Rešitev skakalnice v 7. štev. I vjp.—ZE___a 1 Iai .Kl I y>f__ ¦^ > ^^---v~V7~\7---^"^r Pesem slovenske mladine. — ^ — — i=~_^j-----tt-----L~'~~~~~ — ^~" ^r' 3 za^n'> P" ž nehaj!) _<____^2^_______^S^_____^L *^a mes^a nfih, ki so živeli, _ >________Z^A^H^!_____ < za nas čufiVi in trpeli < ^------, "^lZHr^ ^^" mpa umr/i so za nas, ~"^^ ~A!--'7' ^^/l ^^" zcfay fc//če nas usodni čas! ~~<^~~~š* T T ^ *^r ^5' z<^ai hitimo, da bo delo, ~*~?< ~\~~^ ^^"j^Z'*^'^^ O(^ n-'''1 za^eto> nam usPelo! ~^j------~7Y--------------\\-----<^*~ R-od z zvestim delom naš cvetan — r*----~7^:i:Z~;r~~~IIV\"----"^r pričara v dom svobode dan. ~^^T~7 —^^- —— — — — ==— v""?'*~ ^ ži/ah po//e vroča fcri — >"—T~^^— —-----— —S^~T" *^~ I/J v vec^r' S'flvi mfs/i zdrave — — ^ — -\-^'f--y'^-^z--^^-s^-^h^(-—="¦"— tako iz duše nam kipi — ^^- — 7^-b^^----------— ^4-^*i — ^^— ufcaz: Naprei, zastava Slave! i^lM^z^itr^l E-GaneL Prav so jo rešili: Marija Fridlova in Emilija Karmočnikova, Štore; Fran Dovšek in Roza Lužatjeva, Mirna; Anica Ostičeva, Cven; Ivaa Kladetišek, Zadobrova pri 193 ZVONČEK XXV111—8 Celju; Ljubo Svic. Kranj; Boris Kapelj in Janez Kranjc, Ljubljana; Branko Prekoršek, Celje; Albert Kastelič, Trbovlje-Vode; Pavla in Justina Ambroževi, Gor. Logatec; Marica Mlekuževa, Bohinjska Bela. — Zreb je določil najavljeno darilo Ivanu Klas denšku v Zadobrovi. — Danes razpisujemo: Dr. Ivan Lah, Češke pravljice. ¦¦»• — Ribničan in lonci. ostane v knjigi in priča o njem še v poznih Ribničan je peljal lonce posvetu Ker Je L« *L*™ ^&^ ™L bila kupcija dobra, je bil moz vesel m rad - ¦ > . . .• .y - j ¦ , ¦ . , ,., i . , , drugo sposobnejso osebo, sam pa nai se je konja tako pod.1, da se je zdelo samernu d« spominek le podpiSe kar mogoče konju preneumno. Gospodar je hotel s hitro fjčno vožnjo pridobiti toliko časa kolikor ga je p j dostoj vnanje oblike je treba zaprav.l ,pr, vinskih bratcih. Vh.tremd.ru poskrb*ti tudi3 za primCrno vsebino spo* se mu v klancu prevrne voz ,n vsi lonc. j;insk besedjl L naj bo isano v ^ zropotajo Z voza; nekaten so obstali na b^ rf Dop^stna e tuPdi nevezana mestu, razbiti seveda, drugi so se pa kota, beseda a[j p pesnikiJ jn . tdj sami UU po strim senozeti v dohno. >.Le) 3ih, lej, zlože kaj fzvirnega in prigodniškega. To kako so pndm! Prav od mene so se tega . Mjprikladnejše Nadalje so dobri in naucrii in hocejo za vsako ceno nadome. prime^i čniJ narodni pJregovori in reki stiti zamujen, cas,« se tolazi Ribnican in ^ omeLbni odlomki iz najboljših pesni, pozene proti domu - brez bkga m brez mhdel-z označbo dotičnih piscev v okle* clenarJa- Fr- Locmskar. pajjh To besedilo pa naj bo vednQ jedrs Spominska knjiga. nato, pomembno in kratko, obsegajoče naj= manj dve vrstici in največ pol strani. Za naše deklice. • Zraven datuma naj se vsakdo podpiše s fDaliei polnim imenom, le za brata in sestro zas dostuje samo krstno ime, a pred imenom Vse tu spredaj navedene hibe se nana» mora vedno biti napisana tudi beseda šajo le na vnanjo obliko vknjiženih spo« »brat« ali »sestra«. Spominki staršev pa se minkov. In naj se vrstijo v knjigi, ko je lahko podpišejo samo z besedama: oče, polna, sarai lepi in lični spominki, pa naj mati. je le eden vmes s kako tako hibo, je za» Vprašal bo^morda kateri mladih čita* radi njega skvarjena vsa knjiga. Navadno teljev: »Ali ni dober spominček v spomins pa je ravno nasprotno. V vseh spominskih ski knjigi tudi brez risarskega in slikar^ knjigah sem videl dozdaj skoro same slabe skega okraska? Napisal bi že še kaj, a in nelične spominke in le tu in tam take, risati ne znam.« Odgovoriti moram, da tak ki so dovolj lepi in vredni svojega mesta spominček nikakor ni dober. Napra\T na v knjdgi. Take spominske knjige pa se pregledovalca knjige jako slab vtisk, ker vsaka njena lastnica, ki je le količkaj umets je tako gol in zaradi tega neprikupljiv. niško nadahnjena, kaj kmalu naveliča; pos Komur je kaj ležeče na tem, da pridejo Ioži jo v skrit kbt in jo le malokdaj zopet njegove vrstice in njegovo ime v kako vzame v roke ter površno in s kislim obra* spominsko knjigo, naj tudi poskrbi in če zom pregleda. Razočarana je nad njo, ker treba, tudi kaj žrtvuje za to, da dobi njes ji ni prinesla pričakovanega veselja in gov spominek v knjigi iičen in vabljiv ponosa! okrasek, ker navadno vsakdo ceni spo» Zato naj vsakdo dobro preudari, preden minsko knjigo bolj po lepih sličicah kakor kaj napiše in nariše v kako spominsko po pisanih spominskih drobcih. knjigo. Premisli naj, da njegov spominek (Konec.)