THE OLDEST AND HOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 179.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. SEPTEMBRA — TUESDAY, september 18, 1928.
letnik xxxvii.
Francija zahteva 7 biljonov od Nemcev
^__ i
Strašni orkani
francija zahteva, da ji plača nemčija to, kar je potrosila za rekonstrukcijo razdejanih pokrajin in se nekatere druge dolgo-ve. — nemčija odklanja vsako kontrolo od leta 1935. naprej.
Pariz, Francija. — Po par
dnevnem razmotrivanju v Ženevi je Francija pristala na izpraznitev Porenja, toda pod sledečimi poboji: Nemčija mora plačati Franciji, Angliji in Združenim državam 7 bilijonov dolarjev na račun reparacij. To je vrhu svote. ki je ima prejeti Francija še posebej, t. j. 52'' normalnih reparacij, katere je Francija že izvršila v razdejanih- pokrajinah po vojni.
Nemci so nameravali dobiti posojilo v Ameriki in z njim izplačati Francoze, nakar naj 1 >I slednji izpraznili zasedeno Porenje in Porurje. Francozi se pa samo s tem ne zadovoljujejo. marveč zahtevajo, da Nemčija poravna obenem tudi reparacijske račune Angliji in Združenim državam.
Poročilo iz Berlina pravi, da je nemški kabinet sklenil zahtevati, da naj Dr. Strese-mann stavi pri Društvu narodov priziv, da po letu 1935. Nemčija oklanja vsako kontrolo od strani zaveznikov.
Vršila se bodo nadaljna pogajanja o tem. Francoski mi-nisterski predsednik je obvestil zunanjega ministra Brian-da, da nima niti najmanj popustiti Nemcem pri pogajanjih.
Za Nemce so pogoji, katere imajo izpolniti res hudi in trdi. Toda za Nemce pa dobra in potrebna šola. Nemci so se predstavljali pred vojno za najbolj kulturen narod, a v vojni so tekmovali v krvoločnosti z najbolj divjimi narodi. Zdaj nemški Fricelni in Ilan-zelni protestirajo, tedaj, ko so razbijali Belgijo, Francijo In Srbijo so se pa napajali na-I nedolžnimi otroki in ženami, ki so jih brezsrčno morili in nad razbijanjem mest. Razbijati je lahko, plačevati škodo je pa težko, to vedo sedaj tudi "izvoljeni" Nemci. . .
KAJ JE NOVEGA NA POLITIČNEM POLJU?
Smith na potu na zapad. — Versko vprašanje i« meša v politiko po proteatantoTskih pastorjih. — Nejasne fronte.
Washington, D. C. — New-.vorški guverner Alfred Smith je na potu v Nebrasko. Prvi kampanjski govor bo imel v Omahi, nato nadaljuje njegova kampanjska tura v druge zapadne države. Demokratski voditelji so trdno prepričani, da bo Smith s svojim načrtom za odpomoč farmarjem izpod-nesel podlago Hooverjevi izvolitvi. Ako se mu posreči to, potem je Smith siguren zmage pri novemberskih volitvah.
V Virginiji so vladali že od nekdaj demokrati. Leta 1924. je dobil v državi Virginiji demokratski predsedniški kandidat Davis, 66,000 glasov več kot republikanski. Letos pa je politična situacija v Virginiji preceje negotova. Vzrok temu so protestantovski pastorji, ki namenoma mešajo v politiko
OGROMNA ŠKODA YSLED ORKANOV.
Strašni orkani, ki so divjali v Združenih državah in nekaterih delih centralne Amerike, zahtevali silne žrtve.
Washington, D. C. — Strašni orkani, ki so divjali v petek večer in ponoči so povzročili milijone in milijone škode. Posebno so prizadeti kraji v Iowi in severnom delu Illinoi-sa.
Iz Rockforda, 111. poročajo, da je zgubilo življenje 14. ljudi, do 100 pa bo ranjenih več ali manj. Bil je strašni prizor. Orkan je porušil dva tovarniška dimnika, eno tovarno docela razrušil, hiš pa je podrl v stanovanjski sekciji cele bloke. Malo je streh na neprizadetih hišah, da bi ne bile več ali manj raztrgane. Ljudje pripovedujejo, da je bil pravi sodni dan. Povzročena škoda gre v milijone. Natančna svo-ta škode še ni dognana. Orkan je dalje drvel proti vzhodu. Vendar take škode ni prizad-jal v drugih krajih, kakor v Rockfordu. V predmestju Chi-cage je poškodoval nekaj po-slooij.
Iz držav Iowa, Nebraska in South Dakote, poročajo o več milijonski škodi povzročeni od viharjev. Med viharji Je lil dež in mnogi kraji so docela poplavljeni.
V južnih krajih v Porto Rico je divjal grozen tropični vihar, ki je v mestu San Juan porušil in razdejal do 70 odstotkov vseh poslopij. Število človeških žrtev še ni dojrnano.
Iz Ponco v Porto Rici in Iz mesta Humaco poročajo, da je nad 40 oseb zgubilo življenje in nad 700 ljudi je brez vsake strehe, vsled strašnega tropičnega viharja.
Strašno je mesaril vihar tudi na virginskih otokih, pravijo poročila.
Vlada je poslala v prizadete kraje pomožne komisije in prvo pomoč.
-o-
Des Moines. Ta. — Premo-garji v državi Iowa so sledili illinoiškim premogarjem in so su**ejeli teto mezdno lestvico, kakor v Illinoisu.
ČOLN IZ OREHOVEGA LESA.
versko vprašanje, češ, da če bo Smith izvoljen je to toliko, kakor bi dali zapisati Združene države Rimu. Zlasti med ženstvo se hudo zanaša ta u-pliv. Vendar pa kljub temu prevladuje mnenje, da bo večina Virginčanov ostalo na demokratski strani.
Na splošno pa so obe politične fronte letos zelo nejasne. Vzrok temu je popularnost obeh kandidatov. Drugič pa je Smithov program glede prohibicije razdvojil tako republikanske, kakor demokratske vrste. Celo vodilni listi, ki so vodili razna poskusna slamnata glasovanja so tega mnenja. Zmage ene ali druge stranke bo jnnogo zavisela od agitacije zadnjih dni.
Čoln, ki ga vidimo na sliki, je star 130 let in so ga nad sto let rabili v Wabash reki, blizu Vincennes, Ind. Izdolben je iz orehovega lesa; 22 čevljev dolg in 36 palcev širok. Zgradil ga je Mitchell Bonhomme, pra-pra-starž oče dečka, ki sedi v čolnu. Potomci graditelja ga hranijo kot zgodovinsko dragocenost.
ANGLEŠKI RUDARJI ¥ KANADI ¥ OBUPNEM POLOŽAJU.
Anglija je izselila okrog 10,-000 rudarjev v Kanado, da bodo tam delali. — Kknada pa ima sama precej visoko število brezposelnih. —o—
Winnipeg, Kanada. — Kakor znano je v Angliji ne mala brezposelnost. Ne dolgo tega so poročali, da je na Angleškem do 1,500,000 delavcev brez vsakega dela. Brezposelnost se hudo čuti tudi med rudarji. Zato je Anglija sklenila, da pošlje nekaj deset tisoč svojih rudarjev / Kanado z vladno pomočjo. To naj bi bila pomoč onim, ki se izselijo, kakor tudi onim doma, za katere bo ostalo več dela.
Toda rudarji, po številu o-krog 10,000, katete je Anglija izselila to poletje v Kanado, so doživeli veliko iznena-, denje. V Kanadi sami je veliko število brezposelnih. Vede-, ti je treba, da se je zadnja le-, ta naselilo tja par sto tisoč de-, lavcev raznih narodnostij, od-' kar so našel jniška vrata v Združenih državah zaprte. Angleški rudarji so v pravi revščini in- bedi v Kanadi, pravijo poročila. Cele skupine! brezposelnih hodi po železniških progah, tavajoč sem in tja za delom, katerega pa nikjer ne dobe.
-o-
MAJNARI 0DGLAS0YALI ZA N0Y0 LESTVICO.
MAFISTI ŠE NISO IZPUSTILI UGRABLJENEGA DEČKA.
Pogodba pride takoj v veljavo m delo po majnah se takoj odpre. — Uradniki unije izjavljajo, da je glasovanje re«ilo unijo.
Springfield, 111. — Izvrše-valni odbor premogarske unije v Illinoisu poroča, da so illinoiški majnarji odobrili potom referenduma novo mezdno lestvico, ki je bila podpisana in sprejeta po zastopnikih unije in operatorjev v Chicagi dne 31. augusta t. 1. Za lestvico je bilo oddanih 1,341 glasov večine.
Nova pogodba določa, ka-
Oče ponuja $2,000.00 za živega ali pa mr'.vc-fei Ježka. —-Lombardo je bil poglavar in arbiter chicaške mafije, pravi oče.
Chicago, 111. — Frank Ra-
nieri, oče ugrabljenega desetletnega dečka Williama Rani-eri je ponudil $2,000.00 onemu, ki mu vrne njegovega u-grabljenega sina Williama, živega ali mrtvega. Kako je bil njegov sinček ugrabljen smo poročali natančno v s-obotni številki našega lista.
Oče je izpovedal, da je bil Lombardo nekak posredovalec — arbiter — v organizaciji chicaške mafije med Italijani. Kadar so črnorokarji komu poslali svolo zahtevo in je bila ista pretirana, so se take osebe navadno zglasile pri pokoi-nemu Lombardu in ta je razsodil, koliko naj plača in koliko da zmore. Tudi on Frank Ranleri, oče ugrabljenega sinčka je bil namenjen prositi Lombarda. ko se mu je z u-grabljenjem zagrozilo. A slučaj je hotel, da je bil med tem LomBardo ustreljen, kakor že znano. Zdaj so mafisti brez arbiter j a in dečka drže v ujetništvu, ali so ga na že umorili.
Čudno je med Italijani le to, da nihče, naj bo še tako prizadet ne izda tajnosti mafi-stov. Ko se je nahajal Ranieri pred državnim pravdnikom in policijskimi organi so takoj spoznali, da moža tare se nekaj drugega, namreč tajne grožnje mafistov, katerih pa mož ne izda.
KRIŽEM SVETA.
kor že znano, za kompanijske delavce $6.10 za osemurno delo. Kontraktnim delavcem pa 91c. od tone. Pogodba bo veljavna do 31. marca 1931.
Unijski uradniki so z velikim veseljem sprejeli vest, da je večina majnarjev odobrila novo mezdno pogodbo. Mnogi izjavljajo, da je to rešilo unijo pred veliko krizo.
Delo po . premogorovih se takoj začne, kakor hitro bo mogoče družbam -pripraviti in urediti rove za obrat.
—	Minneapolis, Minn. — H. W. McCall, stanujoč v tem mestu in še štirje drugi potniki so predvčerajšnim nevarno poškodovali, ko je zrakoplov, s katerim so se dvigni j i v zrak, da odlete proti Chicago, a so med potjo naleteli na vihar in bili primorani pristati na tla na zelo nepripravnem prostoru. Zavozili so v gozd, v katerem se je propeler ves razbil, kakor tudi ostalo letalo zelo poškodovalo.
—	Chicago, 111. — Okrajne oblasti okraja Cook poročajo, da je do zadnje nedelje zgubilo 671 oseb življenje vsled au-tomobilskih nezgod, to je od 1. januarja do 15. septembra t. 1. Ako pojde tako naprej, bo Število doseglo gotovo čez tisoč. In če vzamemo vpoštev vsa druga ameriška mesta, znašajo življenske zgube v tem oziru precej visoko.
—	Washington. D. C. — Poroča se, da bo Coolidge imenoval za guvernerja teritorija v Pa" ama kanalski zoni polkovnika Harry Burgess, dosedanjega inžinirja v Panami. Sedanji jjuverne** L
bo šel v pokoj meseca decembra, ko poteče njegov termin.
—	San Francisco, Cal. — Herman A. Bitter, star 38 let je bil strastno zaljubljen v Miss Blanche Lawrence, ki je! stanovala v La Crosse, Ind. Prijatelji so jeli namigovati, da jo bo zgubil, ker je predaleč od nje, itd. To je dvignilo v njem feko ljubosumnje, da je najel zrakoplov, plačal $1000. za vožnjo in se odpeljal naravnost v Indiano. Tam se je z Miss Lawrence poročil in jo provedel nazaj v aolnčnc Kalifornijo. Ljudi® pi pravijo, kaj ljubezen vse stori. . .
-o-
ŠVEDSKI RUDARJI SE VEDNO NA STAVKI.
Stockholm, Švedsko. — Rudarji v revirjih železnih rudnikov so že nad osem mesecev na stavki. Odšli so na stavko, ker so jim družbe hotele zni-| žati plačo, katero so jim pa no vojni znižali že skoro do 50 7r. Tako vidimo delavske borbe na vseh krajih.
-o-
SLOVENSKA BANKA OROPANA.
1 Cleveland, Ohio. — Podružnica slovenske banke The North American Banking & Savings Co., na Waterloo Rd. v Collinwoodu je bila te dni oropana. Dva bandita sta vsto--pila in prisilila upravitelja M." J. Grdino in uradnico Mis Ano Knaus h zidu. Ukradla in odnesla sta okrog S6.000.00 ter pobegnila neznanokam. Banka je zavarovana proti tatvini in ne bo nihče trpel radi tega kake škode.
—o-
CHICAGA JE SM1THOVA.
Chicago, 111. — Demokrati v Chicagi prerokujejo, da bo dobil Smith nad 200,000 glasov večine v mestu Chicago. Kdor noče verjeti, naj počaka 6. novembra 1928. pravijo chikaški demokrati.
Iz Jugoslavije*.
mladenič se poda V VRTINEC BREZKRBNEMU U-živanju na račun SVOJEGA GOSPODARJA. — veselje se pa je končalo V ZAPORU. — DRUge zanimive vesti.
T.
Op or.nr ia jt** i* pri in f^l m cnanc* n« zrnimiv? pov»«H
• "Amtrikaiiikea Slovencu!"
Vesela noč za tuj denar.
Tvrdka Oberwalder v Domžalah je poslala v sredo 29. avg. svojega uslužbenca, 21-letnega Walterja L. v Ljubljano kasirat neke zneske. Walter je denar kasiral ter se vrnil v Domžale. Že med potjo v Domžale pa se je spomnil, kako lepo bi bilo, če bi ta denar porabil zase in ga zapravil, mesto da ga izroči tvrdki. Ročno se je vrnil iz Domžal v Ljubljano in se tu vdal za nekaj uric vsemu brezskrbnemu uži\uiju, o katerem je mordn že leta in leta sanjal in katerega je sedaj uresničil za tuj denar, ki ga bo moral še dokaj drago plačati. V Šelenburgovi ulici mu je sladko pomežiknila vlačuga Emilija. "Čudno", .si je mislil Walter, "ali sem ji tako všeč. ali pa ve, da sem bogat in še kako bogat ?" Potepal se je še, če ima listnico v prsnem žepu, — za Emilijo znak. d*, ima fant dor.av, — povabil Emilijo v slaščičarne. Brž je bilo sklenjeno prijateljstvo, Walter se ^e izkazal ka-valirja in na sprehodu mimo izložb je stopil z njo v marsi-kako trgovino in ji kupil lepo torbico, niz koralnih biserov in drugih lepih reči, -v roko pa ji • stisnil 200 Din. Nato sta nadaljevala veselo turnejo po gostilnah, kavarnah in nočnih lokalih. Emilija, ki je bila vsa srečna, da je enkrat v življenju le ujela "zlato ribico", si je zaželela Se šampanjca in tudi tega je bilo brž dovolj nr; razpolago. Kamor sta prišla, je pričelo teči vino raz mize. V znanem nočnem lokalu na deanem bregu Ljubljanice pa sta vzbudila pozornost stražnika. ki je natrkano dvojico odpeljal v zapor. Na policiji so seveda odkrili, da je Walter, ki je pristen Tirolec. svoji tvrdki poneveril 4631 Din. Od tega denarja je Walter zapravil z Emilijo v nekaj urah samo 1488 Din. ostalih 3143 Din pa je rešil tvrdki stražnik z a-retacijo Walterja, drugače bi; šel seveda tudi ta denar. Vla-čupa Emilija, ki je dosedaj kljub svojim 23 letom brodila! že prav globoko po blatu nemorale, pa je bil povratek v Ljubljano sploh zabranjen. Lepa dvojica bo veselo noč v sodnem zaporu najbrže šc prav zelo obžalovala.
-o-
Vrh FruSke gore v plamenih.
V sredo 29. avg. zvečer so ie pojavil na najvišjem vrhu Fruške gore v bližini premogo-kopa Vrbnika ogromen požar. Požar so prvi opazili neki izletniki, ki bo se z avtomobilom vračali iz Fruške gore. Vnel se je star gozd, ki je dolgo krasil vrh te lepe gore v Slavoniji. Ko so prišli prvi kmetje h gašenju, je zgorel že najlepši del gozda. Gašenje je bilo zelo o-težkočeno radi tega, ker so se vsi studenci posušili. Vendar se je proti jutru požar še posrečilo nekako omejiti, ko jo zopet zapihal hud veter, ki je zopet razširil ogenj. Kmetje so ves čas neumorno gasili požar,
ki je bil tako velik, da so ga videli celo iz Sremske Mitrovi-ce. Zgorelo jo veliko ozemlje najlepšega gozda. Govore, da je bil požar podtaknjen. Oblasti so uvedle preiskavo.
-o-
Ni se mu posrečilo.
V četrtek 3<>. avg. dopoldne je prišel v trgovino s kolesi "Tribuna" na Karlovški cosri mlad fant in se pričel pogajati za kolo. Mesto denarja pa ie predložil jamstveno potrdilo občine Podlanške pri Kamniku. glaseče se na ime Kari Do-linsek. S tem potrdilom naj bi občina jamčila za plačilo kolesa do zneska 1000 Dim Trgovcu se jo potrdilo zdelo sumljivo. poklical je stražnika. Ta je ugotovil, da jo potrdilo ponarejeno in je fanta, 2" letnega krojaškega pomočnika Karla Dolinska aretiral. Občina Podlanška je fantu res izstavila pred dnevi neko potrdilo, t^ia " čolnoma v dri. g i utvari, Dolinšek pa jo gornji del potrdila odrezal, na doljni del s pečatom pa je na prazen prostor napisa!, jamstveno potrdilo v imenu občine. Goljufija pa se mu ni posrečila. Dolinšek jo r ponarejanju javnih listin že izvežban. V oji delavski knjižici jo ponaredil spričevala svojih delodajalcev, ki zanj niso bila ravno ugodna. Fan'a so oddali sodišč \ naj ga to poskusi poboljšati.
-o-
Pomoč Hercegovini.
Dno 20. m. m. so jo vršila v Nevesinju konferenca, kateri so prisostvovali minister dr. Andrič, predsednik odbora Rdečega križa Božidar Zečo-vič ter mnogo uglednih osebnosti iz Nevesinja in Gacka. Posvetovali so so o tem, kako bi se pomagalo gladujočim v hercegovinskih krajih. Potem, ko so prisotni razložili vso bodo in nevarnost, ki grozi Hercegovini od gladu, jo minister dr. Andrič obljubil, da bo kar najodločnoiše stremel za tem, da se nudi Hercegovini hitra in zadostna pomoč.
-o-
Samoumor Slovenke v Varaždinu.
Pred dvomi leti je prišel v Varaždin gostilničar P. Poh) iz Slovenije s svojo soprogo. Sprva sta živela v slogi, pozneje sta se pričela prepirati in žena je bila prisiljena, da je zapustila svojega moža in odšla v Slovenijo. Te dni pa so je vrnila in se hotela spraviti s svojim možem. Toda ta ni hotel o tem nič slišati in jo je celo zapodil iz hiše. To je revo tako potrlo, da je izpila veliko količino lizola. Prenesli so jo v bolnišnico. Njeno stanje je težko in skoro brezupno.
V Dornbergu
je nenadoma umrl čevljar Lo-vro Berce. Zapustil je ženo in tri otročiče. Preživljanje je v današnjih kritičnih časih težko. Nesrečno ženo je smrt moža tako potrla, da se ji je o-mračil um in so jo odvedli v deželno blaznico.
SLOVENEC
Torek, 18. septembra 1928.
> AMERIKANSKI SLOVENEC
Prri ia mjitanjii slovenski lUt
. ^ ▼ Ameriki.
■-»t^iii 11
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raxtm nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska? ' ?!«? EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
.-i ^.iWr
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta
_$5.00"
_2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta_________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ___________
For half a year................
.$5.00 - 2.50
Chicago, Canada and Europe:
Tor one year ________________________$6.00
ror half a year ________________.________3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti do po s lani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
1925, at the post office ai
Narodne manjšine v Ženevi.
- ^ vsi**®«™
Brez ureditve manjšinskega vprašanja ni miru v Evropi. 32 milijonov med razne države pomešanih delov dvanajsterih narodnosti se danes, v dobi, ko je narodnostno nadelo poleg socialnega glavno gibalo politične družbe, ne da več potlačiti. In če so drugi narodi zainteresirani na manjšinskem vprašanju, velja to za Slovence v podvojeni meri. Mali narod in dve manjšini v velikem italijanskem in nemškem morju! Zato je razumljivo, da zlasti mi Slovenci čutimo posebno dolžnost, da sledimo narodnomanjšinskemu pokretu, zlasti ko se zbira na skupnih kongresih, kar je te dni slučaj v Ženevi.
Idealistično vzeto se poraja samoobsebi umevna misel, da bi narodne manjšine morale najti kak skupen program in da bi rešitev medsebojnih spornih točk naletela razmeroma na majhne težkoče. Njihova usoda je v ve' 1 em delu usoda posamezne manjšine in njihove skupnosti, ihovo trpljenje je povečini skupno trpljenje. Žal da je dejansko stanje povsem druga-o in da manjšinsko vprašanje tudi med manjšinami samimi ne gre tako gladko izpod rok. Zgodovina povojnega manjšinskega gibanja nam je ena sama veriga medsebojnih nzmotrivanj, Kaj pravzaprav hočejo. In tu imamo v bistvu dva načela, realistično in neko idealistično, ki se navadno ujema z mednarodnim položajem držav, v katerih prebivajo, ali pa držav .katerih jezik govorijo in na katerih moč se nanašajo. Ko je Nemčija spoznala, da je narodnostni val obsedel tudi njo in videla, da je razmeroma največ nemških manjšin v tujih državah, je ravnala z manjšinskim kot nekim izključilo nemškim vprašanjem. Eden glavnih povodov, da je priglasila svoj vstop v Društvo narodov, da more kot, četudi v mirovnih pogodbah formelno nepriznana, telesila posegati v usodo svojih gorojakov v drugih državah. Nešteto intervencij je bilo že predlaganih od nemške strani. Med nemškimi manjšinami se je temu dosledno razvilo neko načelo, ki gre pravzaprav dejansko za tem, da imajo le tiste manjšine pravico do tega naslova, ki so gospodarsko močne, ki zmorejo vzdrževati kulturne potrebe same in ki zavzemajo getovo število sorojakov. Videli smo, da so te manjšine hkrati z matico-državo krčevito držale na ideji Društva narodov, na ideji vobče mednarodne politike, ker so se.vedno zanašale, da bo njih mati Nemčija stala jim pri Društvu narodov trdno ob strani. Skoraj bi rekli, da so hoteli nekateri stopiti manjšinsko misel z mednarodnih politiko in napraviti iz tega gibanja "politicum" v dobesednem smislu besede. Posledice seveda niso mogle izostati. Nastalo ic vprašanje, kam potem z narodnostno in gospodarsko slabimi manjšinami. Nemčija si je na lahek način pomagala z odgo vorom. Frizom je enostavno odrekla priznanje narodne manjšine; iužiških Srbov sicer ni priznala, dejansko pa jih je, hočeš nočeš moraš, dopuščala. Obenem je dala svojim manjšinam v inozemstvu nalog, naj zastopajo na manjšinskih kongresih isto politiko, kot jo zastopa zunanji urad v Berlinu. Nujna posledica je bila. da je prišlo na zadnjem kongresu do razkola t-?r da so slabe manjšine iz kongresa odšle. Slabejše so zahtevale enako upravičenost, so zahtevale, da se kongres bavi samo z narodnomanjšinskimi vprašanji kot takimi, so zahtevale lojalnost do držav, v katerih bivajo, kakor tudi, da naj narodnostno manjšinsko gibanje brani z vsemi kriplji narodni obstoj posameznih skupin. Zdi se, da je pravi razvoj dal narodno slabejšim, vsaj kolikor pride uradno mnenje vodstva kongresa do izraza, prav. Predsednik dr. Wilfan se je z ostrimi besedami obrnil zoper sedanje postopanje Društva narodov v vprašanju manjšin in je izrekel kritiko, da je ta ustanova od njihove strani pravzaprav izgubila zaupanje. In če pregledamo
naloge, ki jih ima pedanji kongres, vidimo neko iskanje, kako stališče naj pravzaprav zavzamejo manjšine. Ali za Društvo narodov v sedanji obliki, ki vidi pri obravnavanju mednarodnih sporov vedno le državo kot celoto in se v njene notranje, najsi bodo tudi manjšinske razmere, ne vtika, ali pa naj se ustanovi za manjšine posebno oblastvo, ki bo imelo lastno življenje in obdelavado vprašanje brez ozira na zunanje zadeve držav kot takih. Zato vidimo, da je osrednja točka letošnjega manjšinskega zasedanja ravno položaj, ki ga naj zavzamejo manjšine tako nasproti Društvu narodov kot do lastnih isto-krvnih narodov in držav, kjer slučajno prebivajo, dalje vprašanje, kakšni naj bodo ti trojni odnošaji, kakšno naj bo manjšinsko znanstvo, manjšinski boj, pravna ureditev tega vprašanja in ali naj bo iredenta sploh dovoljena.
Brez dvoma bi bila idealistična smer, ki naj gre za enotnostjo manjšinskega pokreta, spremljana s simpatijami vseh, ki so se vglobili v brezmejne bolečine teh ljudi. Realna politika pa kaže, da manjšinskega vprašanja do sedaj ni bik> mogoče rešiti od ostale državne politike. Močne države so z u-spehom intervenirale za svojce v slabejšin državah, obratni .-lučaji pa so ostali vedno brez uspeha. Konkretne naloge, ki nam jih predočuje sedanji kongres v Ženevi, kolikor nas zadeva naša slovenska manjšina na Primorskem in naša manjšina na Koroškem, pa se da spraviti v sklad z obema smerama: Delati za tem, da postane slovensko manjšinsko vprašanje znano vsakemu doma in znano državam izven nas, ga študirati sistematično, kot delajo drugi narodi! Delati pa tudi na to, ;la postanemo notranje močna in v svetu vpoštevana država, ki bo znala z uspehom nastopati za zboljšanje položaja sorojakov, ki bivajo še izven državnih mej. -	Č.
VESTI Z WISCONSINSKIH FARM.
Tioga, Wis.
Ker se nisem že dolgo časa nič oglasila v našem priljubljenem listu Amcr. Slov., zato naj opišem danes nekoliko razmere na naših farmah. Res, da nimam posebnih novic, ker pri nas ni dosti Slovencev, vendar tudi malenkosti utegnejo zanimati cenjene čitatelje tega lista. Tukaj so le štiri družine slovenske. Iz Willarda, kjer j-2 naše središče in naša župnija, pa itak vse izveste, ker tam imate stalne poročevalce, ki Vam poročajo o vsem, kar je vredno zabeležiti.
Naj prvo Vam moram poročati o letini. To je namreč glavno za nas farmarje. V tem so osredotočene vse naše misli in upanje na dobro letino — vir naših dohodkov. Pregovor pa pravi, da česar je polno srce. usta govore. Torej, kljub neugodnemu vremenu, ni letina preslaba, žito je bilo po-voljno, koruza lepo kaže, ako bo dozorela, bo dobro za kla-jo, je bo dovolj. Seno je zelo slabo kazalo spomladi, ker je bila prevelika suša. A poznejše deževje je namočilo zemljo, da je hitro rastlo, vendar ni moglo popolnoma nadomestiti prejšnje zamude. Le za krompir se bojimo, da bo preveč gnil, ker že kaže tako, to pa vsled tega, ker je bilo preveč dežja. Tudi ta mesec je pokazal, da ne bo nič bolje. Dež, dan na dan, da mora vse izgni-ti. Upamo pa, da se nas bo nebeški Oče usmilil in dal še lepo vreme.
Ne morem ši kaj, da se ne bi tem potom prav iskreno zahvalila uredništvu Am. Slov. za krasno urejevanje lista, za lepe članke in povesti in vsem cenjenim dopisnikom za lepe
dopise. Vse je zanimivo od prve do zadnje črke v7 listu. Zlasti je zanimivo ''Pisano polje", katero piše naš veliki rodoljub in pisatelj preč. g. Trunk, ker temeljito zavrača naše narodne in verske odpadnike in iz-dajice. Hvala tudi Rev. Kazimiru Zakrajšeku za pridige v torkovi številki. Bog jim daj ljubo zdravje, da bi se kmalu zopet povrnili med nas, ker so se za nas toliko trudili in delovali tako vneto. Bog jim bodi plačnik!
S pozdravi na vse
Mary Toleni.
-o-
MNENJE ROJAKA O VSESLOVENSKEM KATOL.
SHODU.
Milwaukee, Wis.
Še nedolgo tega smo čitali zanimive članke v "A. S.", v katerih se je nauduševalo narod za vseslovenski katoliški shod. Mr. Anton Grdina. gl. predsednik KSKJ. je sprožil to idejo. Iz njegovega članka je lahko razvidel vsak, da ima mož dobre misli, ker neprestano misli in dela na to, kako bi povzdignil našo katoliško jed-noto, pa tudi katoliško življenje med nami Slovenci.
Mnogo se je pisalo, kaj so vse koristili zadnji katoliški shodi. In to je 'resnica. Poglejmo samo v Milwaukee, kakor iutranja rosa oživi suho polje, tako je katoliški shod oživel našo naselbino. Mnogi preje niso niti slišati marali o katoliških društvih, zadnje čase so pristopali v nje. Odkod ta preobrat ? Jaz pravim, da od nikoder drugod, kakor ravno od katol. shodov.
Katoličani smo pač preveč tiho. V življenje, na plan se le nreveč bojimo s svojim prepričanjem. Zato ljudje nas tudi ne poznajo. Naši nasprotniki
pa hodijo neprestano okrog med ljudmi, pa uspevajo, pa magari da samo sleparijo. Zadnji katol. shodi so veliko pripomogli, da se je v tem o žiru mnogo spremenilo in obrnilo na bolje. Zato mora vsak, ki ima svoje srce na pravem metu, pozdravljati to idejo, katero je sprožil Mr. Grdina za vse slovenski katoliški shodi.
Slišal sem pred leti nekega slovenskega svečenika, ki je rekel: "Katoliški shodi naredijo več dobrega po naših naselbinah, kakor pa cerkveni shodi. . In to je res. Samo dobro premislimo, pa bomo videli, da je to res. Imejte v cerkvi kakoršnekoli pobožnosti, tja mnogi ne pridejo, na shode pa pridejo, magari če tudi samo iz firbca, pridejo le in tam slišijo resnično stran in kdor ni še preveč zakopan v laž, začne soditi in ko pride do tega tudi spozna kaj je prav in kaj ni. Zato katoliški shodi niso samo K. S. K. Jed-noti v korist, pač pa vsem našim župnijam in katoliškim naselbinam.
Malo čudno se mi vidi, da sta se dosedaj oglasila s svojimi članki in dopisi samo dva lajika, to sta Mr. Grdina in pa Mr. Dečman iz Forest City, Pa. Kje so drugi? Pa tudi naši svečeniki naj bi prišli na plan. saj so vendar naši voditelji, so izobraženi in kot taki bi nam lahko dali največ dobrih nasvetov, kako naj bi se shod priredil in izpeljal. Na dan kritiki. Zdrava kritika je vedno na mestu, če se komu ideja ne dopade, pa naj pove. zakaj se mu ne dopade in kako bi se dalo napraviti drugače, da bi bilo boljše. Samo ta nesreči.i molk, kakor da bi že vsi Slovenci v Ameriki izumrli naj bi prenehal.
Po mojem mnenju ne more nihče tajiti, da katoliški shodi niso veliko koristili našemu narodu v Ameriki. Pa tudi nihče ne more ugovarjati, da bo vseslovenski katoliški shod nam škodoval. Zato, ko to vemo, moramo vsi z vso močjo delovati za istega.
Samo to le bi Še priporočal. Vseslovenski katol. shod se naj vrši v sredini Amerike, da bo tako priložnost za vse naše rojake, da jih čim več lahko pride na shod. Potem pa naj se taki shodi ponovijo po naših večjih naselbinah, kakor so se zadnjič. To bo prineslo novega življenja v naše naselbine. Ob takih prilikah bo mogoče bolj močno agitirati za nove člane za K. S. K. J.
Eden s 1st avenue.
grob. Pokojni je bil nad 38 let v La Salle, vedno vnet in zaveden mož katoličan. Stanoval je zadnje čase na 1422 Fifth Street. Za seboj zapušča žalujočo ženo vdovo in 4. sinove ter 3 hčere. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Roka. Društva v katere je spadal so mu priredila lep dostojen pogreb. Žalujočim globoko so-žalje, pokojnemu pa mir in pokoj in sveti mu naj večna luč!
Poročevalec.
O RAZMERAH V FOREST City.

^gr-ttnnu^ Mini itn: i j 11:: m tn m t r:; t' n.' : i i; m iti h i:nii fth [t eh n kiukn;; ua m tii ni inn; tin i nmumrnu^
SMRTNA KOSA.
La Salle, 111.
Kakor po drugih naselbinah padajo naši slovenski pijonir-ji, tako padajo tudi pri nas pod koso neizprosne smrti. Zadnjič ste poročali, da je preminula naša rojakinja Mrs. Kalin, ki smo jo pokopali zadnji teden. Zdaj pa imam poročati žalostno vest, da je zadnji četrtek dne 12. sent, preminul rojak Mr. Anton Štih, v starosti 58 let. Bil je bolan že več časa in imel majnarsko naduho, katera ga je spravila v
. Forest City, Pa.
Slabe čase smo imeli v poletju. Naše maj ne so delale prav slabo. Zadnji mesec je jelo postajati nekoliko boljše. Tudi v septembru se nekoliko bolj dela in dal Bog, da bi vsaj tako ostalo. Zdaj obratujejo tukaj Erie majna, Hillside Coal and Iron Co.. Clinton majna od Hudson Coal Co., in zadnje dni je jela obratovati tudi Racket Brook majna v Carbondale. Tako približno obratujejo zdaj vse maj ne. Seveda, posebnega ni to nič, srečni bomo, če bi se le malo pomagali, kar nam je brezdelje poleti vzelo.
Bela žena smrt tudi tukaj pobira naše ljudi. Te dni je preminul znani Mr. John Tag-ler, v starosti 70 let. Bolan jo bil kake štiri mesece. Za naduho pa je tožil že več časa. V Forest City je bival okrog :">7 let in bil zvest podpornik cerkve sv. Jožefa. Bil je tudi član društva sv. Jožefa, KSKJ. in več drugih društev, ki so ga spremila ob pogrebu na zadnji poti. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Zapušča žalujočo vdovo in 1. sina ter ! hčere. Sorodnikom izrekam so-žalje, pokojnemu pa naj bo lahka ameriška žemljica In naj mu sveti večna luč!
Umrl je te dni tudi rojak Mr. John Polončič, star 11. let. Bival je tukaj okrog 23. let. Pred nekaj časa je moral na operacijo radi slepiča, katera se pa menda ni prav posrečila. 1'mrl je nekaj dni po operaciji. Bil je zaposlen v Clin-', ton majni. Zapušča ženo vdovo. 4. sinove in eno hčerko. Pokopan je bil iz slov. cerkve sv. Jožefa na slov. pokopališče sv. Jožefa. Sorodnikom sožalje, pokojnemu pa R. I. P.!
Poročevalec.
-o-
PILSUDSKI POSTANE KRALJ?
Varšava, Poljsko. — Poljski rojalisti so po svojih delegatih, katerih je prispelo v Varšavi veliko število, ponudili maršalu Pilsudskiju krono "poljske-gay imperija". Resolucija, katero so sprejeli z veliko aklamacijo, so brzojavnim potom poslali Pilsudskiju, ki se zdravi v Romuniji. Prijatelji maršala, ki dobro poznajo svojega "bossa", so mnenja, da bo ponudbo zavrnil.
Ko se ves svet pogovarja o miru ... — Motite se ljudje božji, če mislite, da je s tem, da je podpisan Kelloggov pi o-tivojni pakt, že konec militarizma. Drugače bote sodili, če pogledate na te-le številke: Francija ima pod orožjem 636,000 mož; Italija 347,000; Anglija 408.000; Sovjetska Rusija 700,000; Japonska 750,-000; Nemčija 100,000; Kitajska blizu 2,000,000. Prav konservativno računano, imajo samo evropske države (nekaterih tu ni navedenih) nad 5,000,00») mož pod orožjem. Vse to morajo vzdržavati davkoplačevalci onih držav, ki to vzdržujejo. Po vseh državah se sliši stokanje vsled silnih davčnih bremen. Kar je pri vsem tem pa še najbolj karakteristično, je to, da se v Parizu in Ženevi tro-štajo z "večnim" mirom, med tem pa Nemci tajno izdelujejo razne "hudičeve žarke", najučinkovitejše pline in druga sredstva, ki se gotovo ne bodo rabila samo za kak kratek .-as. Evropa je kakor votla bomba, katero evropski militaristi polnijo < smodnikom in dinami-tom, zraven pa prepevajo pesem o "večnem" miru. Kadar se bo vžgalo, bo spet pok, ki bo pretresel ves svet.
Le takrat ženska ne izda
skrivnosti, ako za njo ne ve.
* * $
Prijatelj je tisti, ki ti zastavi pot, če padaš v prepad.
Sveže rifce. — "Teden dni sem že v Chicagi in prav žal mi je, gospod restavrater, da nisem va::e gostilne poiskal že prvi dan svojega prihoda."
"Gospod, vi se mi laskate."
"Ne, ne, gospod restavrater! Veste, če bi takrat prišel k vam. bi bile te-le ribe, ki ste mi jih sedajle servirali, še sveže...'
Pred sodiščem. — Sodnik: "Ropotavec, zakaj ste odprli blagajno z dinamitom?"
Obtoženec: "Nisem poznal nobenega drugega sistema..."
Avto. — Neki avto se vozi z blazno brzino. Stari gospod Gašper jrn od daleč gleda in kc pride avto bližje, začne Gašper namigovati šoferju. Avto sc u-stavi in Gašper vpraša šoferja: "Ali imate kaj časa?"
"Da, gospod," mu odgovori šofer.
"Če je tako, dragi šofer, mi pa povejte, zakaj potem s tako vražjo brzino dirkate do cesti . . ."
Med otroci. — Lizika: "Tonček, dajva se igrati očeta in mamo."
Tonček: "Dobro, samo me ne smeš preveč tepsti!"
Vasovalec. — Janez (pri oknu) : "Micika, ali spiš?"
Micka: "Kaj si ti, Janez? Kaj bi rad?"
Janez: "Posodi mi dva dolarja!"
Micika: "Ne morem, ker spim."
* PODLISTEK *
UIiniili!liilUI1ilD!Ult«ll^lllUUUIUUIlini]illl]U|[|llllUliUUailUll&;
ŽIV POKOPAN.
Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. (Dalje.)
Časti ne potrebujem, denarja si bom zaslužil, le državni pravdnik bi me zaprl, ker sem z napačnim imenom varal javne oblasti!"
"Gospod Aleš Blaž —!" "Se zaman trudite! Ne in ne!" Burno je stopil Aleš proti vratom. "In to je vaša zadnja beseda?" "Zadnja!" v
"Obljubim vam v imenu kraljevske akademije, da bomo poravnali vse krivice in —
"Ne potrebujem ničesar od tiste — aka-
demije!"
Gospod Aleksander Delmonte je pobral klobuk in torbico.
"Torej pa poslušajte! Ce hočete biti neizprosni, pa bodite! Končno — nam je vseeno. Da Aleš Blaž ni umrl, to vemo tudi brez vas. Izmotali se bomo iz tožbe iziepa ali izgrda. Potem pa pride vrsta na vas in tedaj —! Z Bogom, gospod — gospod Aleš Blaž!"
* * *
Pol ure pozneje je visela Lenka svojemu Alešu Blažu na vratu.
Lica so ji plamtela, oči so se ji bleščale v srečnem ponosu, vsa blažena je gledala svojega slavnega moža.
"Saj sem vedela —! Saj sem slutila, da nisi navaden človek —! Tista tvoja pla-host in boječnost —! Nisem verjela vanjo! Kaka samozavest, kaka ženijalnost se je skrivala pod »jo! O, dobre oči imam —! In tale tvoj duhovit, oduševljeni obraz —! Se še spominjaš tiste, — tiste slike? Odločila je —I In včasi si bil ves zamišljen, sa-
njav —! Zaklepal si se v svojo sobo! Slutila sem, da je nekaj posebnega v tebi! In tvoja prva povest! Ti nisem jaz že koj ti-
stikrat dejala, da si cel Aleš Blaž —! O_,
čutila sem, čutila sem —!"
In iznova ga je objela in vsa srečna in blažena šepetala njegovo slavno ime.
"Aleš Blaž — moj mož! Veliki, slavni Aleš Blaž! Ljubljenec naroda —, moj ljubljenec, moj vzor, ki sem o njem sanjala kot dvajsetletno dekle —! Kako rada bi bila poznala Aleša Blaža —! In sedaj je moj mož —!"
Vse ji je povedal.
Pa tudi to ji je povedal, da mora takoj, še tisti večer oditi. Bežati mora v tujino pred državnim pravdnikom. Gospod Aleksander Delmonte je grozil —. Pa on, A-leš Blaž, se ne bo vdal, ji je pravil. Šel bo. Tujina mu je bila od nekdaj ljuba. In Lenka pride za njim. Doma bodeta pa prodala.
Sedla sta in delala načrte. Lenka je bila za vse pripravljena. J^la bo z njim, s svojim velikim, slavnim Alešem, če treba do ko»-
ca sveta.
In Aleš se je lotil pripravljanja za na odhod.
Sredi med nemirnim letanjem in iskanjem in spravljanjem se je oglasil hlapec Štefan in prišel pravit, da čaka spodaj na dvorišču siromašen popoten človek. Prenočišča prosi. Zablodil da se je, večeri se in da ne ve ne kod ne kam.
Kaj takega se je večkrat zgodilo. Hiša je stala na samoti ob cesti s kolodvora. In Lenka je bila gostoljubna gospodinja.
"Naj gre v družinsko sobo! Tam naj počaka. Sedaj nimam časa. Dobil bo večerjo in pri peči mu bom pripravila ležišče," je dejala.
Zvečer je Aleš mimogrede videl popotnika v kuhinji. Pri mizi je sedel in večerjal. Nič ni bilo posebnega na njem. Mršav, zaraščen obraz je imel in močna, široka pleča. Ponižno je pozdravil, ko je šel Aleš mimo.
Aleš se ni mnogo zmenil zanj. Berač je beraču podoben, si je mislil. Le toliko je
opazil, da je neznanec nepotrebno dolgo strmel vanj, še jesti je skoraj pozabil, tako ga je gledal.
Z besno naglico so udarjala kolesa eks-presnega vlaka ob tračnice. Voz se je zibal, da bi človek lahko dobil morsko bolezen. Zunaj v temni noči je včasi zablisnila lu-čica in šinila mimo okna kakor strela. Zamolklo so drdrala kolesa svoj enakomerni, uspavajoči rata tata — rata tata, pripovedujoč o silni vlakovi brzini.
Pa še prepočasna se je zdela nepotrpež-Ijivemu Alešu nagla vožnja.
Na begu je bil. Iz domovine je zbežal, uiti je hotel roki pravice.
Varal je javnost. Zlagal se je, da je Aleš Blaž umrl. Mesto njega so svečano pokopali navadnega slugo in malopridneža. Goljufal je domovino, narod —. In pod napačnim imenom se je oženil —. Varal je javne oblasti —. Že jutri se bo zvedelo, kaj je storil. Gospod Aleksander Delmonte ne bo molčal —.
Torek, 18. septembra 192S
govori Gospod: "Sedi se na mojo desnico!" Vladajte z menoj, "dokler ne bom položil vaših sovražnikov v podnožje vaših nog". Verniki so udje, duhovnik je glava.
Ako smo tako verniki združeni s svojim Bogom v trdni ljubezni "iz vse duše in misli in moči" in enako med seboj v močni medsebojni ljubezni in smo zvesto udani svojim duhovnim voditeljem, papežu, škofom in duhovnikom, smo nepremagljiva vojska, smo kakor roj sršenov, katere se ne bo nihče upal udariti. Nas pa ne vežejo te sladke vezi v eno skupino? Dobro, smo pa roj muh, katere si bo upal vsakdo udariti in preganjati.
Izbirajmo si toraj sami. Amen.
Raznoterosti.
^ Tvoj nedeljski tovariš« ^
TEDENSKI KOLEDAR.
23	Nedelj« — Sv. Tekla.
24	Ponedeljek — Mati božja usmiljena,
25	Torek — Sv. Kleofa.
26	Sreda — Sv. Ciprijan in Justina.
27	Četrtek — Sv. Kozma in Damijan.
28	Petek — Sv. Vencel.
29	Sobota — Sv. Mihael Arhangel.
Rev. K. Z.:
SEDEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
17. pobinkoštna: O največji zapovedi. (Mt. 22, 34—46.)
BERILO iz pisma sv. Pavla Efežanom, 4. poglavje, 1. do
(». vrste. Zgodbe stran 965.
Po vseh koncih sveta čujemo preganjanje cerkve božje, od časa do časa se dvigajo sovražne tajne moči, se združujejo in boj proti cerkvi se začne. V zadnjih letih smo imeli tako preganjanje sv. cerkve v Franciji. Kmalu na to je •irišla Portugalska. Potem je prišla Rusija. Sedaj je Meksi-l;o. Za njo bo prišla zopet kaka druga država. Vse nas boli to preganjanje in marsikdo odpade od vere ravno radi teh preganjanj.
Toda kaj je vzrok teh preganjanj? Res, da vse to delajo tajne moči satanove, ki nikdar ne bo miroval. Toda ne moremo pa tajiti, da je vselej vsaj neposreden povod teh preganjaj \ vernikih samih. Edinosti in sloge začne primanjko-ati med njimi. Čut edinosti začne izginjevati. Kadar se pa lo pojavi v kaki državi med katoličani, takrat pa ne bo dolgo, ko se bo preganjanje začelo. Sovražnik to hitro opazi in udari.
Voznik se je peljal na vozu z bičem v roki. Kjerkoli je idol trop muh, je za kratek čas vsikdar krepko mahnil po njih. Ko je pa prišel do roja sršenov, se je pa hitro skril. To-ariš ga vpraša: "Zakaj pa po sršenih ne udariš, kakor si preje po muhah?" "O, to pa ni varno," je odgovoril. "Zakaj :.e?" ga vpraša tovariš. "So hudi! Vsi bi se zakadili vame!"
Dokler smo katoliki združeni in vlada med nami edinost it sloga, dokler je med nami čut skupnosti, da živimo in delalo drug za drugega, potem se nas ne upajo napasti. Smo im kakor sršeni. Ko pa opazijo, da smo kakor muhe, ki se l azkade na vse strani, ko jih kdo napade, potem dobe sovražniki pogum in potem ni čuda, da se vržejo s silo na nas in nas /učno preganjati.
Zato pa ni nobena čednost med nami katoličani tako po-! t bna, kakor je potrebna edinost in sloga, kakor je potrebno >repričanje skupnosti.
In na to tolikanj potrebno čednost, na ta čut skupnosti in dinosti, nas pa hoče opozoriti sveta cerkev z današnjim berilom iz pisma sv. Pavla. V ječi je bil in je čakal svoje smrti. Toda zaskrbelo ga je, kaj bo z njegovimi verniki, ko njega več ne bo med njimi. In pisal je, ter jih prosil, da naj bodo edini: "Bratje, prosim vas jetnik v Gospodu, da spodobno živite vsak : i o svojem poklicu, toda preti vsem skrbite, da si ohranite med eboj edinost duha v zvezi miru. Eno telo ste in en duh." Ka-or človeško telo, ki je sestavljeno iz duše in telesa vendar en i i »vek, tako bodite tudi vi vsi eno telo. "En Gospod je, ena era, en krst. en Bog in Oče vseh". Kakor vsi udje enega telesa vršujejo vsak svoje delo. imajo vsak svojo nalogo, vendar so a vsi skupaj samo eno telo. Tako bodite tudi vi!
In prav ta edinost in složnost vernikov med seboj je tudi, a kar je Gospod Jezus sam tako lepo in prisrčno molil po zad-ji večerji, ko je sel z učenci na oljsko goro v svoje trpljenje: O, Oče, daj da bi bili vsi eno!"
O. zato ne moremo storiti večjega dela za svojo vero, ka-;.or če pospešujemo med nami edinost in slogo! Vse drugo jc ostransko. Edinost in sloga je glavno.
Katoličani, bodimo zato složni, bodimo edini! Župljani ne župnije, glavno vaše delo naj bo, delo za edino edinost in iožnost med seboj! Kaj vam pomaga vse drugo! Vse bo nič, ne boste napredovali brez edinosti in složnosti.
Zato, kako velik sovražnik vere je vernik, je župljan, ki razdira to edinost.
EVANGELIJ sv. Matevža, 22. poglavje, 34. do 46. vrste Zgodbe stran 42 1, 425.
Toda ako hočemo to edinost in slogo ohraniti med seboj, ie dvoje potrebno: ljubezen do Boga in med seboj in spoštovanje duhovnih voditeljev.
Zato pa je največja zapoved naše vere, brez katere nismo pred Bogom nič, ljubezen do Boga. Kraljestvo Kristusovo je !«raljevstvo src, katera druži v eno državo Kristusovo ljubezen ('o Boga. Zato kdor te postave ne izpolnjuje, ne izpolnjuje nobene druge. Med seboj na ljubezen nas mora pa vezati drugega k drugemu. Pri svetnih kraljevstvih nas druži skupaj državna meja, nas druži skupaj policija in žendarmerija. Toda pri božjem kraijevstvu ne tako. Tu pa mora družiti vse vernike v eno celoto samo medsebojna ljubezen. Zato je druga božja postava, ki je popolnoma enaka prvi, to je enako velika, tudi največja: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!"
In sicer mora biti ta ljubezen nad vse drugo. Boga moramo ljubiti "iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vse svoje misli." Bog nam mora biti ljubši, ko je vse drugo. Ko pride do tega, da se treba odločiti ali za Boga ali proti Bogu, mora biti Bog prvi, vse drugo nič, postranska stvar. Vse moramo žrtvovati, vse pretrpeti, vse opustiti in najprej Bogu služiti, storiti to, kar Bog zapoveduje. Enako pa tudi pri ljubezni do bližnjega, ki mora biti tudi taka "iz vsega srca, iz vse duše in iz vse misli'1.
O, ako tako močna ljubezen do Boga in do bližnjega druži katolike skupaj v eno celoto, potem smo nepremagljivi in močni.
Imamo pa svoje duhovne voditelje, katere nam je Bog dal, da nas vodijo kakor naši poveljniki na poti k našemu zve-lič&nju in to so duhovniki. Res so to samo ljudje. Toda so namestniki božji in vladajo cerkev božjo mesto njega in v njegovem imenu. Judje niso hoteli priznati Gospoda za svojega zveličarja. Samo za "sina Davidovega" so ga imeli. Pa jih je osramotil in jim dokazal, kako napak sodijo.
Tako tudi verniki ne smejo v duhovniku kot duhovniku videti samo "sina Davidovega" samo človeka. Je človek! Toda njegove poslanstvo, njegova oblast je od Boga. Tudi njim
Nekateri ljudje povedo res-nieo, katero pa čez nekaj časa hočejo z lažjo prikriti.
GOSPODARSTVO.
Iz vseh delov Združenih držav prihajajo ugodna poročila o letošnji letini. Zlasti se je zadnje dni popravila koruza, katera je junija in julija precej slabo kazala, za skoro 20 odstotkov slabše, kakor prejšnje leto. Zadnje tedne pa jo je zadostni dež in gorko vreme tako popravilo, da trdijo poljedelski strokovnjaki, da bo letošnji pridelek koruze eden najboljših pridelkov izza mnogih let.
Norvežani kupujejo žito v Združenih državah. Kupili so baje pol milijona bušljov rži in več sto tisoč bušljev drugega žita.
Pri letošnjem izvozu imajo Združene države zaznamovati !ep napredek. Statistika meseca julija pokazuje, da so Združene države izvozile v druge države v mesecu juliju za $341,809,006.00 raznih izdelkov in blaga. V letu 1927. meseca julija je bil izvoz za skoro $24,000,000.00 manjši, ka-kor v letošnjem juliju.
Žito. — V Chicagi se jc prodajala pšenica po $1.07 in 30 stotink do $1.091.4 bušelj. Koruza od 75 do 811/j.c. bušelj. Oves po 40i/> do 41%c. bušelj. Ječmen po 58 do 5814c. bušelj.
Živina. — Goveda, živa va-ga, stara živina od $10.75 do $12.75. — Pitana živana od $13.50 do $17.25. — Teleta od $16.50 do $18.50. Navedene cene so 100 funtov. — Prešiči so se prodajali živo vago zadnji teden po $13.50 do SI 1.00.
Denar. — Na borzah je bila zadnje dni sledeča cena raznemu denarju: Angleški funt $4.85 in 16 stotink. — Sto nemških zlatih mark: $23.83. — Sto italijanskih lir $5.23 in 5 osmink. — Sto austrijskih šilingov $14.11. — Sto jugoslovanskih dinarjev $1.761/0. — Sto čehc-slovaških kron $2.96%.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
VINKO ARBANA5
Edini »1 o venski cvetličar ▼ Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, IIL,
Vence za pogrebe, iopke za neve* •te in vsa v to stroko spadajoča dela bvrinjem točno po naročilo. Dostav« liana na dom.
la groza.
Stopil sem iz korita in stal v polni svetlobi. Brez mule sem hodil preje tako previdno — ptiči se niso dali pri svoji grozni pojedini prav nič motiti. Približal sem se na sto korakov, a bliže nisem mogel. Peklenski smrad me je dušil in mislil sem, da se onesvestim. Zdelo se je, kakor da bi soln-čni žarki gnjijoče meso razna-šali. Strašno ozračje! Kakor v sanjah sem gledal ptice, ki so me obletavale z divjim, gluše-čim krikom tako nizko, da sem mogel nekatere s puško doseči. Njihovo perje je bilo čez in čez zamazano od gnjijoičega kitovega mesa. Bilo je grozno.
Približno pol kilometra daleč sem si poiskal ugodno mesto in si iz borovih vej zgradil lovsko uto. Nato sem šel na lov, da bi se oskrbel z divjačino. Toda laziti sem moral celo uro ob obali, ki je drugače tako gosto obljudena po po-vodnji divjačine, predno sem mogel ustreliti nekaj divjih rac. Zdelo se je, da so se tako race kakor gosi umaknile iz bližine kitove mrhovine.
Iz korita sem se dva dni o-pazoval gostijo na obali. Polagoma je začel izginjati. Ko sem bil nekoč počival v svoji uti, sem nenadoma začul tik nad seboj značilni gavranov kir, kir, kir. Doslej ni bilo nobenega blizu, sedaj so pa tudi gavrani sedli k orgiji žretja. Najprej je bil samo en par, ki se je samozavestno gugal okoli in skušal dobiti svoj delež na v nebo smrdeči mrhovini. Čez dobro uro je par izginil, a se kmalu zopet vrnil s celo jalo sorodnikov. Končno se je na divjem produ približal konec kitovega trupla. Samo še njegovo silno ogrodje je štrlelo iz peska proti nebu. Hripavi krik sitih mrliških roparjev me je spremjal, ko sem zapuščal zanimivo grozno prizorišče.
-o-
REŠITEV IZ POLARNE JEČE
V svojih zadnjih člankih o-pisuje prof. Behounek rešitev generala Nobile in kasneje Štf ostalih članov:
Ledeno polje, ki sta ga našla nekoč Trojani in Biagi, ko sta 300 m od šotora v ravni črti iskala še nepobrana živila, je omogočilo pristanek Lund-borgovega letala. Bilo je pravo čudo najti v gorostasnem kaosu ledenih plošč ravno plo-
PRIDELEK GROZDJA.
Po zadnjih vesteh od agri-kulturnih krogov v Kaliforniji je bila vest, da bo letošnji pridelek grozdja eden najboljših, kar jih pomnimo, pretirana. V resnici letošnji pridelek ne bo nikjer v deželi še približno tako velik, kakor se j j sprvt domnevalo. Ali, kar se je izgubilo v kvantiteti, to se je pridobile s kvaliteto. Z drugimi besedami, če ne bo pridelek velik, gotovo pa je, da bo veliko boljše blago, kakor je bilo doslej, kar je pripisovati ugodnemu vremenu.
Eksperti, ki se bavijo s tem pridelkom, trdijo, da bo kakovost grozdja letos posebno dobra, in to vseh vrst, kar jih raste v Kaliforniji. Prva pošilja-tev je to dokazala, ki je prispela na trg v vzhodnem delu dežele. Prvi kupci so se o kvaliteti pohvalno izrazili. Kupci se oglašajo v takem številu, da bo gotovo več zahtev, kakor pa blaga.
Posebno dobre kupčije se letos nadejajo prodajalci grozdja iz več razlogov, katerih glavni je, da je prišle ljudstvo do spoznanja, da je sok iz grozdja velike vrednosti za človeško zdravje. Kdor je namenjen letos grozdje kupiti, naj se podviza, da ga ne b«*d aru-gi kupci prehiteli in sam potem ostal brez soka, ki nam daje tako okusni "jelly".
PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO. VSEH RAZLIČNIH VRST.	KVALITETA DOBRA
GENE SO SEDAJ NIŽJE, KAKOR BODO POTEM POZNEJE V SEZONI.
POLNE ZALOGE SO SEDAJ NA KAZPOLAGO NA
SLEDEČIH POSTAJAH
SANTA FE TRACKS	21ST & ARCHER AVE.
CHICAGO & N. WESTERN R. R., CLINTON & KINZ1E ROCK ISLAND TRACKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. & ASHLAND AVE.
CHICAGO
Zmerne tovorne cene so jamčene v katerikoli kraj za kupovalce
izven mesta.
Ako LETOS nameravate prebiti jesen v SLOVENIJI,
potujte na parnikih, ki so last vlade Združenih držav.
KRETANJE V OKTOBRU.
S.S.Pres. Harding, 3. okt.,31 .okt. I s. S. Pre«. Rooseveii.,.10. okt. S. S. Leviathan. .6. okt.. 24. okt. I S.S.George Washington, 17. okt. S. S. Republic...............20. okt.
Vsi parniki. izvzemši S. S. Leviathan, plujejo naravnost v Bremen,
S. S. Leviathan pa v Cherbourg.
Kupite si karte za tja in nazaj.
Povratni permit i se morajo preskrbeti najmanj mesec dni pred
odhodom.
Za podrobnejša pojasnila vprašajte svojega lokalnega linijskega agenta, ali pa pišite na	"	m>- ^ ^ __
110 So. Dearborn St, Chicago, 111. 45 Broadway, New York City.
STRAHOTNA PTIČJA POJEDINA.
Logar Teodor Heilischek 'zanimivo opisuje prizore iz živalskega življenja na visokem
} severu:
Na nordijski morski obali
? leži silen trup nasedlega kita
*	in se orjaško odraža na žol-
1 tem pesku. Komaj je še mo-
J goče razločiti črno barvo nje-
■	govega hrbta in snežnobelo barvo njegovega trebuha. Ves
■	zavit v oblake po mesu hlepe-čih galebov in njim enakih o-
■	perjenih izkoriščevalcev ne-
■	skončnega morja, leži mrtvi velikan že nekaj dni tu, izpostavljen neprestani solnčni vročini nordijskega poletja, ki ne
•	pozna ohlajajoče noči. Truplo se je vsled vročine na več mestih razpočilo in šele sedaj so mogli Poseidonovi pernati gostje začeti svojo krvavo-oljnata pojedino. Kajti niti strašni kljun skue, orjaškega galeba roparja, ne more prodreti kitove kože. Sedaj pa se je pričel vražji ples! Med groznimi vzkriki so se ogromne ptičje jate trgale in pretepale za mastni zalogaj, katerega površina je bila kljub dolžini skoraj 500 metrov za' toliko množico lačnih kljunov premajhna.	!
Kake dve morski milji or! obale je plul na odprtem mor-j ju velik parnik, puščajoč za seboj ogromne črne zastave dima, ki se je dvigal iz njcgo-( vih dimnikov. Z ostrim lov-' skim daljnogledom sem bil o-| pazoval prizor na obali in slednjič dognal vzrok ptičje
■	vojne. To mi je obetalo svojevrsten doživljaj!
Več ur nato sem se izkrcal v najbližjem pristanišču in nemudoma krenil ob obali proti mestu, kjer je ležal kit. S seboj sem vzel hrane in drugih potrebščin za več dni. Po se-demurni hoji mi je začel veter prinašati čudne duhove in kmalu nato sem začul peklenski vriše ptic, borecih se za mrhovino. Skozi redek borov gozd sem dospel na mesto, odkoder se mi je v daljavi približno 500 metrov odkril celoten prizor. Po globokem koritu sem se mogel neopažen približati za nadaljnih 300 korakov. Zavzet sem opazoval ta prizor iz živalskega življenja. Tisoče in tisoče ptic je kričalo, sekalo in se pretepalo za mrtvega velikana. Spričo teh hru-pečih oblakov me je sprelete-
skev v obliki elipse, ki je kne-11 la eao os 360 metrov, drugo F s pa 200 metrov dolgo. Takoj s smo o tem odkritju obvestili 1 "Cltta di M3*bo"; toda edino '] Letalo na snrnžih, ki se je tedaj < nahajalo na Spitzbergih in ki i je edino moglo v teh predelih . pristati* je bil Lundborgov Fokker.
Bilo je 24. junija ob 11. zvečer, ko smo po enomesečnem življenju na ledu zopet govorili s človekom* ki je prišel iz notranjega sveta. Nihče izmed prizadetih ne bo pozabil tre-notka, ko je Fokker kakor o-gromen ptič krožil nad nami in nam je njegov motor pel pesem rešitve. In potem je Lund-borg startal z našim generalom, kot prvim človekom, ki se je rešil, ne da bi bil slutil, kako drago bo moral to plačati. In tudi nihče drugi izmed nas ni tega slutil, drugače bi generala, ki smo ga vsi radi imeli in ga tudi v največji stiski nismo zapustili, ne bi bili silili k ; rešitvi.
Ostalim je potem prinesel rešitev "Krasin", na katerega smo se zanašali preje v podzavesti nego v resnici. Z naravnost neverjetno br^no o-premljen, je zapustil Lenjin-grajsko luko z elitno posadko na krovu, izbrano iz vseh 25 ruskih ledolomilcev. Ustanovi! se je v Bergen-u samo toliko, da je naložil premog, nato je pa z največjo energijo nastopil svojo vožnjo, ki je postala v zgodovini človeških činov tako slavna.
Bilo je v času, ko so prišli v Kingsftay mogočni italijanski aeroplani in je bilo zbranih na Spitzbergih v našo pomoč osem letal. Takrat je imel general Nobile naravnost proroški do-mislek, kakor se je kasneje pokazalo. Domislil se je, da bi se utegnili njegovi rojaki preveč zanašati na letala in rusko akcijo odkloniti. Dal je posebej brzojaviti na "Citta di Mi-lano," da naj se "Krasin" nikakor ne zavrne. To nam je rešilo življenje.	<
Drugod bo mesto, da se podrobno opiše vsa čudovita "Krasinova" pot. Tu izrekam , ponovno zahvalo voditelju ekspedicije prof. Samoljoviču. njegovemu namestniku kapitanu Orasu, kapitanu Oggi in celi posadki. Vsi so občudovanja vredno zastavili svoje življenje, saj se je moral "Krasin" boriti z največjimi teža- , vami ledu v morju neznanih globočin, a šel je vendar naprej, celo s poškodovanimi vijaki in krmilom. In vsi ljudje « na njem so dobro vedeli, da bi bili izgubljeni, ako bi se mu
kaj pripetilo; kajti česar ne bi zmogel "Krasin", ne bi bil zmogjpl noben drug ledolomi-lec na svetu. Letalska posadka "Krasina" je bila enako odlična. Ni treba pisati o Čuh-novskem, saj ves svet pozna junaka zračnega morja. Ko se je "Krasin" z brezmejnimi težavami bližal njegovemu letalu v Wredejevem zalivu, kjer je moralo po najdbi Zappija in Marianija zasilno pristati— sem ostal vso noč na poveljniškem mostu pri kapitanu O-rasu, da bi mi bilo dano kot prvemu pozdraviti junaškega letalca. Z resničnim obžalovanjem sem se poslovil od Čuh-novskega in ko sem gledal v njegovo ljubo slovansko ob ličje in mislil pri tem na končno usodo vseh slavnih pilotov, mi je silila na ustnice prošnja * "Nehajte biti pilot!"
-o-
ABC V NOVI TURČIJI. Nedavno se je poročalo, dr ; uvaja Mustafa Kemal v svoj deželi latinico. Prosvetno ministrstvo v Angori je že imenovalo komisijo ki se peča s prirejanjem novih abecednikov in učnih knjig za mlade Turke. Že v letošnjem novembru se bo renoviral turški tisk. Večji listi bodo začeli izhajati v latinici.
To utegne postati usodepol-no za mnoge stare politike. Ghazi Kemal je bil tako uvideven, da je sklenil otvoriti zanje poseben tečaj, v katerem se bodo lahko priučili latinskim pismenkam. Da olajša položaj poslancev, je odredil liktator, da se ima v njegovi poletni rezidenci otvoriti šola za latinico. Tja prihajajo sedal turški poslanci s svojimi ženami, pa tudi turški uradniki iz vseh ministrstev, guvernerji in generali. Reforma je nujna in mehko tapecirane šolske klopi za odrasle bodo vsem pomagale, da se bodo z lahkoto priučili novi abecedi.
-o-
Navadno je lenuh tako len. da se mu ne ljubi, da bi imel
kaj skrbi radi svoje lenobe.
* * *
NA PRODAJ
dve iz opeke zidani hiši, dvonadstropni, novi, 6 in 6 sob. parna kurjava, zraven garaži enako iz opeke na 1945-47 W. 22nd PI. Tel. Canal 0790.
Prodam tudi dvonadstropni "Cottage" iz opeke zidan, na 23rd St., Chicago, 111.
t,sr,č,p,s.
V ODGOVOR NA VSA VPRAŠANJA NAZNANJAMO*
da se poveat
"Džungla"
lu je izhajala v našem listu, dobi vezana v knjigo.
CENA JE $1.29 ZA OBA DELA SKUPAJ. Naročila a potrebnim zneskom pošljite na
Knjigarna Amerikan&ki Slovenec
. 1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. septembra 1928.
ooooooooooooeooooooo
OOOOOOOOOOOMOOOOOOO
Žena z zaprtimi očmi
Pierre 1'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Susnik.
>000000000000000000<>0<>00<><>0<><><>00<>0^
Ta posel ji vzame eno urico. Ko je prepisala srednji dve strani, začne zopet v nasprotni smeri.
Zarja je že belila drevesa v vrtu, ko je Me-lanija prepisala in pritrdila med dva lista prozornega papirja dokument, ki je imel postati kar moč odločilna obtožnica zoper Marijo.
Kakor da bi si ga hotela za večne čase utisniti v spomin, je prebrala nato Melanija se zadnjikrat pismo Ludvikovo, najdeno prav v košari Marije Durand in tako skrbno raztrgano:
Srček moj!
Vem, da nisi zadovoljna s Tvojim starim ljubčkom. Veruj mi, da to ni moja krivda. Ti si sama, prosta, ali vsaj približno. Jaz pa sem zavisen od staršev in od tovarne. . te strašne tovarne! So trenotki, ko trepetam, da bi doma česa ne opazili: prav zaradi tega se izogibljem kar moč srečanja s Teboj. Gotovo veš za strašni nastop, ki sem ga imel nedavno z očetom; primoran sem, biti skrajno previden, da se izognem ponovni povzročitvi takšnega nastopa radi Tebe. Bil bi v ostalem usoden za naju oba. . ., to dobro veš. Kaj ne?
. Mislim si, da rabiš denar in da se zato toliko prizadevaš govoriti z menoj. Sedaj sem, žal, čisto suh; čim pa se bo moja denarnica napolnila, pridem Tvoji na pomoč. Verjetno bo to proti koncu tega meseca. Zaključek: potrpljenje. . ., pamet!. . . In predvsem verjemi, navzlic mojemu zadržanju, da ti je Tvoj ljubi iz srca zvest in da Te nežno poljublja.
Ludovik.
P. S.: — Predvsem raztrgal, kosi mi obljubila, to pismo na čim manjše koščke. Ko je Melanija petič prečitala to pismo, se ji je izvil smeh. . .
"A, Marija Durand. . ., kosci niso bili dovolj majhni!. . . Le vedi se ponosno. . ., prezirljivo. . . Sedaj te pa držim. . . in držim te dobro!. .
In prsti kuharice so se stisnili prav tako kot kadar je dušila goloba ali davila raco. . .
Trinajsto poglavje.
Ne da bi se slekla, se vrže Melanija za dve uri na posteljo in njeno kratko spanje je polno najprijetneših sanj.
Zjutraj je kazala nasproti Mariji usluž-nost, ki se je tej zdela prav nenavadna.
Velikodušno je ponudila Melanija svoji žrtvi kavo s smetano, prazen kruh in presnega masla, namenjenega gospodi. Od časa do časa se ni mogla ustavljati nasladi, da jo pogleda postrani.
"Ah, mlada vlačuga, če bi ti vedela, kaj ti Melanija pripravlja!. .
In bila je v resnici židane volje v popolnem veselju, ki ji je dejalo drug izraz.
Cim je Marija tako okrepčana odšla pospravljat sobe, je stopila Melanija h gospe Hughovi po navodila za jedilni razpored. Zoper svojo navado ni ugovarjala nobeni jedi in sprejela brez besedi ledveno pečenko z zelenjavo, proti kateri se je navadno upirala. Mudilo se ji je, da pride k svoji "j'edi". Edino ta jo je danes zanimala.
"Gospa, zdaj jo pa držimo!. . "Koga pa?" vpraša gospa Hughe, katere misli niso bile tako izključno zavzete z določeno snovjo kot kuharičine.
"Koga. . . ? Vprašate, koga!. . . Ampak koga drugega kot Marijo Durand!"
"Ah da. . ., Marijo Durand. . . Uboga moja Melanija, pomislite, da ura ni še niti devet!. .
"Toda, gospa, ali pa tudi veste, da je to resna reč . . ., zelo resna! Včeraj je prišla, pa je že ujela vašega sina. . ., dela mu celo neprijetnosti, izsiljuje mu denar. . . In on se boječe opravičuje, da je suh. . "Denar!"
"Da, tako daleč smo. . ., tako daleč že..." "V tem kratkem času, kar je tu!. . ." "Kako je gospa vendar naivna. . . Tem huje! prehajam brez vsakega olepšavanja k stvari. Pred seboj imamo sleparijo. . . Vaš sin pozna Marijo Durand že dolgo časa. . "Gospod Ludovik!" "Da, gospod Ludovik." "Melanija!"
"Nič: Melanija! . . . Vino teče, pijmo ga! Torej, gospod Ludovik pozna Marijo Durand. . . Kako je naredil, da jo je potem vaš prijatelj župnik od sv. Frančiška Šaleškega toplo priporočil. . res ne vem. . . To je druga tajnost .. Ampak kar vem, vem dobro in vam povem."
Ta je napravila Melanija obraz kot svetnic* na trinožniku:
M. . . In vam povem: Marija Durand je ljubica goapoda Ludovika."
"Melanija, prepovedujem vam, govoriti
tako!"
"Ponavljam: Marija Durand je ljubica gospoda Ludovika in zato imam dokaz!"
"Vi imate dokaz za to?"
"Da, gospa!"
"Kje je ta dokaz?"
"Tukajle."
Melanija pokaže popolnoma pripravljeno pismo, skrbno čuvano v životcu. . ., pismo, ki ga je pisal gospod Ludovik.
"Resnično, to je zares njegova pisava!..." mrmra gospa Hughe vsa pobita.
"Da-li je pisava njegova! In pisemski papir od vase hiše!. . . Ta Marija Durand je do skrajnosti predrzna."
Gospa vzame pismo in roki se ji treseta med čitanjem.
Ko prebere, skloni gospa Ilughe glavo in plače. . .
.'Moj otrok, moje ubogo dete!. .
Tedaj se Melanija stogoti, da je vsa rdeča:
"Nisem storila prav, da sem vam pokazala to pismo. Morala bi bila pustiti to pustolovko, da mirno izvrši svojo namero!. . . Navsezadnje, v kaj se vmešavaš, Melanija!. . . Vsa ta nesnaga bo padla zopet nazaj na tvoj nos. .
"Razumite me prav. . . Ne grajam vas. .* ., nasprotno, zahvaljujem se vam. . če je le beseda 'zahvaljujem se' tu na mestu. A jaz sem mati. . . uboga mati!. . . Kako bi ne bila strta, ko ugotavljam, da je moj sin v takšnem položaju in1 da ima pustolovščine ne le na Montmartru, temveč tudi pod mojim krovom, z mojimi posli. . ., z mojim osebjem. . ., z mojo sobarico!. .
"Oprostite. . saj vendar nočete namigniti, da smo mi posli, kakor bi kdo rekel. . druge rase kot vi."
"Reči hočem, da sem imela zaupanje do Marije Durand. Zdela se mi je pošteno dekle. . da, celo odlična. . ."
"Čisto navadna vlačuga je!"
"Kaj je torej storiti. . .? Ali naj jo takoj vržem čez prag. . . še to jutro ?. . ."
Tu nadene Melanija zopet svoj važni izraz svečenice:
"Ker me že gospa vprašuje za svet. . ., zakaj, če sem prav razumela, ste me vprašali, kaj je storiti. Glejte, kaj bi storila jaz, Melanija, ako bi bi bila gospa. Jaz je ne bi vrgla še takoj skozi vrata."
' A. . . In zakaj?"
"Zato-le: Sedaj, ko je razkrinkana — in to je — jo bom gotovo dobo opazovala, da se mi posreči dobiti v roke vse niti njenih spletk. Ali človek kdaj ve, pri čem je s takšnimi ženskami? Marija Durand je lahko središče množice stvari, ki jih gospod Ludovik, slep kot vsi zaljubljenci, niti ne sluti!. . . Bolezen spoznana je na pol ozdravljena, je dejal nekoč vaš doktor. Bodite mirni. . . Imela jo bom pred očmi, dragico!. . . In na Me-lanijine oči se lahko zanesete. Sicer pa je listina, kakršno sem vam našla medtem, ko ste jo vi tako občudovali, vendarle tudi dokaz, ne? Toda če bi jih imeli dva. . . tri. . . štiri te kakovosti, bi bilo še bolje. . . Potem pa" — Melanija se je zarežala, — "ali se vam ne zdi, gospa, da je prijetno kakor rosa, kadar držite za gotovo kako hudobno živalco, ne da bi vam mogla uteči. . ., jo daste marini-rati. . . peči v njenem soku... ., se igrate ž njo kakor mačka z miško. . ? Davi sem bila vsa medena s to hotnico. . „ dala sem ji za zajtrk celo smetano, ki je sicer le za gospoda. . ."
"Melanija!. . ."
"Gospoda Ludovika bo to naučilo, tega mladega grlica, da bo bolje izbiral svoje grlice!"
Gospa, vsa polna skrbi in neodločena, gleda v praznino. . .
"Predvsem nobene besede mojemu soprogu, zakaj poznam ga. . . Silovit in zmučen kot je, bi takoj vse sesekal s sabljo."
"Hotela sem vas vprašati. . ."
"In vendar, Melanija. . ., če bi postala navzočnost tega dekleta pri nas še drugače nevarna. . . na primer. . . radi vloma. .? Strašno je vpoštevati slično podmeno, a treba je misliti na vse,Tedaj bi mi gospod očital moj molk, ne?"
"Gospa, ponavljam vam: Melanija ima oči. In kadar ima Melanija oči, lahko gospa spi mirno na svojih dveh blazinah. . ."
In bilo je tako .
Na videz ostaja položaj miren na vsej črti. Oče in sin, ki absolutno ničesar ne slutita, sta prijazna z Marijo. . . Oče blag, očetovsko pozoren. ..
Naročite knjige iz seznama
Naših knjig.
II.
POVESTI IN ROMANI. Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic ------1.00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59.
snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti---------- .75
Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice -------------------------- 1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja ------------------------------ .35
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest ___________— — -— .60
Svetobor. P. Bohinjec. Pove&c iz
konca 11. stoletja. ---------------- .60
Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice. ----- .50
T^raan in svet. E. R. Burroughs.
Romas_____________________________ 1.00
Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika-------------—-------------------- 2.50
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs
Roman-----------------------------1-00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman. ____________________________________ 1-00
Tatič. Fr. Bevk. Fovest samoob-
toženca ___________________________ -75
Tiho jezero. Povesti za slovensko mladino............................. -95
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke
črtice, vesele vsebine ---------- .80
Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne
hudomušnice. ---------------------------— .65
Trenotki oddiha. Več zanimivih
povesti. ______________________________ '40
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest-------- .35
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest. ------------------- 1.00
Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman. ----------------------------- 1.25
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-iak. Zgodovinska povest iz
turških časov. —.........................05
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz sroba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja.
6.	knjiga. — črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po po-
Vera. Olga Waldova. Roman iz
ruščine.......................................
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko...................................
V	libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman----------------------------- '50
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert Kratft. 1. in 2. del; vsak del po
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika................................ 1-30
V	Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice----------------------------- «75
Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine..............................95
Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja. .......... 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice.............- .75
Zadnja na grmadi, Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
doline _____________________-_______ 1-00
Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih
vstaj 1. 1573 _______________________________ 1.50
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest -------------------- -85
Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu------- .85
Za milijonu A. K. Green. Zelo
zanimiv roman. —------—------- .75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del po----------------- 1.25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja--------3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- ;
Krilan __________________ .75
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. Wells._______________ .50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr.
Milčinski. _________________ .60
Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz francoskih časov__________ 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest ...____ .55
Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka
M. Trunk.
3.00
■ooooooo^ooooooooooooooooooooooooooooooooo
PISANO POLJE
oo-oo-o-o-o-o-o<>o-<> ^ jyj Trunk oooooooooooo
.60
.60 .75 AS
.75
Ameriški Slovenci, kaj hočemo.
A. Tomec.____________——
Analiza duševnega obzorja otroškega m dušeslovni proces učenja. H. Schreiner_________________ .50
Antični in moderni svet. Tadeus
Z. Zielinski...................1.00
Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici
koroškega plebiscita..........75
Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo in oskrbujemo.
M. Humek. _______________________ .40
Cerkniško jezero in okolica. M.
Kabaj. Z zemljevidom.............- 1.85
Cirilica. Navodilo za čitanje in pi-
Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna
narodno- gospodar, razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Stan-
dard. __________________________________________ 1.00
Dictionary, Webster's, Ve?«1. Pocket................................................ .30
Določanje žive teže pri govedu,
brez tehtnice............................. .35
Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo, in
krasimo. M. Humek. ---------------- 1.50
Domači zdravnik, po naukih in
izkušnjah župnika Keippa......... 1.50
Domači živinozdravnik. Fran jo
Dular____________________________________-1- 1.25
Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov _________________________________25
Franc Pirec, apostolski misijonar med Indijani v* sev. Ameriki.
Njegovi doživljaji. _____________________35
Friderik Barage., prvi slovenski apost. misijonar in škof med
Indijani v Ameriki. ----------------- .45
Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon--------------------------1.25
Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. _________________________________ 1.25
Gradjanski Katekizam, o pravima i dužnoslima američkih Rrad-
Grško-slovenski slovar. Anton
Dokler. ——------------------5-JJ| V selu Rašanci pri T'etrovcu
Higijena na kmetih. _____________ .75	r
Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 jjSO te dni doslej neznani razboj-Idejni predhodniki današnjega so- | niki ustrelili bogatega seljaka
cijalizma in komunizma --------- .75 '/:. i.t,«/!1-;/..,	r, ^^a:
T*. 1" -2'	ni	-D	/.H k; I (>(!()] ft\ H t H ga Z noži
Italijanščina za Slovence. V. Ban-
Dodatne opazke.
Ni treba kakih koncesij. — Pač pa je zelo treba upoštevati — environment zgodovinskega razvitka.
"Kaj se je spremenilo v zadnjih dvesto letih: cerkev ali splošne razmere? Oboje," meni g. Molek. Kakor se vzame. "Cerkev je izgubila monopol, da sme ona sama učiti resnico.'* Kakšno resnico? Versko? Ta monopol ima še danes, in ga bo jjobdržala. Vsako znanstveno resnico? Ako *ra je imela, ga
je imela po — envn.^*..______
in nič ni na tem, da ga je dandanes izgubila, ker ne sp-ida v njeno pravo področje.
Cerkev — pač cerkveni krogi —- so za postopanje proti novim znanstvenim naukom in učiteljem teh naukov moralič-
G. Molek naj smatra to za koncesijo, ali kakor mu drago, resnica mora biti na prvem mestu.
$ ?(•
Končno navede g. Molek ne ko razpravo v "Scientific Monthly" profesorja Lynna Thorndikea. Ako se on strinja z vsebino razprave, še dolgo ne sledi, da bi bila razprava tudi pravilna. Zmota se ne iz-premeni v resnico, če trdita dva isto zmoto. To velja enako tudi o drugih avtorjih.
"Skolastiki in teologi seveda niso cerkev. A kje bi bila cerkev, če bi ne bilo skolastikov in teologov?"
Konec naj bi bil najboljši, tu je pa najslabši. Cerkev je bila, ko še ni bilo teoloerov v današ-
no odgovorni, majrnri st> jih i njem pomenu, in cerkev je bila lahko tudi obsodi, a cerkve ko? i pred skolastiki. in je, ko jih učiteljice versko-moralnih ves-'nekako ni več, in bo prav do nic obsodba ne zadene, in vsaj konca sveta. Enako slab bi bil jaz ne obsojam niti cerkvenih moj konec, ko bi jaz zapisal: krogov radi tedanjih environ-! "Kje bi bila veda brez Moieka. mentov, dasi obžalujem nepra- j Veda bi morala biti Molek. in vilno postopanje v golo znan-1 Molek veda. Molčati je rtosti-stvenih vprašanjih.	krat čMo zlato."
Sirom Jugoslavije.
Rooarski nacad.
del j________________________________________ 1.00
Izpovedi socijalista. Od socija-
lizma do duhovništva................. .60
Kako si ohranimo ljubo zdravje.
Dr. Herman Vcdenik.-------- .25
Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda.------------- .45
Kletarstvo. B. Skalicky.____2.00
Knjig;, o lepem vedenju.-------------- 1.25
Knjiga uradnih vlog. Janko Dol-
Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod-
lesnik.___________________1.00
Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj_______.75
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire_____ JZS
Kratka zgodovina slovenskega
slovstva. Dr. Iv. Grafenauer._ 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do-
lenec._________________1.00
3. zvezek. Socijalizem.____3.00
Krištof Kolumbus in odkrjtje A-
merike. ----------------- .45
Ljubavna in snubilna pisma._ .35
grozno razmesarili. Umorjenemu T od o ro viču so vzeli 2000 Din, dva revolverja in zlato žepno uro. Todorovič je bi! najbogatejši kmet v tamkajšnji okolici.
-o-
Smrtna nesreča na želrmici.
Med postajama Grmuša in Ostrožački most je iz drvečega vlaka, ki je vozil proti Bihaču, padel delavec Ili j a Uštipak iz Korenice. Vlak mu je odrezal levo nogo in levo roko; razen tega je bil tudi na glavi težko poškodovan. Umrl je na k vaju nesreče. Nesrečo je zakrivila ;lastna neprevidnost, ker j" po-Jnesrečenec med vožnjo hoic : i v. i enega prestopiti v drugi vagon.
Milosrčnost do živali.
^ pri tem pa mu je spodrsnilo \u
Mlekarstvo, s črticami o živinore- j je siromak izgubil ži vljenje, ji. Ant. Pevc. ____1.00 j	_o__
.75 M .75 .75
Zgodovinske anekdote. Dr. V. šarabon- 1., 2. in 3. zv. Vsak po Zločin v Orcivalu E. Gaborian.
Z misel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenj« (tirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest. _________.35
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz, Povest iz davnih dni s
slikami._______3.50
Zvonarjev« hčL E. Miller. Povest .6i Živ pokopan. A. Bennet. Povest- M
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE.
Ant. Pevc. Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič
Emil. Izza časa prevrata___
Narodno-gospodarski eseju Dr.
A. Gosar.__
Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. Naša zdravila in njih uporaba v
domačem zdravljenju_________
Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob.____
Nauk o čebelarstvu. Fr. Rojtna. Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del. Vsak del po_
Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. ............. , .
Občinski red in obč. volilni red za vojvodino Kranjsko______..
| Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za
kronovine avstrijsk. juga______
Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka O človeškem razumu. J. Locke.
Znanstvena razprava.__
Od srca do srca. Slovenskim A-merikancem v premislek.__
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele. _
Osnovna navodila za zdravljenj« malarije. Dr. Iv. Matko.
Zopet dedseina Iz Amerike.
V času, ko se toliko čuje o dedščinah iz Amerike, je dobil v torek, 20. avf?.. vratar sarajevskega hotela "Central" Ivan Vrhovac iz Moslavine v Hrvat-iski. obvestilo od sarajevske ob-jo;čine, da nui je v Ameriki umrl brat in zapustil okrog 10 milijonov dolarjev. Od brata je dobil zadnje pismo 1. 1914. Ko .45 je bil na raznih frontah, je iz-4S gubil stik z njim in je sedaj izvedel, da mu je brat zapusti
.751
.10
1.50
.45
Abecednik za ameriške Slovence. Rev. Kaz. Zakrajšek.
.45
Ajdcvsld Gradec. Dr. J. Tominšek .20 Amerika in AmerikancL Rev. J.
Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. A. Jamnik. Osnutek slov.-narod. gospodarstva. Milko Brezigar.___
Perotninar. 1. in 2. letnik. Vsak po Podkovstvo. Lov. Tepina. Pouk
kovačem in konjerejcem._
Podobe iz misijonskih dežel_
Pogled v novi svet. Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918 _________
Politične stranke. Dr. Alb. Ogris.
Pouk ▼ politiki. _
Poljedelstvo. V. Rohrman. Slov. gospodarjem v pouk.
J2S \2S 20
1.50
.15
.75
.75 .90
.75 .30
.05 1.50 .flO
Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe___________ .35
Rablji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot
kov trpljenja_________75
> Prva pomoč. Dr. Mavr. Ros_IJOO
Naročilu je prid«jati potrebno svoto ▼ poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na:
er	'	*	'
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22ad STREET,	CHICAGO, ILL,
umrl in ogromno premoženje.
-o-
S sekiro ubil mačeho.
V vasi Vrloču v Bosni se je te dni odigrala grozna družinska žaloigra. 2.°>letni Savo Bije-Iič je živel v sovraštvu s svojo mačeho .Joko Bijeličevo, ki je vedno podila od doma njega in njegovo sestro. Savo je odšel z doma v gozd,tkjer se je mudil dva dni. Duugega dne zvečer se je vrnil domov, vedoč. da očeta ni doma. Vdrl je v hišo, zaprl vsa vrata pri hiši in s sekiro ubil mačeho. Nato je pobegnil v Bihač, kjer se je sam prijavil sodišču.
Če se Amerikanec spravi piti...
Zagrebška agentura "Nord-deutscher LloydaM je obvestila zagrebško poiii-ijn. da je \ Zagreb prišel z ženo in štirimi o-troci Amerikanec Konrad Sira-ki. Moral bi odpotovati v Ameriko, toda v Zagrebu je kar na lepem izginil in se ni prijavil, ne policiji in ne agenturi. Po dolgem iskanju so detektivi res našli v nekem nočnem lokalu nekega pijanega Amevikar.ra in ga pripeljali na policijo. Toda ta Amerikanec je bil tako pijan, da ni vedel niti, — kako mu je ime. Policija je poklicala ženo pogrešanega Siraki-ja. da bi ta spoznala moža. Toda ona je izjavila: ''To ni on!" Ker je imel Konrad Siraki pri sebi okrog sedemdeset tisoč dinarjev denarja in se je žena bala. da 111 moža kdo uMl in o-ropal, je policija energično na-daljevala z iskanjem in ga končno našla v neki zakotni krčmi. Tudi on je bil že natre-skan in ni mogel nikamor. Vendar pa denarja, ki j_ra je imel s seboj, ni izgubil.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list ▼ Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street
vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo n naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitv«
Pokličite Telefon: Roosevelt 1221
LOUIS STRfrAR
2018 W. 21st Ptac«, Chicago. fU.
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PA VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob čara pogrebov. — Mrtvainica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor £enhovanja, krsta In pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.