12. številka.	December — 1905.	Letnik flCVIll.
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v Alojzijevišču, upravništvo v Marijanišču.
Studirajmo in gojimo tudi starejšo cerkveno glasbo!
VII.
tara cerkvena polifonija se nam zdi na prvi pogled pusta, trda in nevžitna; toda če jo dalj časa študiramo, poslušamo, pojemo — potem se gotovo zanjo navdušimo.
In namen naše razprave je ravno bil, pokazati veliko vrednost Palestri-novega sloga in v tem slogu pisanih kompozicij ter dati nekoliko bodrila za njihov študij in eventuelno liturgično vporabo.
K sklepu še nekoliko praktičnih in splošnih opazk.
Kje dobiti starih cerkvenih skladb ? Omenjali smo že veleznamenito Proskejevo zbirko „Musica divina". Vesel bodi, kdor more priti do nje ali pa kdor si more omisliti dragocenih izdaj, ki prihajajo na svetlo pod naslovom: Denkmaler der T o n k u n s t in O s t e r r e i c h (Glasbeni spomeniki v Avstriji). Do zdaj je izšlo že dvanajst velikih zvezkov. Oboji zbirki sta pisani v starih ključih, ki pa dandanašnjemu modernemu glasbenemu svetu niso nič več kaj posebno simpatični. Imenovali bi lahko še mnogo drugih imenitnih izdaj, zlasti celotnih izdaj Palestrinovih in Lassovih skladb ; pa bodi nam dovoljeno opozoriti slovenske cerkvene glasbenike predvsem na neko ravno sedaj se vršeče izdajanje stare polifonne a capella cerkvene glasbe v moderni notaciji (na dveh sistemih z violinskim in basovskim ključem), katero oskrbuje učitelj na cerkvenoglasbeni šoli v Reznu, g. Herman Bauerle. (Zalagata Breitkopf & Hartel v Lipskem). Do sedaj so zastopani v tej izdaji Palestrina z dvema zvezkoma štiriglasnili in ne pretežkih maš in z enim zvezkom motetov, nadalje Vi 11 or i a, P u x in L a s s o. Bauerle namerava izdati še mnogo stare glasbe, in upati smemo, da bo stara cerkvena polifonija ravno po tej izdaji prišla zopet v veljavo. Natančen katalog in cene te najbolj priporočljive izdaje je prinesla „Gregori-anische Rundschau" (Gradec, Styria) v 10. št. 4. letnika na str. 154 in 155. Zelo priporočljiva je tudi Mih. Haller-jeva zbirka: Exempla Polyphoniae
Eccl esi asticae", ki je pisana tudi v moderni notaciji in je izšla do sedaj v dveh zvezkih pri Fr. Pustetu v Reznu. — Haberlov K i i'cli enimi s j kališ oli es Jahrbneh, ki je naslednik Caecilien Kalendru, je prinesel od 1. 1886. do letos kot nekake glasbene priloge prav obilo jako izbranega staroeerkvenega materiala. Kdor bi hotel samo te tukaj ponatisnjene skladbe starih mojstrov preštudirati in eno ali drugo o priliki izvesti, ne bi se kesal za trud, pač pa bi se mu to delo bogato izplačalo.
Usojamo si izreči željo, naj bi tudi „Cerkveni Glasbenik" še tupatam priobčil kako lepo staro poUfonično mašo, oziroma kak motet.
Kdo pa naj poje stare polifonične a capella zbore iz 16. in 17. stol. in kako? Vobče te vrste skladbe niso lahke, zato se kajpada nikakor ne more zahtevati, da bi jih pel kar slednji vaški cerkveni zbor, ki se ima že pri navadnih novejših homofonnih skladbah boriti z raznimi zaprekami in težavami. Za proizvajanje starih je treba prvič izvrstno izšolanega pevskega zbora. Za gojitev stare klasične polifonije so tedaj v prvi vrsti poklicane stolne cerkve, semenišča in z eno besedo tisti cerkveni zavodi, kjer ne manjka pogojev in sredstev, kakor pravi Pij X. v Motu proprio z dne 22. nov. 1. 1903.
In če je že pri moderni glasbi najprvo potreba, dajo skrbno pregledamo, predno se je lotimo praktično izvajati, je pri starih tega še veliko bolj treba. Le kontrapunktično popolnoma izobražen in liturgično podkovan pevovodja more biti kos pravemu interpretiranju in vspešnemu izvajanju starejše cerkvene glasbe. Stari niso postavljali v svojih partiturah niti metronomičnih niti dinamičnih znamenj. In vendar kolikega pomena za dobro proizvajanje katerekobsibodi glasbe sta ravno ritmični in dinamični moment! Pevovodji tedaj pripade naloga določiti, kak ritem — oziroma tukaj kak tempo — naj ima ta ali ona skladba, kje naj se poje hitreje ali počasneje, kje naj se z močjo narašča, kje zopet pojema, na katerih mestih bi se najbolje prilegal pp in na katerih ff. Ravnotako precejšnjega pomena je tudi, kako močen zbor poje to ali ono mašo, ta ali oni motet; ker nekatera mesta bodo finejše pogodili čveterospevi, druga vpijejo zopet po krepkem, mnogoštevilnem zboru. Slednjič mora pevovodja tudi izbirati svojemu zboru primernih kompozicij, toda izbere naj vedno le dobre, če ne more najboljših, slabe naj pusti na miru. — Mnogo prav dobrih člankov o starih cerkvenih polifonikih in več analiz po-samnih njihovih del je objavljenih v Haberlovih „Kirchenmusik. Jahrbuch"-ih, na kar opozarjamo mlajši glasbeni rod, zlasti gg. bogoslovce, ki imajo v svoji cec. knjižnici na razpolago vse letnike.
Nikdo naj si dandanes ne vmišlja možnosti, uvesti po naših cerkvenih korih izključno le gregorianski koral ali pa samo staro cerkveno polifonijo. To ne gre, pa tudi ni treba.
Preveč nas je že objel moderni duh, predaleč že plavamo v toku moderne glasbe, da bi mogli popolnoma stopiti iz nje. In nikar ne bodimo strožji in bolj cecilijanski nego je cerkev sama! Dejstvo je, da moderna figuralna glasba tudi eksistira in da se da prav dobro uporabljati v cerkvene namene. In kakor cerkev iskreno želi, da bi se pred vsem pridno gojil koral,
kakor toplo priporoča gojitev stare polifonije, ravnotako dopušča ona, ki je vsegdar priznavala in pospeševala napredek umetnosti, tudi moderno figuralno glasbo, samo če se giblje ista v pravih mejah in če se vjema z liturgijo. Moderna figuralna cerkvena glasba bo pa le tedaj dobra in p o rab na, če se bo ozirala na svojo slavno predhodnico, klasično polifonijo in če se bo od nje učila, česar se od dandanašnje moderne glasbe ne more naučiti.
Dandanes se pišejo ne le posvetne, temveč tudi cerkvene skladbe veliko bolj v inštrumentalnem nego vokalnem slogu. Melodika, ritmika, harmonika, vse je bolj zamišljeno za inštrumente nego za pevce. To je gotovo napaka, ki se mora odpraviti. Za pevske glasove, predvsem za cerkvene zbore treba komponirati tako, da se stvar lahko in naravno poje. Cim več diatonike in čim manj hromatike, tem boljše in tem lažje. Učimo se od starih pisati zares vokalno glasbo, ki bo primerna pevskim grlom!
Učimo se od starih predvsem lepega, samostojnega in melodičnega postopanja posamnih glasov: Studirajmo stare mojstre v koutrapunktu, da se polagoma izkopljemo iz vsakdanje površnosti, kolikor se nas še drži.
Učimo se od starih zares pristno cerkvenega komponiranja, kompo-niranja v duhu prikladnim svetim tekstom! Resen študij starih nas ne bo storil starih, ampak nas bo p o 1111 a d i 1 v c e r k v e n o g 1 a s b e n e m pojmovanju iii delovanju.	Stanko Premrl.
Jurij pl. Slatkonja.
(Spomini na znamenitega rojaka in sloveocga glasbenika.)
(Konec.)
^^ripomniti je še, da so se ob tem času v kapelo vrinili manj vredni elementi, ki so bili popolnoma nezmožni udejstvovati Maksimilianov e načrte. Vladar je namreč zamislil nekov idealni pevski zbor, po vzorcu, kakršnega je videl na Nizozemskem in v Burgundu. Ž,elel si je izšolanih moči s izobraženimi glasovi, ki bi note dobro zadevali in dostojno izvajali umetno prepletene menzuralne kompozicije.
V dosego tega namena pa je bilo treba docela preosnovati dotedanjo dvorno kapelo. Dotlej izkljuČ7io duhovski zavod, odmenjen samo v bogo-služno svrho, zavod, v katerem so izprva delovali le duhovniki, pozneje pa vsaj izvečine, imela je dvoma kapela pod cesarjem Maksom postati umetnostni zavod, ki naj bi ostal sicer naslonjen na nekdanje tradicije in bi imel v prvi vrsti dolžnost, gojiti cerkveno petje, a bi poleg tega vendar tudi deloval v posvetnoglasbene namene. In res se je zavod preosnoval. Poprej so pripadali k dvorni kapeli samo „pevciu, torej laiki, podrejeni kaplanu in duhovskemu kantorju, ki je kot duhovnik stal izven njihovega kroga. Odslej pa je spadal duhovski vodja in dobival kot tak pri koru svojo plačo. On je bil prvi mej glasbeniki.
To je bilo potrebno na kratko omeniti, da bodemo umevali in prav cenili delovanje Slatkonjevo na cesarskem dvoru.
Umetnostno vodstvo preosnovljenega zavoda na svojem dvoru je torej izročil cesar Maks I. „svojemu pno omikanemu, moderno mislečemu, mu-zikalno m organizatorično spretnemu kaplanu m kantorju."
Slatkonja si je pridobil za razvoj glasbe na Dunaju in s svojim vplivom na posamne glasbenike neizmernih zaslug. Kot prvi dvorni kapelnik je nežno rastlino dvorne glasbe z odlično organizacijo, s previdnim vodstvom in zlasti s tem, da ji je privajal vedno novih, boljših moči, slabejše pa odvajal, pravzaprav ukoreninil in ohranil. Imel pa je tudi trajen vpliv na delovanje svojih starejših in na razvoj mlajših sodob7iikov. Brez Slatkonja bi sloveči možje, kakor Henrik Isaak, Ljudevit Seufl, Pavel Hof-heimer ne bili postali to, kar so še danes mej znamenitimi glasbeniki.
V mladostni zgodovini dvornoglasbene kapele se nam javlja posnemanja vredna podoba enojnega skupnega delovanja. Dva samorasla moža nastopata s krepko voljo, ki se strne v vzajemno teženje za istim ciljem. Drug drugega podpirata, drug drugemu se podrejujeta. To sta cesar Maks I. in škof Slatkonja. Cesar je bil neusahljiv vir idej in načrtov. Brezdvomno je marsikaj zamislil vse bolj dragoceno, bolj velikansko, bolj intenzivno in subtilno, kakor se je moglo izvesti. Nedostajalo je pogosto primernih moči, a tudi potrebnih — novcev. Slatkonja pa je moral te duhovite načrte udejstvovati, realizirati Maksove idealne oblike. In da je znal ustrezati svojemu cesarskemu gospodarju, to razvidimo od tod, ker je še kot dunajski škof ostal dvorni kapelnik na blagor zavoda samega in vseh njegovih članov. A za to je imel cesar Maks tudi drugih, globljih vzrokov. Našel je bil namreč v Slatkonju sebi sorodnega duha, ki se je nagibal na humanistično kulturno strujo. Ni pa nastopal viharno in destruktivno, marveč umetnostno zrelo. Zanesljivo in mirno je vodil svoj zbor in tako je novi porajajoči se umetnosti mirno in trajno kazal in čistil pravo pot. Cesar je prav sodil in modro ukrenil. Ne le v artistično-teh-ničnem vodstvu zavoda se je odlikoval Slatkonja, vplival je tudi izdatno na duševna središča izven dvornoglasbene kapele. V te7n pogledu bi bilo težko dobiti bolj primernega moža.
Že izza šolskih klopi se je seznanil Slatkonja na Dunaju z možmi „kvišku kipečimi". Ta krožek znancev se je pozneje vsled dotike z dvornimi krogi razširil v mogočen krog in je blagodejno vplival na razvoj nove umetnostne struje . . .
Slatkonja je občeval zlasti z znamenitimi humanisti m je to občevanje presajal tudi na glasbeno polje. Vsled tega se je dvornoglasbena kapela pod njegovim vodstvom naslonila na novo strujo. Da je Slatkonja po svoji izobrazbi Maksovemu novemu zavodu vlil novih svežih življenja moči in tako dunajsko glasbo iztrgal iz poprejšnje okorelosti, to je njegova nesmrtna zasluga, to je urnetnostnozgodovinski pomen njegovega delovanja.
glasbe, tako, da bi bila ta prireditev nekak podueevalni glasbeni tečaj. Najbolj pripraven čas za to bi bil nekako pred pustom, ko razni gg. z delom niso toliko obloženi.
Odbor se pooblasti, da v tem oziru primerno in potrebno ukrene in podrobnosti ob času naznani. — Še le po končanem kurzu bi se vršil občni zbor z volitvijo novega odbora.
Toraj mnogo vesolja, zabave, še več pa koristi, uspeha pri nameravanem kurzu!
P. M. V.
Iz Idrije koncem novembra 1905. — Pri nas se je praznoval sv. Cecilije god letos prav slovesno in celo dvakrat, na godovni dan 22. nov. in v nedeljo potem.
Dne 22. nov. je bila ob 7. zjutraj peta maša z orkestrom. Proizvajala se je Gruberjeva maša. Na večer pa je bil v Didičevem salonu koncert cerkveno-pevskega zbora in njenega orkestra. Vršil se je 3 ure, 8 točk za razno petje, 8 točk za orkester. V sredi vsporeda je g. dekan kazal na znano kitico Vodnikovo : „Slovenec si prebrisane glave, išče te sreča um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan." Slovenci ravno na cerkvenoglasbenem polju nismo zaspani. Orglarski mojster pokojni Goršič je s svojimi skromnimi močmi presegel v 2 registrih celo velikana Walkerja, prvo evropsko tvrdko za Izdelovanje orgel, in cerkveno petje, med Slovenci je prvo med vsemi narodi v Avstriji. Temu se ni čuditi, saj nismo bili zaspani. Cerkv. Glasbenik že izhaja 28 let, noben narod v Avstriji se s takim listom ne more ponašati, toliko let imamo tudi že orglarsko šolo, in njeni uspehi so priznani po različnih farah. Današnji večer tudi priča, da v tem oziru niti v Idriji ne zaostajamo. Zahvaljuje se govornik naposled cerkvenemu zboru, kakor tudi prijateljem lepega petja, katerih se je bilo zbralo obilo h koncertu in želi naj bi tudi v prihodnje ne bili zaspani, pa bo napredek še večji.
Godbeni klub je pa v nedeljo z velikim orkestrom spremljal v cerkvi Filke-jevo mašo in na večer v dvorani pri „črnem orlu" napravil koncert na pihala in godala. Tudi tu se je našlo obilo občinstva, ki je z odobravanjem hvalilo napredek prostovoljnega godbenega kluba.
5v. Jurij ob Taboru na Štajerskem 15. novembra 1905. — Na dan blagoslovljenja orgel se je pelo pri sv. maši sledeče:
„St. Albans Messe" mešan zbor s spremljevanjem orgel, zložil A. Lipp, op. 66. „Tan-tiim ergo" osmeroglasen od P. M. Ortvvein. Introitus in Communio koral, Graduale, Offertorium recitirano, po Offertoriju se je pel peteroglasni „Jubilate Deo" od Aiblingerja.
Po večernicah je bila izkušnja cerkvenih pevcev, kakor po navadi vsako leto, za ustanovo pokojnega g. Jurija Klančnika. Za letos smo se pripravili iz te maše katero sem zgoraj imenoval, potem se je še izpraševalo iz raznih latinskih maš, slovenskih pesmi i. t. d. Izpraševali so nas milostljivi g. K. Hribovšek, stolni dekan. Pevski zbor šteje 24 moči, skrbi se še vodno za naraščaj, imam še manjši zbor ki obstoji iz 20 šolskih otrok, kateri že pojejo vsak teden enkrat pri sv. maši in se vadijo v petju vsak teden dvakrat. Kadar bo kaj novega prj nas, Vam bom pa zopet poročal.')	Božidar Drolc, organist.
Šmartin na Paki 24. novembra 1905. — Poročilo odborovc seje „Podpornega društva organistov s sedežem v Celju", katera se je vršila dne 22. novembra, to je na dan sv. Cecilije v Grižah pri g. I. Skrabarju, organistu in blagajniku podp. društva.
Prišlo je 5 odbornikov.
Gosp. K. Bervar kot predsednik pozdravi odbornike, konštatuje sklepčnost in preide k dnevnemu redu.
1.)	Kaj ukreniti, da se društveno stanje izdatno zboljša? Sklene se, da se da natisniti 600 komadov tiskovin, s katerimi se bode vabilo k pristopu in prosilo za podporo za društvo.
2.)	Katerega orgauista naj odbor priporoča za kakšno novo službo, ako se jih več ob enem oglasi ?
Pri tej točki je odbor pooblastil gg. odbornike K. Bervarja, I. Skrabarja in Fr. Jarha, da priporočajo za službo v prvi vrsti samo dotične, kateri so udje podpornega društva organistov, dalje tiste, kateri se za dotično službo sposobni spoznajo in kateri so na dobrem glasu zavoljo svojega vedenja.
3.)	Koliko podpore se podeli obolelemu, podpore potrebnemu udu, ako prosi za podporo ?
Sklene se, da se da rednenin udu, ki je vsled bolezni dalj časa nezmožen opravljati svojo službo, mesečno '20 kron. Ta določba velja tako dolgo, dokler odbor o tem drugače ne ukrene.
4.) Slučajnosti. Sklene se, da se društvo naroči na Cerkveni Glasbenik, in da se uredništvo tega lista naprosi, da bo v tem listu objavljalo društvene zadeve. Zato naj bi bil vsak društvenik tudi naročnik Cerkvenega Glasbenika.
Ker se nihče več k besedi ne oglasi, g. predsednik sejo zaključi.
Sedaj upamo, da bodo oni organisti, ki še niso udje, izprevideli, da društvo ne spi, ampak vztrajno napreduje. Kedor še toraj ni ud, naj ne odlaša pristopiti. Pri vstopu v društvo je plačati 4 K vpisnine. Vstop se lahko naznani predsedniku g. K. Bervarju, mestnemu orga-nistii v Celju ali pa Francu Klančniku, organistu v Rečici na Paki na Štajerskem. Vsak ud dobi potem svojo knjižico s pravili. Tudi se mu v knjižico vpisuje mesečnina (1 K) ali izplačana podpora.
Toraj organisti, vsi pristopite!
Razne reči,
—	V Budapešti je umrl Jožef Konti, početnik ogerske operete.
—	Na Nemškem je umrl preč. g. stolni kapitular Henrik Fidelis Miiller, ki je napisal celo vrsto oratorijev (Božični oratorij, op. 5; sv. Elizabeta, op. 12; trpljenje našega Gospoda .1. K., op. li). in še več drugih.) Božični oratorij je doživel 80 izdaj. Na sto in sto krajih širom sveta so se z živimi slikami vred proizvajala njegova v priprostoljudskem in nabožnem duhu pisana dela. Miiller ostane gotovo eden izmed najpopularnejših nemških glasbenikov na polju cerkvene oratorične glasbe.
Oglasnik.
Missa „ Salve Regina" ad IV voees inaequales cnm organo. Composuit Ig. Hladnik, op. 50. Cena avtografovani partituri s 4 glasi 2 K 40 h (vsak glas 20 h). Maša je lahka in kratka, posamezni glasovi se vrste z zborom ali z dvoglasjem, s čimer je preskrbljeno za spremeno, posebno pri daljših stavkih. V „Gloria" naj se zaradi pravilne deklamacije izpremeni ritiuus pri „Jesu Christe" tako, da dobi prvi zlog eetrtinko, drugi dve osminki in tretji s četrtini po eno polovno noto. Z redom modulacije povsodi ne soglašamo, ampak — smo že večkrat povedali.
L. Belarja maša „Oče v večni visokosti", katero je za dijake pred leti „mutatis mii-tandis" upravil pisec teh vrstic, je izdal vnovič za tri ženske glasove Frane Kimovec. Cena partituri v Zadružni tiskarni natisnjeni 00 vin., 4 izvodi 2 K. Enostavna, tupatam naivna skladba v šestih stavkih za najslabejše zbore, katerim bo dobro došla.
Vabilo na naročbo.
Ob sklepu starega in na začetku novega leta priporočamo iznova „ Cerkveni Glasbenik" svojim naročnikom in vsem prijateljem cerkvene glasbe. V svesti smo si, da smo se v krogu mnogih poštenih prijateljev pošteno trudili, da bi bolj in bolj dvignili širom slovenske domovine zanimanje za resnobno glasbo po hišah božjih. Na tem stališču želimo stati tudi prihodnje leto. Vsi dosedanji pisatelji so nam obljubili, da ostanejo zvesti podporniki tudi bodoče leto. Bog jim plačaj njih trud na priprošnjo sv. Cecilije, mi jim moremo le hraniti iskreno za-hvalnost do zadnjega vzdiha. Želimo pa tudi, da bi nam ostali zvesti vsi dosedanji naročniki in ne le to, želimo marveč, da bi prijatelji naš list med znanci razširjali, ker doslej je bil trnjev pot, po katerem nam je bilo hoditi. Prihodnjemu listu bomo priložili poštne položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti naročniki. List stane s prilogami vred štiri krone na leto. Člani Ceeilijinega društva pa in cerkve ljubljanske škofije ga dobe za tri krone. Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto!	Urednik
Listnica uredništva prilog.
G. I. P. Š. „Sveti večer": Varujte se komponiranja! Več napak nego akordov.
Današnjemu listu je pridejana 12. štev. prilog.