCITEKNA
OPEL ASTRA1.416V CLUB RENAULT CLI01.216V DYNAÍ 0PELC0RSA 1.216V ENJOY
2012 2010
2003 2011
2007 2010 2010
2008
2005
2004 2010
2006 2008 2013 2010 2007 2012 1998 2006 2004
9.480,00 € 7,850,00 € 1.590,00 € 5.890,00 € 3.090,00 £ 9.900,00 € 9.600,00 € 5.300,00 € 7.450,00 € 2.800,00 € 6.990,00 € 3.790,00 € 6.850,00 € 8.990,00 € 3.990,00 € 8.490,00 € 18.900,00 € 1.190,00 £ 3.990,00 € 2.490,00 €
PRVI UST.
BELA
PRVI LAST. PRVI LAST. PRVI LAST. 67.750 PREV.
ZELENA BELA
PRVI LAST.
AVT. KLIMA PRVI LAST.
BELA PERLA BELA
KOV. ČRNA BELA
KOV. SV. MODRA
PRVI LAST. AVT. DEU. KLIMA 47.307 PREV. SERV. KNJIGA 75.551 PREV.
BELA
KOV. SV. MODRA
RDEČA
SERV. KNJIGA PRVI LAST.
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ZNAMKA
LETNIK CENA€ OPR.
Bi
ALFA ROMEO GIULIETTA 1.6 JTD CITROEN C4FURI0VTI95 FORD B-MAX 1.0 ECO.TITANIUM FORD FIESTA 1.2516V TITANIUM FORD FIESTA TREND 1.416V FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST trend FORD FOCUS ST2,2.0 EC0B00ST FORD KUGA 2.0 TDCI4X4,AVT. FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM FORD TRANSIT CUSTOM 2.2 TDCI HYUNDAI ElANTRA 1.6 MPI LIFE NISSAN NOTE 1.2 VISIA PEUGEOT EXPERT 2.0HDIFURG0N RENAULTTWINGO 70 EXPRESSION SEAT CORDOBA 1.4 TDI
2013	12.290
2012	8.790
2013	10.990
2012	7.990
2013	7.990
2014	11.980 2017	27.490 2012	14.890
2011	14.890
2015	19.990
2012	9.990 2015	10.690 2008 7.918
8.590 3.250
ODLIČEN, REDNI SERV. 1.LAST., SERV.KNJIGA SAMO 66.000KM, 1.LAST. ODLIČEN, SAMO 43.800KM ODLIČEN, VINJETAJRAJNIK SERV.KNJIGA, ODLIČEN SAMO 2.180KM, KOT NOV ODLIČEN, 1.LAST. ODLIČEN. SLOV.
BELA KOV. BORDO RDEČi
HOT MAGENTA BELA
2G15
I.LAST., SAMO 41.800KM ODLIČEN, SAMO 29.900KM 1.LAST., POVRAČILO DDV ODLIČEN, SAMO 48.300KM 1.LAST.. TRAJNIK
BELA KOV. SIVA KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. T. SIVA BELA
KOV ZLATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
ZNAMKA
1 AVTO PR O Fl PTUJ LETNIK CENA€ OPREMA BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2008	7.990	ODLIČEN	TEMNO MODER
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODLIČEN	TEMNO MODRA
VWSHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	ODLIČEN	SREBRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	1.590	KLIMA	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	ODLIČEN	MIŠJE SIVA
PEUGEOT 206	2005	1.690	1.LASTNIK	SREBRNA
RENAULT LAGUNA I	2006	2.490	KARAVAN	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	ODLIČEN	SIVA
BMW 520	2015	33.990	KOT NOV	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	DOBRO OHRANJEN SREBRNA
PEUGEOT 508 2.0 HYBRID	2013	13.990	ODLIČEN	ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
LETNIK CENA, OPR.
AUDI A4 MULTrTRONIK 2,0 TDI BMW 118 D M-PAKET BMW 3 COUPE LCI 2,0 TDI BMW SERIE 320d CHEVROLET AVE01,4
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV
HONDA CMC 1,4i LS KLIMA
HONDA CMC 2,2 D
KIA VENGA1,4
MERCEDES BENZ B 200
OPEL ASTRA SW1,7 C0SM0
OPEL INSIGNIA 2.0 CDU USNJE
OPEL TIGRA 1,4
PASSAT 2.0 TDI
2013 2013 2012
2013 2009
2014
2013 2012 2011 2005 2007 2012 2013 2011
16.990	1.LAST,
14.990	1.LAST.,
16.490	1.LAST., ODLIČEN	BELI
16.990	1.LAST, AUT.	BELI
2.790	2 LAST., SLOVENSKI	SIVA
14.990	1.LAST, ODLIČEN	KOV. SV. MODRA
I.799	ZELO UGODEN	KOV. SV. MODRA 6.490	SP0RT	RJAVA
7.990	57000 KM	BELI
15.990	LEPO OHRANJEN	ČRNA
9.490	1.LAST.	SREBRNA
8.980	1.LAST, ODLIČEN	SIVA
3.990	TIN TOP	SREBRNA
5.490	SLO	ČRNA
6.990	1.LAST., ODLIČEN 72000 KM KOV. SV. MODRA
II.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST. SREBRNA 14.990	1. LAST.. SLOVENSKI	SREBRNA
VW PASSAT1,6 TDI BLUE M0T10N NAVI
VW TIGUAN 2,0 TDI	.
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
00:00 Plesni resi i val na OŠ Gorišnica 09:30 Koncert vrtčevskega PZ Kamenčki 10:30 Utrip iz Ormoža 1V40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video sirani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Benedikt -1 del 20:00 GoriSnica - Podelitev FKO listine in zastave 21:30 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK voú na spicinih sirantfi www.liolr.li
OB: 00 SKL
OB 30 Ptujska Kronika - „
09:00 Koncert MePZ Gerečja vas 11:00 Srečanje OFS -1. dei 13:00 Dan OS Doma va
l'y fin i^nriimra - Pnrlp>Iiteu FKf"J lintina in TaKtaup
03 00 18. praznik Občane Markovci 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Dan OŠ Benedikt -1. del 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert PZ v Majšperku 20:00 Dan OŠ Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta www.siptv.si
117:00 SreCanje OFS - 2. del J 18:30 Dan OS Benedikt - 1. del 120:00 Oddaja iz občine Starše 121:30 Veseto iqra
Uredništvo: www, sipi v si
02 754 00 30: info@stplv.si Marketina: 02 749 34 27: 031 627 340
08:00 Revija MPZ, 2, del 09:00 SKL
09:30 Ptujska Kronika
10:00 Polka in majolka
11:00 Ujemi sanje
12:30 Video strani
15:00 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Srečanje OFS - 1. del
20:00 Dan OS Markovci
21:15 18. praznik Občine Markovci
Viripn strani
Program TV Rtu i
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dober pogled, Oddaja o lovstvu, Cepljenje lisic proti steklini, Salon Sauvignon Ptuj 2017 - vino v mestu tisočletij, Sam Sebastian, Šesti čut, 20 magičnih spektaklov, Slovenski iluzionist - v produkciji Televizije Maribor, Prijatelju
Brendiju v spomin, Koncert njegovih najlepših pesmi. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
www.tednik.s
Bodite nocoj V družbi oddaje Z y tas bo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
VITIVA, d. d., podjetje za proizvodnjo naravnih ekstraktov, s sedežem v Novi vasi pri Markovcih 98, Markovci pri Ptuju, vabi k sodelovanju novega sodelavca ali sodelavko na delovnem mestu:
Analitik
Opis delovnih nalog:
•	izvajanje fizikalno-kemijskih analiz, dokumentiranje in poročanje rezultatov analiz,
•	vzorčenje in označevanje statusa blaga,
•	poročanje o odstopih in rezultatih izven specifikacije,
•	vodenje laboratorijskih podatkov, opreme in kemikalij,
•	razvoj, verifikacija in validacija analiznih metod,
•	izvajanje stabilnostnih študij,
•	vodenje kontravzorcev,
•	spremljanje kritičnih kontrolnih točk,
•	skrb za urejeno delovno okolje,
•	skrb za ustrezno ločevanje in deponiranje odpadkov. Pogoji:
•	visokošolska izobrazba strokovne ali univerzitetne smeri (kemija, kemijska tehnologija), bolonjska izobrazba 1. ali 2. stopnje (kemija, kemijska tehnologija),
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
•	znanje MS orodij Word, Excel,
•	aktivno znanje angleškega jezika in
•	motiviranost in resnost. Posebnost:
•	izmensko delo
Če izpolnjujete navedene pogoje in želite delati v urejenem okolju, pošljite svojo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 23. 5. 2017 na naslov: Vitiva, d. d., Nova vas pri Markovcih 98, 2281 Markovci ali na elektronski naslov: mhadolin@si.frutarom.com.
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKE SILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27.90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si Štajerskih
Mestni kino Ptuj
Petek, 12. maj: 17:00 Povedka o gozdu; 18:30 Varuh galakcije, 2. dejanje; 21:00 Komedija solz.
Sobota, 13. maj: 10:00 Kino vrtiček, A je to! In ustvarjalna delavnica Mali mojstri; 17:00 Povedka o gozdu; 19:00 Komedija solz; 21:00 Kralj Artur: Legenda o meču.
Nedelja, 14. maj: 17:00 Povedka o gozdu 18:30 Varuhi galaksije, 2. dejanje, 21:00 Nisem tvoj zamorec.
petek • 12. maja 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
amnosek
Boštjan ZEMLJAK s.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
r
spomeniki potice stopnice
Prireditvenik

Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
DOM STANOVANJE
VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, klimatiziran, oddaljenost od plaže 150 m, prosto do 2. 7. in od 12. 8. dalje. Tel. 031 742 714.
V NAJEM oddamo enosobno stanovanje na Ptuju, stanovanje je komplet opremljeno, do enega leta. Tel. 041 915 645.
ODDAM 3-sobno stanovanje s teraso za piknik, po želji tudi brezplačen vrt. Bukovci 120 a, Markovci. Cena 300,00 € + stroški. En. izk. št. 2015234-235-25403. Tel. 041 639 074.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Ptuja. tel. 031 242 571
PRODAM ali dam, v najem poslovni prostor v Drava centru Ptuj, tel. 02 782 14 91. Eng. št. 2017-304260/49083.
V CIRKULANAH nasproti zdravstvenega doma prodam gradbeno parcelo. Tel. 031 410 174.
PO znižani ceni prodamo 1 ha gozda v bližini športnega parka v Stojncih, lahko na obroke. Tel. 041 748 318.
ZAPOSLIJO voznika C-kategori-je za razvoz blaga po Sloveniji. Telefon 031 634 858. Goran Krajnc, s. p., Tržec 41, Videm pri Ptuju.
RAZNO
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
MULČAR, taktorski, širine 1,80 m, prodam in kupim bikca ali teličko starosti do 30 dni. Tel. 051 336 879.
JARKICE - rjave kokoši nesnice pred nesnostjo, cepljene proti osmim boleznim. Dostava na dom. Kmetija Šraj. Tel. 031 751 675.
PRODAM mizarsko mizo (hobelpank), porodne bokse za svinje in trosilnik za umetno gnojilo. Telefon 051 356 875.
KUPIMO traktor, lahko je tudi s pripadajočimi priključki ali brez. Tel. 031 851 485.
PRODAM telico simentalko, pašno, brejo 7 mesecev. Telefon 031 497 125.
NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PURANE in purice, težke 3,5 do 4 kg, po akcijski ceni 14 €/žival, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
Štajerski:
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PRODAMO - Novejši bivalni vikend na Janškem
vrhu, občina Majšperk, l. izgradnje 1997, velikost
73 m2, lepo urejena , ^
parcela 6.402m2,	DMMtof
Cena:66.000EUR.	Tw p™,
Kontakt: 070 826 220 T
ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Petek, 12. maj
09:00 Slovenska Bistrica, Vojašnica Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, Dan odprtih vrat
vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, do 18.00 17:00 Ormož, Hardek, dvorišče Avtocentra, 16. moto srečanje, panoramska vožnja 18:00 Ptuj, dvorišče Narodnega doma, odprtje Tedna ljubiteljske kulture 2017 v MO Ptuj,
odprtje razstave Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, nastop kulturnih skupin KD, članic ZKD Ptuj
19:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, odprtje razstave fotografij Srdana Mohoriča - Metalika
19:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice, 100-letnica fatimskih prikazovanj, maša in
procesija, vigilija praznika za mariborsko nadškofijo z molitveno uro, slovesno romarsko mašo ter procesijo s kipom Fatimske Marije in lučkami 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje S kolesom na Turo, 1900 km po Slovenski turnokolesar-ski poti
Sobota, 13. maj
30
08:30
09:00
10:00 10:00 15:00
16:00
18:30
19:00
19:00
grad Borl, Čistilna akcija grad Borl 2017
Ptuj, Terme, grand hotel Primus, 18. mednarodno srečanje zbiralcev policijskih insignij Hajdina, pri OŠ, Šport in Špas - Dan druženja in gibanja vseh generacij, predstavitev defibrilatorja in temeljnih postopkov oživljanja, pohod in druženje, merjenje krvnega tlaka in sladkorja, predstavitev društev gospodinj
Slovenska Bistrica, grajska tržnica, predstavitev OZ RK Slovenska Bistrica, delitev zloženk
zdravstveno preventivne vsebine in meritve krvnega tlaka
Ptuj, Vrtec, enota Zvonček, Mlinska c 1 b, 10. prireditev Šport in špas, dan druženja in
gibanja treh generacij, jutranje razgibavanje, pohod, meritev srčnega utripa in tlaka,
predstavitev gasilcev, policistov, PD in Društvo gospodinj Draženci, podelitev priznanj
Ptuj, Mestni kino, Kino vrtiček, A je to! in ustvarjalna delavnica Mali mojstri
Brunarica na Devini, začetek pohoda, 7. vinogradniški pohod po Ritoznoju
Majšperk, konferenčna dvorana, KPC, odprtje razstave življenjskega dela Vide Novak, na
ogled v soboto do 20.00 in v nedeljo med 8.30 in 17.00
Ormož, Hardek, dvorišče Avtocentra, 16. moto srečanje, panoramska vožnja ob 16.00,
glasbene skupine in go-go plesalke
Jurovski Dol, Kulturni dom, Jurjevi dnevi, 8. Jurjevo srečanje folklornih skupin, odprtje likovne razstave Ex tempore
Podlehnik, večnamenski kulturno-turistični center, prireditev ob 50-letnici organiziranega delovanja oračev in 40-letnici pevcev ljudskih pesmi Kopačev Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda, 41. območna revija odraslih pevskih zborov, Poj z menoj, prijatelj moj
Nedelja, 14. maj
07:30
13:00 14:00 15:00
Hajdoše, športni park, preverjanje operativne sposobnosti ekip Gasilskega poveljstva
občine Hajdina, ob 11.00 zaključek s predstavitvijo vseh sodelujočih in krajša analiza,
predstavitev defibrilatorja in temeljnih postopkov oživljanja
Šmartno na Pohorju, gasilski poligon, Vaške igre
Jurovski Dol, športni park, Jurjevi dnevi, Šaljive kmečke igre
Cirkulane, cerkev sv. Katarine, dobrodelni koncert od orglic do ustne harmonike, za
pomoč talentom iz Haloz
Ponedeljek, 15. maj
09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Veliki pok, ob 9.30 in ob 11.00, za šole in za izven 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje dr. Rotislava Gubica Zdravljenje z naravnim pristopom
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica, svaka
Antona Kozoderca
IZ PODLOŽ 18
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se podjetju Talum za odigrano Tišino, nečakinji Ireni za molitev, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici, pevcem in podjetju Mir.
Vsem še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
Poslovila se je naša draga
Marija Fladung rojena Herič
Z DRSTELJE 25
Pogreb bo v petek, 12. maja, ob 13. uri na starem rogozni-škem pokopališču.
Od nje se lahko poslovite v mrliški vežici na dan pogreba od 10. ure dalje.
Žalujoči: hčerka Marjana z Juretom, sestra Ana z družino in preostalo sorodstvo ter prijatelji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Tiho, tiho čas beži, spomin na vaju v naših srcih ne zbledi.
V SPOMIN
našima dragima staršema
Antonu Zupaniču	Slavici Zupanič
f1991	f14. 5. 2007
IZ MARKOVCEV 28 A
Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiščete njun grob.
Njuni najdražji
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK
Majšperk • Ureditev zadrževalnika Medvedce	.
Nabrežje že prepuščeno »naravnemu
razvoju«, vendar klopi se stojijo
Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), da je pri zadrževalniku Medvedce treba odstraniti klopi in mize, drog s kamero, tujerodne lokvanje, sadno drevo in okrasne grmovnice, je v javnosti sprožila burne odzive. Ljubitelji Sestrskega jezera, kot zadrževalnik imenujejo domačini, bodo kljub dokončnosti odločbe (tudi ponovna pritožba izvršbe namreč ne bo ustavila) svoj prav skušali dokazati še enkrat.
Letos marca je IRSOP od članov Športno-kulturnega društva Sestrže (s slikarjem Brankom Gaj-štom, »varuhom jezera«, na čelu) z odločbo zahteval, da do konca letošnjega junija odstranijo klopi, kamero in tujerodne rastlinske vrste ter prenehajo kositi približno 25 arov nabrežine Sestrškega jezera. Z vsem naštetim naj bi namreč člani, ki so za ta del obale že leta »skrbeli« povsem prostovoljno, naravi povzročali nepopravljivo škodo. Urejena nabrežina naj bi tako privabljala (pre)številne obiskovalce, ki motijo gnezdenje ptic. Člani posebne sekcije društva sicer trdijo, da so za vse posege pridobili ustno soglasje Agencije RS za okolje, toda to jim zdaj ne pomaga prav dosti.
Gajšt je povedal, da so tujerodne rdeče oz. roza lokvanje že odstranili (to bodo sicer najbrž morali storiti še nekajkrat, saj rastline ženejo ponovno), tudi nabrežine ne kosijo več, z odstranitvijo klopi, miz in kamere pa bodo še počakali. »Naslednji teden se bomo skupaj z županjo Majšperka Darinko Fakin skušali sestati z vodjo mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) Simono Kaligarič. Šele takrat bomo videli, kaj smo dosegli z aprilsko tiskovno konferenco v Sestržah, so pa tudi na zavodu verjetno prejeli kakšne pozive,« je dejal.
O državljanski nepokorščini ne razmišlja: »Če bodo odstranitev klopi, kamere in rastlin v ZRSVN zahtevali tudi po sestanku, bomo
OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si «■
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
t
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAI/ORS,,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204
Foto: Boris Jurak
Priljubljena izletniška točka je obenem tudi mednarodno pomembno območje za ptice; ob Sestr-škem jezeru so našteli več kot 200 vrst ptic.
to upoštevali.« Od vsega naštetega ga najbolj moti odstranitev kamere: »Ni mi logično, zakaj inšpektorji to zahtevajo, saj ne moti nikogar. Po odstranitvi kamere se bo spet začel vandalizem; ob jezeru se bodo vozili z motorji in štirikolesniki.« Okoljevarstveniki, se boji, bodo tako dosegli ravno nasprotno od zaželenega ...
Brez samovolje posameznikov
Mariborsko območno enoto ZRSVN, kjer so izdelali strokovno mnenje oz. podlago za odločbo okoljskega inšpektorata, smo zaprosili za dodatna pojasnila. Poudarili so, da smo močvirna območja in mokrišča v obdobju intenzivnega pridobivanja kmetijskih in zazidljivih zemljišč skoraj povsem uničili: »Tako je bilo tudi na Dravskem in Ptujskem polju, kjer so bili regulirani vsi potoki, z izsuševanjem in agromelioracijami pa so bila uničena tudi vsa močvirja. Vodni zadrževalniki, opuščene gramoznice in podobne površine, ki pa so redke, so sedaj za mnoge živali in rastline še
edina pribežališča in celo zadnja možnost za njihovo preživetje. Prav zato je na intenzivno obdelanem Dravskem polju zadrževalnik Medvedce tako pomemben.«
Območje, ki ima številne naravovarstvene statuse (med njimi tudi območje Natura 2000 in naravna vrednota državnega pomena), smo dolžni ohraniti, so opozorili na ZRSVN: »To pa hkrati pomeni, da je vanj dovoljeno čim manj posegati oz. posege omejiti na lokacije, kjer naredijo čim manj škode. Zato smo predlagali, da se klopi in druge ureditve premaknejo na območje med nasipom in drenažnim jarkom okrog zadrževalnika v bližini obstoječe brvi. Tudi okrasni lokvanj, ki ni avtohtona vrsta, v tako območje ne sodi, še posebej, če bi se namnožil in tako prerasel avtohtono rastlinje.«
Strinjali so se, da naravna podoba teh sicer umetno narejenih mokrišč privablja številne ljubitelje narave, sprehajalce, ornitologe, fotografe, slikarje in druge, vendar so ob tem opozorili: »Obiskovanje ljudi številnih vrst živali ne moti, za nekatere pa je vpliv
lahko zelo negativen - na primer za ptice, kot so belorepec, črni škarnik, kostanjevka, močvirski lunj, pepelasti lunj, ribji orel, rjava čaplja, rjavi lunj, veliki škurh, žerjav. Te so namreč zelo občutljive na prisotnost človeka, zato potrebujejo razdaljo, na kateri se počutijo dovolj varne.«
Kljub vsemu obiskovalcem ne nasprotujejo povsem: »Zadrževalnik, v katerem se razvija podoba naravnega močvirja z izjemnim bogastvom vrst, je izvrstna učilnica v naravi. S primerno umestitvijo poti, opazovalnic in počivališč je območje zagotovo mogoče urediti v pravo učilnico v naravi, kjer se bodo obiskovalci kaj naučili in se tudi sprostili.« Pojasnili so, da je obiskovalcem že na voljo vzdrževana krožna pot po nasipu: »Tečejo tudi postopki za dokončanje zadrževalnika, ki je vodnogospodarski objekt, ter se načrtuje naravi in obiskovalcem prijazna določitev možnih dejavnosti za območje.« Umestitev ustreznih poti, so sklenili, pa bo treba uskladiti s strokovnjaki in brez samovolje posameznikov.
Eva Milošič
Poginule ribe in zažgan tovornjak manj pereč problem kot klopi
Domačini so vzdrževalce okolice Sestrškega jezera, pa četudi samooklicane, močno podprli. Boris Jurak je na tiskovni konferenci v Sestržah povedal, da so na družabnem omrežju Facebook ob objavi odločbe inšpektorata našteli okoli 500 komentarjev: »Eden od njih je bil predlog, da naj naravovarstveniki zamrežijo še nebo, da ne bodo k nam prišle ptice iz drugih območij ...«
Člani sekcije Športno-kulturnega društva Sestrže so bili do lanskega novembra, ko so odločbo inšpektorata prejeli prvič, prepričani, da so tudi sami naravovarstveniki. Zdaj se presenečeni sprašujejo, zakaj okoljska inšpekcija nadzora ni raje začela pri onesnaženi vodi, ki je zastrupila ribe v zadrževalniku, ali morda pri zažganem tovornjaku, ki na zemljišču v državni lasti (kakih sto metrov od vode) stoji že več kot eno leto ...
Foto: Boris Jurak
Napoved vremena za Slovenijo
dcndéi' f lad ded ...
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
11/23
lokalih ponaranfa
Danes bo največ sončnega vremena v vzhodni Sloveniji. Drugod bo več oblačnosti. Padavine bodo pogostejše v zahodnih hribovitih krajih, popoldne pa bodo krajevne plohe in posamezne nevihte nastale tudi drugod. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju pa jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 17 do 22, v vzhodni Sloveniji do okoli 24 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.
Vremenska slika
Nad zahodnim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. Iznad Sredozemlja doteka k nam toplejši in bolj vlažen zrak.