PRIMORSKI DNEVNIK GLAS8LO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VIII. . Stev. 2 (1998) ★ K3 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. sr. TRST, sreda 2. januarja 1952 Cena 20 lir Slovenci v Italiji DANES NADALJEVANJE ob začetku lela1952 VI. MHdMlfa SkupŠSlM Oseminosemdeset let stari voditelj beneških Slovencev mons. Ivan Trinko je letos poleti izdal knjižico, v kateri je nekaj pesmi in molitev, kot svoje poslednje delo, kot testament ljudstvu v Beneški Sloveniji. Knjižica ni bila tiskana ne v Vidmu in ne v Čedadu, tudi je m potrdila videmska nadškofija, kakor je običaj v cerk-kvenih krogih za knjige nabožne vsebine. Trinko se je moral ■ zateči v Gorico; tam so mu jo tiskuli, tam odobrili. Ko so iz Gorice odposlali knjižico nazaj v Videmsko pokrajino v Beneško Slovenijo, so jo sicer tam■ z veseljem sprejeli beneški Slovenci, ker je slovenska knjiga med njimi silno ridka, toda sprejeli so jo tudi napadi italijanskih listov in karabinjerji so že začeli za njo vohljati. Ver-jetno ne bc trajalo dolgo, da jo bodo oblasti plenile ali pa jo bodo kakšni trikolcristični elementi sežigali. Zgodovina te u-boge poslednje Trinkove knjižice ni nič novega za beneške Slovence. Za Ivana Trinka, ki Piše že 68 let za beneške Slovence in o beneških Slovencih, ni to nastopanje italijanskih oblasti proti slovenski tiskani besedi nobeno iznenadenje. Odkar pomni ta očak beneških Slovencev, se slovenski knjigi v Beneški Sloveniji ni bolje godile. Useda te nove Trinkove slovenske knjižice je tipična za razmsre, ki so vladale, ki vladajo in ki bedo verjetno še vladale v Beneški Sloveniji pod Italijo predfaš-stičnih, fašističnih in pefašističnih vlad. Odkar spadajo od leta 1866 beneški Slovenci pod Italijo, jim ni’ io nikoli niti napredne niti reakcionarne italijanske vlade dovolile nobenih narodnih pravic. Ostalo bo zapisano zgodovinsko dejstvo, da so imeli beneški Slovenci od poloma fašizma dne 9. sept. 1943 pa do kcnca vojne 1. maja 1945 v senci pušk svojih partizanov in enot IX. slovenskega korpusa v .malo več kot poldrugim letu prvič v svoji zgodovini nekaj sloveiiskih šol. uporabljali slovenščino v svojih občinah, debili v reke slovenske liste in knjige ter hodili na slovenske miting'e ' Trikolorishčno divjanje Kakor hitra pa so morali po koncu vojne, po 1. maju 1945 oditi slovenski partizani in se je 'pojavila z vso svojo težo italijanska suverenost, je moralo izginiti vse, kar je spominjalo na •narodne svoboščine, pridobljene m-d vojno: slovenski jezik iz šol, iz cbčin, povsod iz javnosti. To je bila sJbio ena slaba stran hudih časov, ki so jih učakali beneški Slovenci. Prišle so se hujše stvari, ki jih beneški Slovenci niso doživeli tako hudih v vseli 85 letih življenja ped Italijo. Bivši Mussolinijevi republikanski fašisti so šli vsi v partizane — seveda messe dni po vojni — in so se združili z otopovskimi oficirji in podčastniki, ki so med vojno tako spretno voglarili po nekaterih hribovskih vaseh, da vso vojno niso niti enkrat naleteli na Nemce. Ta združeni patriotski šopek, tako imenovani IH. korpus prostovoljcev, je izdajal zaradi interesantnosti na j>o! ilegalni list «11 tricolcre». Furlani in Slovenci so P ato imenovali ljudi v ,e.7 organizaciji trikolorisje. Vodili so jih brezposelni oficirji bivše fašistične vojske. V dveh, letih od poletja 1945 do poi?tja 1947 so se nemoteno de ritega nadivjali po Beneški Sloveniji. Pretepli in samovoljno zaprli so na stotine ljudi, predvsem partizane ali Pa družine bivših partizanov iz Beneške Slovenije. Iz vse severne Italije je vrelo orožje v roke trikoloristov v Beneški Sloveniji. Oborožene toloe so divjale ne le r.o vaseh Beneške Slovenj:. temreč so vdirale tudi v Soško dolino. Slab glas trlkoloristov je prešel meje italijanske države. Sr riče tena so vcjaško-nacionn-l sedež DFS v spetru ob Nadiži in ga hoteli sežgati. Člane liodod-bora za Beneško Slovenijo so pretepali ah jih zapirali po svojih izvršnih organih — karabinjerjih in f‘nančnih stražnikih. Za upravne volitve v občin-ske src te in pokrajinski s vet dne 10. junija 1951 so nataknili trtkoloriitičnim patriotom novo lokalputriotsko masko vPaesi tuo:». Novi organizaciji so morati postaviti novega polkovnika Giu*epoa Co-maciruja (Ko-smhčin!) ker smejo trikolori-slične organizacije v Beneški Sloveniji voditi samo polkovniki. Cosrnacini je pri letošnjih uprava h voliti ah dobro izpolnil svojo nalogo m v Ifodiških dolinah razgnal podpisnike za slovenske samostojne volilne liste. Proti slovenskemu kandidatu v zahodni Beneški Sloveniji med terskimi Slovenci, proti profesorju Molani so postavili celo bivšega generala Mora. V Beneški Sloveniji vladajo vojaški krogi tr ikoloristov. Vseeno je, kako se imenujejo; sistemi in metode, da, celo vodilne c sebe se vojaške. V letu 1951 imajo trgovski napis «Paesi tuoi». Varnostni organi — karabinjerji in finančni stražniki — državni uradniki; učitelji in občinski tajniki so v njihovi službi. Izdajajo svoj list «Pačsi tuoi», ki nar bi pobijal prvi in edini list beneških Slovencev vMatajurv. Ni dovoljno pobijati «Matajur» s konkurenčnim pisanjem. Trikoloristi poznajo uspešnejša sredstva. Naročili so poštnim ekspeditoricam. naj mečejo «Matajur» v koš, karabinjerjem pa, naj pretijo bralcem slovenskega lis:a. Pod tri-kolorirtično vlado trikoloristov in demokristjanom ne veljajo za Beneško Slovenijo osnovne svoboščine državljan ov, zajamčene v italijanski ustavi. Slovenci iz sesednj* goriške pokrajine ne smejo hoditi v Beneško Slovenijo na izlete in obiske, ker jih takoj zagrabijo karabinjerji in izženejo. Beneške Slovence pa, ki gredo na slovenske prireditve v Gorico, zapisujejo in jim prete, ko se vrnejo domov. Kot povsod po Sloveniji poznajo tudi beneški Slovenci svoj prastari običaj koledovanja. Ko besle brali te vrstice, bodo karabinjerji nekje v Malini. Ljesah. Pedrozi kol lani lovili slovenske koledniki in razganjali slovenske otroke. Res nevarni so narodni običaji, posebno koso toliko sto let stari in nočejo umreti. Knjigovodstvo v pedagogiki Pisebno sramoten pečat si je pritisnila Italija na svojo kulturo v Beneški Sloveniji z italijanskimi šolami. En mesec po aneksiji Beneške Slovenije v letu 1866 je Giomale di Udine zabičeval. da se morajo beneški Slovenci čim pr e j poitalijančiti italijanskimi šolami. Leto za lete m skozi 85 let ponavljajo inšpektorji, karabinjerji, župani, vse oblasti igte stvari. Nobe->.? slovenske besedice v šoli. MajSt-ože je prepovedano uporabljati tudi v prvem razredu osnovne šole kako slovensko besedo vsaj kot razlago za otro/o*, ki govorijo doma samo slovensko. V 98 šolah Beneške Slovenije s 5500 slovenskimi učenci uporabljajo moderna italijanska pedagoška sredstva denarnih kazni in klofut za izganjanje nečistih slovenskih besed iz šol. Nekatere učiteljice kot na pr. one v Trčmunu. rojstni vasi 1-vana Trinka. vodijo s Trinkovi-mi v naravnost knjigovodske zapiske, ki prinašajo v svoji aktivi denarne globe za izgovorjene slovenske besede, v svoji pasivni strani Pa sramoto in neuspeh italijanskim oblastem. Slovenske šole med narodnoosvobodilno borbo so pognale strah v kosti italijanskim šolskiim oblastem in sedaj hitijo DELA OZN Danes bo v palači Chaillot. v Pariz u zopet živahno, ker se po večdnevnem odmoru zopet začne delo glavne skupščine OZN in njenih številnih odborov Mahaš paša zanikuje kakršna koli pogajanja Amr paša se razgovarjal z britanskim poslanikom v Kairu - Britanci zahtevajo pojasnila v zvezi z razpisovanjem denarnih nagrad za umor britanskih častnikov - Streljanje med Egipčani in Britanci v Ismailiji (Nadaljevanje na 4. stiani) I V četrtek glasovanje o zaupnici Plevenu Vlado je postavila vprašanje zaupnice glede načrta zakona za izenačenje proračuna - Plevenova novoletna poslanica PARIZ, 1. — Nocoj ob 22.30 ■ milijard v treh mesec.h, zato je ministrski p-iedsednik Pleven da se krije, primanjkljaj, ki je nastal zaradi ustanovitve fondov za popravo cest. PARIZ, 1. — Francoski ministrski predsednik Pleven se je v svoji novoletni poslanici skliceval na lansko ncaoletno poslanico, v kateri je napovedal resnost notranjega položaja ter je izjavil, da so bili lota 1951. napravljeni veliki koraki. Dejal je, da je bila francoska zunanja politika uspešna. Glede francoskega notranjega položaja je Pleven izjavil, da je Francija kljub težkočam, ki so nastale zaradi zvišanja cen surovinam in zaradi pomanjkanja valute, uspela še dalje, razviti svoje industrijsko proizvodnjo do višine, ki presega prejšnje. Lansko leto je ta proizvodnja znašala eno tretjino več kakor leta 1938, sedaj je za 40 odstotkov višja. Pozval je nato Francoze, na še večje napore in ugotovil’, da je glavna ovira v tem, da je francosko gospodarstvo vedno vezano na surovine, ki jih mo. ra kupovati v tujini. Dalj= je Pleven izjavil, da mora biti leto 1952 za Francijo leto reform, ker so te nujni pogoj za potrebno varčevanje. «Trudilj smo se da izglasujemo proračun v začetku leta — je nadaljeval Pleven — ker je izenačen proračun prtf pogoj za zdravo valuto«. Nato je pojasnil, da je bilo potrebno zahtevati dodatne kredite, zato da se jamči varnost' države, in dejal, da SC' finančne žrtve za okre. pitev vojske ]ahke v primeru z zloir kj bi ga povzročila nova invazija. Nato je označil Schumanov načrt kot prvj veliki korak na poti združitve Evrope. Dejal je-da «mora biti leto 1952 leto Evrope ».• postavil v narodni skupščini vprašanje zaupnice glede načrta vladnega zakona za izenačenje proračuna.. O zaupnici bodo glasovali v četrtek popoldne. Narodna skupščina je namreč danes nadaljevala razpravljanje o vladnih finančnih načrtih. Na popo.ldain.ski seji je poslanec Christian Pinestt y imenu socialistične skupine izjavil, da je inflacija največja nevarnost, kj grozi Franciji, ter je ocenil na 300 milijard nove vire, ki jih je treba najti, ter zahteval, naj bremena pravično porazdelijo, Govornik je dalje poudari! potrebo zvišanja narodnega dohodka, obsojal je «a. narhijo v proizvodnji« in zahteval (imobilizacijo gospodarskih sil«. Po spiošni razpravi in pre-eden 'je Pleven, postavil vprašanje zaupnice, je finančni minister Rene Mayer " odgovoril na razn^ kritike in je izjavil, da je zvišanje proizvodnje bistveni pegoj, zato da Francija lahko jzvede svojo oborožitev, ne da bt jo to stalo prevelikih žrtev na gospodarskem jn socialnem področju. Dalje je' Mayer dejal, da vlada že pet mesecev trdi, da si Francija ne mere; brez tuje pomoči zajamčiti gospodarskega izboljšanja, oboroževati se v Evropi in 'e boriti v Indokini. Dalje je pojasnil, da je Francija v letu 1951 uporabila za vojaške izdatke 30-32 odstotkov svojega proračuna jn ta odstotek je dosegel onega »z leta 1038. Nato -je finančni minister govoril o vprašanju varčevanja in dejal, da je preteki- st, pokazala, da Je varčevanje težko izvesti. Napovedal je, de do incidenta prišlo, ko je egiptovska straža streljala proii trem Egipčanom, ki so se počasi približevali poslopju, kjer so dopisniki angleškega tiska na področju prekopa. Prišlo je_ do prave bitke med angleškimi in egiptovskimi formacijami, pri čemer so uporabljali tudi strojnice in minomete. Na angleški strani ni bilo izgub, ne ve se pa, če -je bila kaka žrtev med Egipčani. Priprave za sestanek namestnikov zg Avstrijo W A SI 11NG-TON, 1. — Kakor izjavljajo washington.ski pcob. iaščeni krogi, so ZDA, Fianci-jja in Velika Britanija baje pripravile novo pogodbo za Avstrijo, ki jo nameravajo predložiti Sovjetski zvezi Ta načrt vsebuje baje 59 členov, o katerih so se štiri države sporazumele, in predlaga rtov;e rešitve za pet še spornih vprašanj. Poudarja se v istih krogih, da so tri zahodne di~ža-ve odločene zastaviti vse sile, d® pride do sporazuma, pr:po-minja p,a se, da vsaj v Wa-shingtonu, ne predvidevajo za sedaj sklenitve ločene pogodbe med tremi zahodnimi državami in Avstrijo, če bo Sovjetska zveza nepopustljiva, Puodarja se namreč, da bi lcčerva pogodba. ki bi v neki meri potrdila delitev Avstrije, odpravila še zadnje upanje, da bi Sovjetska zveza umaknila svoje čete iz Avstrije. Novoletne poslanice Stalin snubi Jsponče, Gottwa'd pa rožlja z atomsko bombo — Gruenther in Veaizelos sta optimista. PARIZ. I. — Vodilni državniki v celi vrsti držav so za novo leto naslovili ppslanice svojim državljanom. Japonska časopisna agencija Kyodo pa se je obrnila na celo vrsto voditeljev držav, naj spregovorijo japensken u ljudstvu. V odgovoru na nj-eno iniciativo je Stalin dejal, da (mirna navade obračati se k prebivalstvu drugih dežel«, takt i pa codaja. da bo grešil proti tej stari navadi zaradi «gltboke simpatije, kj ga čuti ljudstvo ZSSR za Japonce«. Sovjetsko ljudstvo, nadaljuje Stalin. «lah-ko razume trpljenje japonskega ljudstva zaradi tuje okupacije, ker je tudi samo pretrpelo okupacijo«. StaJinoVo poslanico, ki ob koncu želi Japoncem svobodo, srečo, osvoboditev od brez. pcselnosti, nizkih mezd in visokih cen in «zmago v borbi za ohranitev miru«, so danes z ju. traj oidajale vse japonske radijske postaje. Načelnik glavnega stana generala Eisenhowerja gc..tral Gruenther, pa pravi v svoji novoletni poslanici, da se «novo leto začenja v optimistjčnem ozračju« in da sos «perspektive za leto 1952 več kot zadovoljive«. Kljub temu, dftdaja general Gruenther pa bo lete 1952 tudi kritično leto, v katerem «bomo morali sprejet; zelo važne sklepe«. Predsednik švicarske konfederacije Kobelt pa pravi v svoji novoletni poslanici, da je najboljši način, s katerim bo Švica služila miru, da a Ne smemo poro biti, da se joAe za Libijo in zahteva njeno vrnitev k Italiji tudi vse italijantko kominformovsko vodstvo s Togliattijem Longom in Secchi-jem na četa. Dosežen cilj II tiLavoratorerr se v• svoji zadnji številki hudo jezi_ rta naš dnevnik, ker je objavit odlomek iz Pahorjeve povesti «Prevratna jesen)) in v katerem je med drugim tudi razgovor ' o Italijanih, za katere ena izmed v povesti nastopajočih oseb pravi;' da imajo med rta jeziku a prevaro v srcu, pri čemer je ta pogovor direktno poveian s razpravljanjem u vseh zločinih, ki jih je Italija prizadejala Slovencem. Pri tem pa se kominfor-movski pisunček še najbolj jezi na «italianissime» češ, da nam. niso odcroi'oril.i k in da zato odgovarja «LavraUrretr, s čimer jim dokazuje da ni «an-timicionalenn. Iz odlomka, ki smo ga objavili je vsak čitatrlj lahko videl da ne gre za žalitev italijanskega naroda, temveč za žalitev vseh tistih ki sq nas in bi nas hoteli ponovno zasužnjiti. Ce se pri tem italijanski keminformisti čutijo prizadete, potem to pomeni, da je bil naš namen dosežen hkrati pa «Lavoratorer> dokazuje, da tudi njegovi uredniki spadajo med iredentiste. Temeljit študij «BoUetlino ■ d'lnformazioni», ki g<\ izdaja rimski mCentro Studi Adriatic!« objavlja i's°k mesec tudj koledar važnejših dogodkov v «Julijski krvjini m Dalmaciji». V koledarju za januar v številki od 20. ]a- rruarja 1951 beremo brez označbe datuma; «Jos;P Broz danes Tito ~ organizira v Reki atentat proti nadvojvodi Francu Ferdinandu» Kot je znano je bil ta vojskovodja ubit V atentatu 28. junija 1914 v Sarajevu. Kakor vidimo je študij omenjenega, rimskega iredentističnega centra zelo globok in teme’jit, saj je njegov član sam glavni tajnik dtmokristjanske stranke za vso Italijo — Gonella, Rako to? V istem koledarju beremo tudi tole: «27. januarja 1946: marmornate dopdrsne kipe Filzija, Saura, Rismonda in Chiese na Pinciu t; Rimu so ponoči neznani vandali razbili in jih divjaško vrgli na tla». Čudna stvar: kako se je moglo vendar to zgoditi? Trst in preroki Tildi let on. kot lani, cbjav-Ijojo v svojih novoletnih str. vtlkah tiste kričeče ilustrirane italijanske revije cd nEpocan Pa do «Europeo» — ali kako se že vse ne imenujejo — izjave raznih bol- ali manj slav. mh prerokov j„ prerokinj o velikih dogodkih' v prihodnjem letu. Eden izmed njih je prerokoval tudi: «Trieste ter-nera. quest’anno all'ltalia...» Toda... Toda v isti reviji je isti prerok povedal iste besede tudi ob začetku lanskega leta... ki zahtevali časa, da lahko pro. učijo vprašanje repatriacije civilnih ujetnikov. Izjavili sc, da je to vprašanje važno in zapleteno, vendar Pa so pripravljeni izpustiti civilne ujetnike po podpisu premirja^ Oba pododbora se bosta ponovno sestala jutri zjutraj. Poveljnik zavezniške delega. cije na konferenc; v Pan Mun Jomu admiral Turner Joy je v svoji novoletni poslanici po radiu izjavil, da se ne more zanikati, da so pri pogajanjih dosegli nekaj uspehov, čeprav io bila pogajanja do sedaj počas-na. «M; — je izjavil Jcy — iskreno želimo napraviti konec vojn« in preprečiti kolikor 1110. goče prej še nadaljnje prelivanje krvi. Hkrati, in to je prav tako važno, želimo ustvariti take pogoje, da bedo jemali pogum, če že ne bodo popolna ovira za ponovitev sovražna stj.» Kakor javlja ((United Preši«, so zavezniki na nekaterih sektorjih fronte začeli opolnoči hud. topniški ogenj, ki je trajaj dvajsev' minut. V Waebingtcnu se je danes izvedflo, da so ZDA uvedle u-i-adrio preiskavo glede vesti, da izkoriščajo Kitajci na Koreji ameriške vojtve ujetnike v svoje propagandne namene. Pekinški radio pa je danes obtožil poveljstvo OZN, da je izročilo njihovim delegatom potvorjena pisma kitajskih in seve r n ckorej s ki h u jeth i ko v. Svetovalce državnega depait. mana John Foster Dulles, ki se je pravkar vrnil s Koreje, je nocoj po radiu izjavil, da idi, «da so ostri suhozunski boji prenehali, ker sedaj ne ir.ore nobena od obeh strani napredovati bve z prekomernih izgub človeških življenj in materiala.« «Ne zdi 'e verjetno — je nadaljeval Dulles — da je na KoreJi mogoče doseči nar, ki bi lahko rešil vse politične spo. re. Napadalec je til odbit predvsem zaradi odločnosti ameriških armad ob pomoči južno-korejske vojske in drugih kontingentov številnih članov Zdru Ženih narodov, T°da vse te žrtve niso bile v korist ne za na rodno enotnost ne za konkretno varnost dežele in novo leto se za Korejo kaže negot6vo in nevarno.« 53 km dolgi progi, znaša 1,100.000.000 dinarjev. Na progi je 18 mostov, 4 predori, ki so dolgi 1263 m, 78 rrepustov itd.. Gradnja proge se je začela, leta 1948, a doslej sp dokončana samo giavn^ dela, ietos pa bodo izvršena vsa dela okrc<« postajnih naprav, poslopja za kurilnice, vodovodne postaje itd... Ob priliki otvoritve nove proge je treba poudariti, di. v Istri odkar je bila zgrajena železnica Divača-Pulj ni bila zgrajena nobena proga več, fašistična Italija pa je celo demontirala ozkotirno progo Trst-Pereč in jo odpeljala v Abesi-nijo. Sele osvoboditev Istre, iz-ped italijanskega suženjstva je omogočila zgraditev prve 53 km dolge proge, a z zgraditvijo proge Lupoglav Matulje, ki bo speljana pod Učko. bo za več ur vožnje skrajšana zveza Reke s Puljem, ki je sedaj mogoča le po velikem ovinku Reka-St. Peter na Krasu-Diva-ča-Lupcgkv-Pulj. Demanti Tanjuga (Od našega depisnika) BEOGRAD, 1. — Tanjug je danes zanikal vest agencije «United Press«, da bo Jugoslavija dala koncesije tujemu kapitalu. Demanti poudarja, da je vest popolnoma neosnovana in da je poleg tega še nejasno in nedoločeno formulirana. Demanti Tanjuga pravi nadalje, da je vest lahko samo plod nerealnih želja in kombinacij in da gre na roko podobnim lažnim vestem kominformovske gande. Sirjenje takih tendencioznih vesti, pravi demanti, lahko samo otežkoča razvoj normalnih gospodarskih in kreditnih odnosov med tujimi deželami in podjetji im eni strani in Jugo-slavji na drugi strani. Za novo leto je Prezfdij ljudske skupščine LR Slovenije izdal ukaz o pomilostitvi 112 o-seb. Tudi v Crni gori ie bilo z ukazom Prezidija ijudske skupščine pomiloščeflih 2o tiskovni jconferencj posvečeni proračunu izrabili nejasnost pojmov in so se predrzno zlagali, ko so napisali, da obsega proračun 20 milijard deficita na leto. Sicer Pa skoraj niso mogli zapisati drugega, ker že leta kriče, da bj brez teh famoznih 20 milijardi Trst ne mo. gel živeti. Proračun za Tržaško ozemlje sestavljajo vsakega pel leta. Zato tudi vsote, zabeležene v njem. zavzemajo samo polletno obdobje. Vsega skupaj je v proračunu 19,16 milijard jzdatkov. V tej vsoti sta dve postavki, ki bi ju bilo vredno pogledati pobliže. Prva je že znana, njej je tudi posvečena izjava ZVU jn znaša 5 milijard lir. Druga postavka pa je netto razlika gibanja kapitelov. Ker je ta netto razljka nastala zaradi številnih kreditov. ki iih daje ZVU različnim podjetjem za dvig proizvodnje, bi ta postavka pravzaprav ne spadala v deficit, oziroma vsaj ne teži tako težko na proračunu. saj bedo tli sredstva prišla nazaj in donašajo že sedaj o-bresti. Netto razlika gibanja ka-pitslcv znese 1,12 milijard lir. Vseh skupaj je dohodkov 14.67 milijard lir. Tudi tukaj je več postavk vrednih posebne pozornosti. Predvsem imamo takoj v začetim 5 milijard lir, kj jih dohe ttika tšnii finančni organi na račun davkov ra mineralna olja, ter 1 milijarda lir. ki jih debi carina na račun u-vozg kave. Poleg tega imamo še 2.5 miliiardlj ];r ra mi h carin in 2 milijardi lir ostalih davkov na proizvodnjo. Celotna raziika tako sestavljenega proračuna znese 4.49 milijard deficita, ki ga do ne krije italijanska vlada direktno, temveč je njen prisoevek obsežen v onih famoznih 5 mil'-jardah lir, za katere je tudi ZVTT i7a aktivni strani. Jasno je, da ni druga vsota nič drugega, kot protipo stavka prve in da je vse kričanje šovinističnega tiska samo ze’o naivna laž: Poleg teh vsot imamo proračunu rtrbržmo še posebno vsoto kot dodatek in to pe 1 mi liji? rde lir. kj io bo prispevala italijansko vlada za gradnjo svoiega ladjevja. T? vsote nima. celo do logiki ZVU, nič opraviti z deficitom proračuna. Ta vsota tud.' ne predstavlja dmeega kot nalaganje jtaViian-skega državnega kapitala v zgradnio italijanske državne mornarice. ZVU je sikušala na dolgo ob-jasnievati. zakai je vstavila v proračun onih 5 famoznih milijard, nt na odgovorila ali zr.a-ša deficit 5 ali 10 milijard lrr vsakega "pol leta Ne razumemo zakaj s? bojS ZVU naliti čiste vode In vendar enkrat P°- Promet lesa v 11 mesecih tega leta V prvih enajstih mesecih tega leta je dosegel promet lesa po železnici 3.650.000 stotov, kar predstavlja precejšen padec v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ko je promet dosegel 4.235.735 stotov. Po uradnih statističnih podatkih je les prišel iz sledečih držav: stotov vedati resnico. Spekulacija šo. vinistov je bila fekrat tako oči-vidna. da je že skoraj sipešno, da sc ZVU ne cdlcči in ne pove jasno, da po njenem mnenju deficit le ne presega 5 milijard. Ta ugotovitev tudi logično sle. di iz njene izjave. ZVU sicer zagovarja, da znaša «Cista razlika med dohodki, pobranimi na anglo-ameriškem področju STO na račun italijanske republike in dohodki, po-branimi v italijanski republiki na račun anglo-ameriškega področja STO» 5 milijard lir. Vendar ostane kljub tri- strani dolgemu pojasnilu še vedno prav o teh 5 milijardah vrsta pomislekov. Nikakor ni jasno, zakaj so šele sedaj oziroma v proračunu za drugo polletje 1951, ko sestavljajo proračune že 4. leto, prišli do te famozne razlike. To razliko bi morali ugotoviti, oziroma predvideti že takrat, ko so 1948. leta spomladi podpisali v Rimu gospodarske sporazume. Vendar niso 1948. leta o tej razliki nič vedeli. Pripomnimo, da je bil takrat tržaški proračun res pasiven. Tudi 1949. leta (proračun še vedno pasiven) niso vedeli o tej razliki nič. Pa še celo 1950. leto ni bilo o tej famozni razliki i> milijard ne duha ne sluha. Prvič se je pojavila — kot opomba sicer — v proračunu za prvo polletje 1951, ko je bil pro- račun že skoraj aktiven. Proračun za drugo polovico 1951. leta pa bi bil izenačen, če ne bi to na novo odkrito razliko vnesli vanj. Za prvo polovico 1952 pa bi proračun celo prinesel majhen suficit, če bi seveda ne našli ob pravem času' rešitve, famoznih 5 milijard. ■ Poleg tega nam ni jasno, zakaj vedno najdejo samo one postavke, ki so na papirju ali v resnici - neugodne za Tržaško ozemlje? Ni nam jasno, zakaj vendar ne razčisti ZVU vprašanja tržaških valutnih dohodkov? Prav verjetno zato, ker je oči-vidno, da bi s tem napravila medvedjo uslugo svojim varovancem italijanskim iredentistom. Brez dvoma je namreč, da Trst zasluži mnogo več valut, kot mu jih Italija »velikodušno«, po pogodbi obvezana, daje. Pa še bi imeli za danes eno vprašanje. S podpisom sporazu. ma se je Italija odpovedala prav vsem takim dohodkom. Vsem je jasno, da se vlade zaradi lepih oči tukajšnjih demokristjanov ne odpovedujejo mi. lijardnim dohodkom. Balija pa je po logiki šovinistov in ZVU to napravila. Zakaj ? Odgovor nam je dolžna ZVU. Mi pa pripominjamo, da Italija s Trstom mnogo zasluži in da je tistih 5 milijard le pesek v oči. I Pogajanja med zastopniki odpuščenih delavcev pri C K 1>A In ravnateljstvom Ob praznikih ponavadi zavla- i šele bodoči sestanki bodo poka- M M __i t ::L ziri. »ni: «14 i t 40 00 b O i b/sn ct i da na vseh področjih zatišje. To velja tudi za sindikalno življenje, čeprav je gospodarski položaj delavstva tak, da terja nujno borbo za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev. Zato tudi ni bilo zadnje dni, starega leta važnejših sindikalnih dogodkov. Tik pred novim letom je kazalo. da so se pri ravnateljstvu CRDA in pri Zvezi industrij-cev končno le spametovali in pristal; na pogajanja glede odpustov delavcev pri podjetjih, k« delajo za ladjedelnice, čeprav vsaj formalno ne spadajo v sklop CRDA. Kakor je znano, se je namreč ravnateljstvo ladjedeljic sklicevalo na to, da so ta podjetja popolnoma neodvisna in da najemajo in zato tudi odpuščajo delavce na svojo roko ter da zato ne spada vprašanje teh odpustov pod sporazum o odpustih, ki velja samo za večja podjetja. Delavstvo fe je tej razlagi odločno upiralo, saj je znano, da so se ladjedelnice posluževale podjetij pri sprejemanju delavcev le zato, da se izognejo vsaki odgovornosti pri morebitnih ddtoustih. Tako je prišlo do pogajanja med zastopniki delavcev in ravnateljstvom ladjedelnic in na sedežu ravnateljstva CRDA so na zadnji seji zastopniki delodajalcev pojasnili vzroke odpustov. češ da so tu pa tam neizogibni. Ta pogajanja so za delavstvo res delen usoeh, toda SMRTNA NESREČA TIK PRED KONCEM STAREGA LETA OMAMLJENA S PLINOM se zvrne v kad in se zaduši Kruta usoda je tik pred kon-1 veži z zavojem v roki nestrpno 3.049.377 222.435 205.332 136.189 25.000 5.000 Avstrije Jugoslavije Cehoslovaške železniških skladišč ozemlja Italije Madžarske Kot vidimo, je večina lesa prišla iz Avstrije, ki je zastopana v celotnem prometu s 88.8%. V istem obdobju so poslali preko morja 3.535.344 stotov lesa. To je nekaj manj kot lani, ko so odpremili v istem obdobju 3.846.880 stotov lesa. Ta les so poslali v sledeče države: stotov Volni 717.795 Palestina 664606 Grčija 464 699 Analija 292000 Sirija - Libanon 280.624 Balija 496'6™ Turčija J66’62 Argentina 152.3bo Lev ant je absorbiral največje količine lesa in to 65%. On je tudi obdržal, v odstotnem sorazmerju, prejšnje pozicije. , Celotne številke o izvozu lesa nam sicer kažejo padec v primerjavi z lanskim zelo ugodnim letom. Drugače pa je sel razvoj prometa eksoti&nega le-sa. Promet tega lesa prav vrtoglavo raste. V enem letu se je potrojil in skočil z 62 tisoč 970 stotov v enajstih mesecih 1950. leta, na 226 tisoč 383 stotov v prvih enajstih mesecih tega leta. Največ tega lesa je prišlo iz Južno Afriške Unije, iz Albanija in Siama. cem starega leta zahtevala svojo žrtev v osebi komaj 28-letne Concette Fontanot iz Ul. del Veltro št 7, ki se je preživljala s pranjem perila in kot gospodinjska pomočnica. V ponedeljek je bila Fonta-notova zaposlena v stanovanju 35-letnega Giuseppa Vusconija iz D’Anrrunzievem drevoredu št. 75. Ker je bila sestra lastnika stanovanja odsotna, je Vu-sconi najel Fontanotovo, da bi mu oprala nekaj perila. Zaradi vSžnih opravkov, ki jih je imel v mestu je Vuscopi pustil perico samo doma in odšel. Fontanotova je postavila na plinski štedilnik več loncev, da bi segrela vodo. Cim je imgla vodo pripravljeno, jo je zlila v kad, postavila drugo na štedilnik in se lotila dela. Kako je pričel uhajati plin, •je še nerešeno vprašanje. Verjetno je voda, ne da bi se perica zavedla, zavrela, prešla čez rob lonca in ugasila plamen na štedilniku, plin je začel tako prosto uhajati in kmalu napolnil kuhinjo ter počasi omamljal v delo zaverovano Fontanotovo, Nenadoma, tako namreč domneva policija, je perici postalo slabo, in ker je bila sklonjena nad kadjo se je zvrnila naprej in padla z glavo v vodo. Ker je bila močno omamljena, ni imela niti toliko moči, da bi se dvignila in se tako rešila. Malo pred 10. uro pa se je gospodar vrnil na svoj dom. Zapri vhodu je začutil močan vonj po plinu. Prestrašen je stopil v stanovanje, odprl okna in čim je zagledal perico, stopil k njej, jo potegnil iz vode in jo položil na tla, Ker ni dajala nobenega znaka življenja, je takoj poklical postajo, za prvo pomoč Rdečega križa in policijo, ki so takoj prišli na mesto. Kljub vsem poskusom prisotnega zdravnika dr. Pellegrinija, ki je skušal z u-metnim dihanjem m injekcija mi obuditi perico k življenju, je Fontanotova medtem izdihnila. t Njeno truplo je tako ostalo še na mestu nesreče n& razpolago policiji, ki uvede v takih primerih preiskavo na mestu. Po končanem delu pa je bilo truplo odpeljano v mrtvašnico splošne bolnices Gospodar stanovanja Vusoo-ni je hotel o zadevi obvestiti njene sorodnike, vendar jih do sedaj še ni mogel najti. čakala na Diranija, pa je namesto njega stopila pred njo policija, ki jo je brez posebnih prošenj prijela in odpeljala na policijo. Policijske oblasti so po končani preiskavi izročile oba sodišču in sicer Diranija zaradi tatvine, Lahajnerjevo po zaradi nakupa- ukradenega blaga. Ker ju je sodišče spoznalo za kriva obtoženega dejanja, ju je tudi obsodilo in sicer Diranija na 8 mesecev zapora in 6.000 lir globe, Lahajnerjevo pa na- 4 mesece in 4.000 lir globe z vsemi ugodnosti, ki jih zakon dopušča. Mornarjeve pesti 1. tega meseca nekako ob 2. uri 45 je rešilni avto Rde. čega križa pobral na vegalu Ul. Crosada z Ul. Capitelli 53-letno Ano Redaelli por. Sorigo brez stalnega bivališča, ki je bila precej po- tolčena po celem telesu in jo odpeljal y bolnico. Zdravniki so jo sprejeli s prognozo 15 do 20 dni na II. kirurškem oddelku. Ranjenka je izjavila, da jo je iz neznanih vzrokov pretepel neznan mornar črne polti. Volilni seznami na vpogled občinstvu Od 1. do 15. januarja bodo na občinskem voiilnem uradu v vpogled volivcem volilni sezma. mi, poleg tega pa še seznami volivcev po posameznih volilnih sekcijah. V interesu vseh volil-nih upravičencev, ki zadnjič niso volili, je, da se prepričajo o vpisu v voiilni seznam. Volivci. ki so bili iz seznamov izpuščeni, se lahko pritožijo do 15. januarja na consko volilno komisijo. Doslej je vpisanih v volilne sezname 199.483 oseb, vpisali pa bodo še 3845 volivcev, ki so pridobili stalno bivališče, ali ki so dosegli polnoletnost. zali. ali bo iz tega kaj koristi za delavce. 31 decembra pa je tiskovni urad’ pri ZVU.javil, da se razpusti oddelek za dela v lastni režiji (ekonomska dela) ter da se ustanovi odsek za dela v pomoč brezposelnim. Omenjeno poi očilo bo vsekakor razburilo delavce, ki so bili doslej zaposleni pri oddelku za ekonomska dela, saj pomeni zanje korak nazaj. Poročilo se glasi: Toliko pričakovana jn oredi-skutirana reorganizacija Oddelka za dela v lastni režiji (Divi-sicne Lavori in Economia) je stopila 31. decembra v veljavo, ko je bil podpisan ukaz ZVU, ki bo objavljemv prihodnji številki Uradnega lista. Z omenjenim dnem je bila razpuščena stara ustanova pod imenom Oddelek za dela v lastni režiji (Divisione Lavori in Economia) in dne V. januarja 1952 bo začela delovati nova ustanova ki se bo imenovala Odsek za dela v pomoč b-ezoo-selnim (SELAD), kot odsek Odi delka za dela in javne usluge (Dipartimento Lavori e Servi-zi Pubblici). Glavne izpremembe z ozirom na stari oddelek predstavlja značaj del, za katera bo možno uporabiti Odsek za dela v pomofi brezposelnim^ in pa to, da bo posvečal večjo paanjo Domoči brezposelnim kakor pa delu v konkurenci a zasebno pobudo. Na podlagi novega zakona bedo omejena dela Odseka za dela v oomoč brezposelnim v sološnem le taka dela, ki zahtevajo v veliki meri nestrokovno delovno silo, kakor na primer za gradntp igrišč, cest in kopanje temeljev za nova poslopja, olepševalna dela )n podobno. Ne bo se na več loteval gradenj ali drugih strokovnih del. da bi se tako izognil konkuriranju z zasebno pobudo im da bi dal poudarka dej-stvii, da je naloga novega od~ seka pomagati brezposelnim, ne pa nuditi deto strokovnim delavcem v njihovih strokah. Kar se tiče posameznikov, bo najznačilnejša pri tej stvari obvezna izmenjava delavcev po 6 mesecih take Dodoore (razen nekaterih redkih, ki bedo zaposleni pri nadzorstvu in v uradih). in izoremenjena mezdna tabela, oo kateri bodo vsi delavci dobivali plačo kot nestrokovni delavci, ne glede na njihovo strokovno usposobljenost. To oa z 'carr.enom, da bi lahko tako nudili pomoč čim večiemu številu brezposelmh. 2 novim načinom pomoči bo dejansko z istimi denarnimi sredstvi možno pomagati večjemu številu oseb. ihtite in citajte Pii motiki dnemikl GORIŠKEGA Izpred kazenskega sodišča kazen tatu perila in njegovi prijateljici Pasquale Caprio iz UL Ma-donna del Mare št. 2 je 4. decembra lanskega leta opazil, da mu -je neznan lopov pobral z okna stanovanja v IV. nadstropju stavbe nekaj perila, ki se je sušilo na vrvi. Mož ni obupal, temveč je odšel v vežo in potrpežljivo čakal: njegova detektivska žilica mu namreč ni da^ la miru; mož je bil trdno prepričan da se bo lopov še vrnil, da bi pobral, kar ni mogel prej pobrati. Imel je prav. Približno ob 19.30 je stopil v stavbo 19-letnl Luigi Dirani. kr se je odpravil v četrto nadstropje m se kmalu vrnil z ukradenim perilom- Caprio je tedaj, ko je imel dokaze v rokah, stopil iz teme in prijel nepridiprava trdno za vrat ter istočasno poklical policijo. Pokvarjeni mladenič 'je takoj priznal tatvino in izjavil, da je prvo količino in sicer I rjuho, 2 ženski ifi 1 moško srajco ter 2 ženski kom-bineži prodal za 500 Ut neki Mariji Lahajnerjevi, ki ga je še čakala v neki veži v Ul Beccherie v upanju, da ji mladenič prinese še drugi del tatinskega plena. Lahko si predstavimo preše' pečenje Lahajnerjeve. ki je v Danes seja upravnega občinskega odbora Danes ob 18. bo v beli dvorani goriškega županstva seja občinskega upravnega odbora. Na seji, ki ji. bo predsedoval župan dr. Bernardis bodo proučili razna vprašanja navadnega upravnega značaja. Boj borovemu prelcu Gozdarski inšpektorat opozarja vse lastnike gozdov in bo. rovih nasadov, naj z vsemi mogočimi sredstvi zavarujejo svoje nasade pred tem parazitom, ki se vgnezdi na drevesa v zimski dobi. Najprimernejša deba za iztrebljenje borovega prelca, bi bila meseca januarja, ko bi temperatura padla na 6 stopinj pod ničlo. Iztrebljena gnezda je treba zložiti na kupe in nato sežgati daleč od gozdov. Razni izvedenci na Inšpektoratu priporočajo, naj to gozdar, ji previdno delajo, ker dlačice borovega prelca čestokrat povzročijo razna vnetja zlasti na očeh in ustih. Oalje inšpektorat opozarja, naj gozdarji pri sežiganju gnezd pazijo, da bi ne prišlo do požara. Vsi oni, ki se bodo izognili tej dolžnosti, bodo kaznovani kot predvideva zakon. kor je znano, so ravno na Dunaju stalno zavirali slovensko narodno osamosvojitev in popolno enakopravnost z ostalimi naredi avstrcogrske monarhije. Tako pisanje goriškega šovinističnega lista služi samo kot pretveza, da opraviči sedanje protislovensko ravnanje gcrL škdh oblasti, ki nočejo priznati slovenske enakopravnosti in ki kljub tolikim zahtevam še vedno nočejo izročiti zakonitim naslednikom Trgovski dom in toliko drugih zgradb, nočejo povrniti škode slovenskemu ljudstvu, ki jo .je prizadejal fašizem in ki skratka nočejo, da bi državljana slovenske in italijanske narodnosti ocenjevali kot enakovredna. Potvarjanje zgodovine Pred dnevi se je na goriški strani nekega časopisa pojavil daljši spis o nastanku goričkih tiskarn. Clankai- med drugim piše, da sta v nekaj desetletjih pred pričetkom prve svetovne vojne nastali dve slovenski tiskarni: »Goriška tiskarna«, ki so jo po vojni preimenovali v »Zadružno tiskarno« in »Narodna tiskarna« katere sedanji lastnik je Ludvik Lukežič. »To ie bilo v časih — nadaljuje list — ko se je avstrijska vlada z vsem; protimaredrvimi silami upirala italijanskemu elementu v julijski krajini.« Resnici na ljubo moramo po. vedati svoje objektivno mnenje. Nastanek dveh slovenskih tiskarn pred prvo svetovno vojno Je bil naravna nujnost takratnega narodnega sestava goriškega prebivalstva. Gorica je bila v avsfroogrski monarhiji resnično središče obsežnega slo-venskega zaledja. Od tam so slovenski ljudje prihajali po c-pravkih v Gorico. Število Slovencev je bilo tako veliko, da je tik pred pričetkom prve svetovne vojne obstajala možnost za izvolitev slovenskega goriškega župana: Tega razvoja v prid Slovencev Da niso podpirale avstrijske oblasti, kajti ka. Za to vprašanje naj se pričnejo zanimati pokrajinske obla. sti. Svojo odločilno besedo pa naj izpregovorijo tudi slovenske občinske uprave. Italijanska ustava rn ? 71 /? mirovna pogodba nam jamčita popolno jezikovno enakopravnost, to je spoštovanje sto. venskega jezika v vsem javnem in zasebnem življenju. Italijanske oblasti naj zato činiprej po. skrbijo, du bodo izginul italijanski napisi in da bodo na n Jt-honn mesto postačili vyaj dvojezične. To je iskrena želja vse. ga slovenskega ljudstva. noč med starim in nouim letom Novo leto je za nami in ni se pravzaprav nič spremenilo, čeprav smo na Silvestrovo vsi živeli v nekem posebnem pričakovanju nečesa izrednega. Kakor prejšnja leta je bilo na Silvestrovo in prve ure novega leta po vsem mestu zelo živo, saj so skušali prav vsi ljudje vsaj za kratek čas odložiti vse skrbi in nadloge, ki jih tarejo, ter se v tem sladkem pozabljenju bučno naveseliti. Pri tem moramo z veseljem ugotoviti, da je bilo letos manj razgrajanja, ker je bilo po cestah manj močno vinjenih ljudi. Bil pa je vso noč velik živžav; po lokalih, v zasebnih stanovanjih im zlasti po ulicah, koder so hodile skupine od plesišča na plesišče in iz bara v bar, tako da je bilo vso noč kot ob belem dnevu. Tramvaj je sicer ob devetih zvečer nehal voziti, toda v prvih popolnočnih urah so že vozili v velikem številu izredni nočni tramvaji, avtomobilov pa je tudi bilo na pretek. Opolnoči sp pač povsod ugasnili luči, nakar so se čuli poki čepov, ko so se odmaševale steklenice šumečega vina (seveda vseh cen in vrst). Kjer pa ni bilo denarja za tako vino. so se zadovoljili z navadnimi «kjan-tarcami«. Sicer si je pa marsikdo že prej pritrgaval od ust, da si je vsaj. opolnoči ob nastopu novega leta le privoščil utvaro nekakega blagostanja ter izpil kozarec «spumante». No, vsem tudi v tem ni bila sreča enaka. Tako smo v nekem lokalu videli zaočaljenega gospoda profesorskega tipa, ki je po pomoti naročil steklenico navadnega vina in je s svojo družbo odprtih ust zaman čakal, da bo zamašek odletel. No, voščil tudi ni manjkalo; marsikdo pa je še izkoristil to priliko, da je poljubil kako deklico ali damo, ki bi si je sicer ne upal. Sicer pa so si bili ljudje ob tej priliki povsod prijaznejši kot običajno ter se res čutili z vsemi nekaki »bratci in sestrice«. Le škoda, da takšna čustva že odpihne naslednja zora. No, pa kaj zato, če bi bilo na svetu prelepo, bi bilo tudi predolgočasno. Vso noč so se tudi čuli poki petard. Mislimo, da to ni prav in da bi morala oblast prodajo pe_ tard prepovedati, kakor je storila ob sv. Miklavžu. Te petarde je metala v mnogih primerih deset do dvanajstletna »mularija«, ki bi morala biti ob tej uri doma, ne pa sama na cesti, kar kaže pomanjkanje dobre vzgoje. Ti bombarderji s petardami so namreč napravili marsikateri ženski občutno škodo na nogavicah, videli pa smo celo, kako je neki ženski petarda ab-žgala plašč. No, včeraj popoldne so bile ulice nekam prazne, ker so ljudje blaženo spali, zvečer pa se je mesto zopet razživelo. Vsi so se zopet nazabavali. Na delo pa so morale iti le uboge novinarske pare tako, da niso mogle niti dobro preboleti in «prebaviti» mačka. CESTE ZAPRTE ZA PROMET Županstvo javlja," da bodo zaradi cestnih del v bližini novega mostu ob kanalu zaprti dohodi na Obrežje III. Novembra in Trg Duca degli Abruzzi iz Ulic Machiavelli, Rossini, Bellini in Genova, ČiHUelji in n Uprava »Primorskega dnevnika« je sklenila darovati vsakomur: a) ki postane nov naročnik pred 31.1.52, novo izdajo Jurčičeve knjige: DESETI BRAT; b) ki postane nov naročnik in poravna celoletno naročnino v znesku 3200 lir pred 31.1.52, Cankarjevo knjigo: JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO; c) starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnin« pred 31.1.52, Jurčičevo knjigo: JURIJ KOZJAK. Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v ITALIJI. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Promet pristanišča v novembru Rekord tt mesecev V novembru je prispelo po morju v tržaško pristanišče 326.147 tan raznega blaga. Preko 47 odstotkov prihodov sestavlja premog in ta 145.804 ton. Večina tega premoga je ameriškega izvora, vendar so prišle tudi nekatere pošiljke premoga iz Nemčije preko pristanišča iz Emdena. 2itaric so tudi v tem mesecu prepeljali precejšno količino. Razložili so jih z ladij v žitni silos 71.886 ton. Zelo veliko so tudi prepeljali Voščila uprave tržaškega velesejma v vseh mogočih jezikih - samo v slovenščini ne F-Ji! M** , fisij""" , ■ M,. Qj/7e/\ /e/XL c)/ 'ei/e I • * i /tUfJjor t a dl un d&uo/i O^Jak z/e e i)/ u/b /ielo O/iLnno (zt/ ftzooo * Iz občine Brdo Poleg tolikih drugih vprašanj občine Brdo v Zahodni Benečiji je tudi vprašanje šole. Pod tem vprašanjem mislimo predvsem na šolska poslopja in u-stanovitev novih ljudskošolskih razredov, da bi s tem dali učen. cem okoliških vasi možnost, da bi lahko obiskovali pouk do 5. osnovnega razreda in da bi poleg tega obiskovali usposobile, nosthe tečaje iz kriietijstya. trgovine in drugih podiročt i gospodarske dejavnosti, ki so v tej občini. Seveda pa hi se v teh kra jih ne smel ponoviti primer, kot se je to dogodilo v na. dišk.i dolini, kjer so pokrajinske eblastj najprej obljubile strokovni tečaj in se po vpisu zadostnega števila dijakov pire. mislile, tako da je marsikateri mladinec, upajoč na pričetek tečaja, izgubil možnost da h> našel drugje primemo zaposlitev Zahtevamo slovenske napise na avtobusih Poleg tolikih drugih nepravilnosti opažamo v Gorici že «sa povojna leta tudi to, da so napisi na vseh avtobusih, ki vozijo v slovenske vasi, pisani v italijanskem jeziku. v italijanščini je označen' vstop in izstop in ime kraja, kamor je avtobus namenjen. S temi prevoznimi sredstvi se vozijo izključno samo Slovenci. ki morajo po tolikih pisanih in ustnih zagotovilih še čitati «Sa-vogna», »St. Andreas, «San Fto-rianos, ttDoberdo del Lagos itd. Lastniki avtoprevoznik podjetij bi se lahko prepričali o tem ln bi, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi spoštovanja potnikov. odstranili italijanske napise' in jih nadomestili s slemen, skimi. Vendar se zdi, da jim take spremembe nič kaj ne dišijo in da se še vedno trdno o-W epa jo fašističnih časov, ki so z vsakovrstnimi spakedrankami skušali zabrisati slovenska krajevna imena. Za zimsko pomoč brezposelnim Na Zvezi trgovcev za goriško pokrajino so razne goriske tvrdke vložile svoj prispevek za zimsko pomoč brezposelnim, ln sicer: tvrdka Mattioni 6700 lir; uslužbenci pri tvrdki: Gret. ti Demcsten 500 lir, Bressan Fides 500, Resemini Alfred 500. Ghittaro Jurij 500, Cjubej Franc 500, Balza n Benito 500, Cjubej Julik, Hindo Fanirv 1000, Benedetto Tuzzi 1000 ii> Jožef Carlotto 1500 lir. Podrl je na tla dečka in zbežal Ko je pred dnevi 8-letni deček Bosco Lucijan hotel prekoračiti pokrajinsko cesto v Ro-mansu je prišel pod kolo. Neznani kolesar, potem ko je dečka podrl na tla, je takoj zbežal s svojim kolesom. Ponesrečenemu dečku so pritekli na pomoč mimoidoči, ki so poskrbeli zp njegov prevoz v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je deček pri padcu ranil desno lice in baje zlomil desno ramo. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti pretoo 40 dni. _ _.............................................. ' . Da razne politične organizacije in ustanove ob vsaki priliki zganjajo šovinizem, je sicer nedopustno, vendar še nekako razumljivo. Da pa čislo gospodarska usUmotra, kot je tržaški velesejem, pošilja novoletna voščila v raznih jezikih Jiitalijanščini. angleščini, nemščini francoščini in španščini) samo v slovenščini ne. je naravnost neinteligentno. Ce so že gospodje pri upravi ignorirali, da so sestavni del prebivalstva STO tudi Slovenci. prav gotovo ni v interesu tržaškega velesejma, da ignorirajo slovenski jezik, ker je Jugoslavija med najvažnejšimi inozemskimi razstavljala na v^esejmu našega mesta. Smrt samotne starke zaradi srčne kapi Ob novem letu je navada, da si sosedje voščijo med seboj. Tako je hotela tudi Marija Ronco voščiti uspeha polno no-vo leto 85-letni Ivanki Regul vd. Sajavič, stanujoči v Ul. Sara Davis št. 18 irn je seveda V ta namen, stopila v njeno stanovanje. Svojega voščila pa ni izrekla, kajti Sajavičevi je bilo tako slabo, da je Roncova Sklenila obvestiti sosedo, da bi poklicala zdravnika, Ta čas je ona ostala pri bolnici in ji sku. šala nuditi pomoč. Dr. Alu, ki stanuje v bližini, je l^koj prihitel, vendar je bilo vsako njegovo delo zaman, kajti Sajavi-čeva je okoli 14. ure izdihnila, kakor je zdravnik ugotovil zaradi srčn*; kapi. Policija, ki je prišla na mesto je včeraj začela iskati kake sorodnike pokoj, niče, vendar jih ni mogla zaslediti. Po prevozu trupla v mrtvašnico, so policijske oblasti spravile vso lastnino pokojnice v njeno spalnico ter sobo zapečatile, stanovanje pa prepustile njenemu podnajemniku. Vse blago ostane na razpolago sodnim oblastem. Prometna nesreča na Majnici Včeraj popoldne se je pripetila prometna nesreča na Maj. nici. ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Okrog 18. je avtomobil Balilla z evidenčno tablico GO-5588, ki ga je vozil Evgen Brusečimi iz Tržiča, ki je prihajal z Gorice proti Fari, trčil ob tricikel, ki ga je vozil potujoči trgovec Gelindo Ber-noccolo. Pri neizgibnem sunku je le Bernoccolo odnesel lažje poškodbe po celem telesu. Rešilni avto Zelenega križa je ponesrečenca pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč. Na kraj nesreče je takoj prišla prometna policija za mo. rebitne ugotovitve. Z motorjem v hišo 2Hetni Evgen Giuliani doma iz Loga št. 48 in 19-letni Humbert Pfegarc iz Ricmanj sita nekoliko nesrečno začela novo leto. Na poti domov z motorjem katerega je vozil Giuliani, sta sredi trga v Ricmanjih izgubila kontrolo nad vozilom in trčila v vogal hiše. Oba so odpeljali v bolnico, kjer so Giu-lianija zaradi ran na čelu sprejeli s prognozo 10 ali 12 dni na opazovalnem oddelku, medtem ko so Pregarca po pr v j pomoči odposlali domov. Maščevalni vinski bratec Ker ga je lastnik gostilne »Nicoletto« v Skednju zaradi precejšnje vinjenosti postavil pred vrata gostilne, se je 40-letni Vittorio Bolgj iz Ul. Vi-gneti 47 hotel maščevati ln je zaradi tega udaril z roko po šipi vhodnih vrat. To pa ni bilo tako prijetno, ker si je precej porezal zapestje desne roke. zakar se je moral zateči v bolnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Mož se bo moral kakih 8 ali 12 dni zadržati v bolnici io se bo prav gotovo kesal dejanja. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA SIAU ob zaključku leta Qd volitev v odbore SIAU, ki so bile 10. decembra 1950 do danes, je SIAU znatno napredovala. Eden največjih korakov, ki ga SIAU zaznamuje v pravkar zaključenem letu je, da je na množičnih sestankih u-spela pojasniti politični položaj v svetu. Oborožene z jasno pogledom na politično dogajanje v svetu in doma. so množice lažje in boljše opravljale nelahke naloge gradnje socializma. Člani SIAU so veliko prispevali pri razkrinkavanju špekulantov in pohajačev. Budnost članov -je pripomogla, da so bil' pravočasno onemogočeni tisti ljudje, ki so hoteli s svojim prikritim delovanjem škodovati bratski organizaciji. Ta budnost bo tudi v nastopajo, čem letu prav tako ostra, kot je bila v preteklem. Za kulturni in ideološki dvig članov je bilo prirejenih več sto predavanj, seminarjev in sestankov. Precejšen del aktivnosti je SIAU posvetila pomoči ljudski oblasti, ki je izvajala demokratizacijo. Pomagala je sklicevati množične sestanke in zbore volivcev. Pri javni debati in obravnavanju tekočih vprašanj so člani dali razne koristne predloge in nasvete. Člani SIAU Kopra so veliko pripomogli s prostovoljnim delom pri raznih delih za olep-ševtnje in ureditev mesta in javnih vrtov, pri popravljanju cest, pri gradnji mestne ribarnice itd.. Bilo je napravljenih več desetin tisočev prostovoljnih ur. Nič ni pri tem zaostajala organizacija naših žena. Članice ASI2Z so posvetile veliko skrb za pc moč materam, otrokom in onemrgiim ljudjem. Med letom so žene pripravljale in šivale opravo za otroško posvetovalnico bolnice, za otreški vrtec in zavetišče z& otroke. S posebno skrbjo so se zavzele za pripravo novoletne jelke. Pri utrjevanju ljudske oblasti so žene Kopra na prvem mestu. SIAU bo tudi v nastopajočem letu pomagala pri postopni demokratizaciji in prehajanju oblasti v roke ljudstva samega in dala vso svojo pomoč. Njeni člani bodo kot do sedaj pomagali z nasveti in predlogi za reševanje vseh tekočih nalog. Občni zbor okrajne zadružne poslovne zveze Okrajna Zadružna poslovna zveza, bo imela dne 15. januarja 1952 svo-j II. redni letni občni zbor, ki bo v veliki dvorani Ljudskega gledališča ob 8. uri. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev jn izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja, ove-rovateljev in raznih komisiji; 2. Poročila upravnega odbora, o sklepnem računu, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. 3. Debata k poročilcm. 4. Razrešitev upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora. 6. Ustanovitev zadružnega podjetja in sprejem Pravil istega. 7. Predlog proračuna za leto 1952. 8. Pritožbe in predlogi. 9. Sklepi in 10. Razno. Ribji trg v Piranu Na ribjem trgu v Piranu so cene v velikem nesorazmerju. Privatni ribiči prodajajo ribe po 200 do 400 din. za kilogram, medtem ko jih prodaja ribiška zadruga za 10 do 20 dinarjev ceneje. Uspešno se uveljavlja ribiška šola. ki tedensko intervenira na trgu s kakšno tono dobrih rib; katere nudi po zmernih cenah od 50 do 150 dinarjev za kilogram. Za tako ceno pride do rib tudi delavec. Premalo pa je v tem do sedaj napravila ribiška zadruga, katere naloga bi bila uspešno konkurirati privatnim špekulantom, ki rečejo nič slišati o znižanju cen, kljub temu, da je na trgu na ostajanje drugega mesa. surovih mineralnih olji Večin« jih izvira iž sirijskih, pristanišč. Vsega skupaj sp prepeljali V novembru 44.361 ton minerali nih olj. Tendenca, pristanišča, da rastejo v tranzitnem prometu vedno bolj groba blaga. se. je tudi v tem mesecu ostro pokazala, saj znesejp: premog, žitarice in mineralna olja 86 odst. vseh prihodov v tržaško pristanišče v novembru mesecu. ■ Poleg tega so pripeljali še sledeče tovore: železno rudo 7,71 ton, bombaža 3.499 ton (večina tega bombaža izvira iz Egipta in Turčije, južnega sadja 3.423 ton, (iz Grčije,- Sirije in Cipra), kave 2.851 ton, magnezijeve rude' 2.534 ton, lesa 5.743 ton (predvsem tropične vrste in to južnoafrikanski eukalipt in orehova debla iz Turčije), rozine 1.713 ton (iz Grčije in Turčije). industrijske fige 700 ton (iz Grčije in Turčije), lešnike 237 ton (iz Turčije), neobdelanega tobaka 423 ton (iz Le-vanta) in 263 ton kakava. Prihodi po železnici iz tržaškega zaledja, so dosegli v novembru mesecu 72'. 198 ton. Največje količine zavzema, kot je že običajno les, in to predvsem iz Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Lesa so pripeljali po železnici 22.565 ton, od tega 17.000 iz Avstrije, 3900 in Češkoslovaške in 1300 iz Jugoslavije, sladkorja 7.312 ton in to po večini madžarskega in češkoslovaškega izvora, 6.019 ton Ib- A-Vfltrije in češkoslovaške, litega železa, železa in jekla 8280 ton iz Avstrije in Nemčije, jtapirja in celuloze 6.018 ton iz Avstrije, Češkoslovaške in Jugaslavje, premoga 3.036 ton iz Italije, Francije in Nemčije in 1400 ton iz Avstrije amonijakovega nitrata. Zelo šibak je bil promet gotovih izdelkov t. j. različnih strojev, tkanin, steklenih izdelkov itd. itd.» Promet prvih enajstih mesecev 195J. leta je dosegel rekordno številko v vsej zgodovini Trsta. Po železnici in po morju so v teh 11 mesecih prepeljali 34,5 milijonov ton raznega bla. ga. Medtem, ko so lani v istem obdobju pripeljali -31,5 milijonov ton in 1938. leta 29,4 milijonov ton. Zelo se je poslabšal odnos med raznimi vrstami prepeljanega blaga, ker predstavljajo grobe masovne pošiljke veliko večino vseh prihodov. Vendar pa se je izboljšal odnos med železniškim in pomorskim prometom. Medtem, ko so 1938. leta na vsakih 73,2 tone razloženega blaga z ladij, pripeljali po železnici 26,20 ton, se je sedaj v prvih 11 mesecih poboljšal ta odnos na 70,6 proti 29,4. Mati in sin zastrupljena s pokvarjenim mesom Okoli 17. ure so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 30-letno Bianco Crosillo por. Tom. bazzi in njenega 12-letnega sina Gualtieia, oba stanujoča v Ul. S. Giusto 6 zaradi lažjega zastrupljenja. Zenp je iziavila, da je po kosilu, ki je b‘I° ?e-stavljeno tudi iz obilenga obroka govejega mesa, kupljenega v mesnici Delavskih zadrug v Ul. Bramante 6, začutila močne bolečine v želodcu. Podobne bolečine so n.opadle tudi njenega sina. medtem ko so drugi njeni sorodniki čutili le lažje krče. Po njenem mnenju je bilo zaužito meso pokvarjeno in prav to jo je spravilo v bolnico. Oba so seveda sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer bosta ostala 4 do o ozhom,a 1 dri 3 dni. Nova knjiga založbe LI-PA Mlada knjižna založba »LIPA« v Kopru je izdala svojo tretjo knjigo pod naslovom: »Slovenske pravljice«. Knjiga vsebuje 19 pravljic znanih slovenskih pisateljev Trdine. Jurčiča, Lesitvika. Ketteja, Godine, Miličinakega in drugih. Namenjena je v prvi vrsti našim najmlajšim. Knjigo je uredila profesorica Pavla Sonc, opremil in ilu-atrir&l Pa dr. Robert Hlavatjr. STRELSKE VAJE Na strelišču za puške v Bazovici bodo do 5. januarja 1952 dnevno od 7. do 17, ure strelske vaje. AD£X^ IZLETI DVODNEVNI IZLET 12. in 13. januarja 1952 v moiovun ENODNEVNI IZLETI 13. januarja 1952 v MhenM oornoerg ODrouo Vpisovanje samo še dar nes 2. in jutri 3. januarja. KRIMOHSKI DNEVNIK 2. januarja 195J KRŠITEV OSNOVNIH ČLOVEŠKIH PRAVIC eno izmed sredstev agresivnega pritiska | (Iz govora Miiov^ tl a JllgOslavijO Organi vlade FLR Jugoslavije so prijeli zadnja tri l’eta 504 iz sosednjih aežel sovje-skega bloka poslane ljudi, ki naj bi organizirali in opravljali dejanja diverzije in terorja ter organizirali obveščevalno c-mrežje. Čeprav je število z ozemlja Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije v Jugoslavijo poslanih in tu aretiranih ljudi veliko, je znatno tudi število, ki se jim je posrečilo po storjenih zločinih vrniti se tja. od koder so prišli. Razen tega je preiskava dognala. da so diplomatski predstavniki S->vjetske zveze. Madžarske, Bolgarije. Romunije. Albanije, Češkoslovaške in Poljske v zac*njih , treh letih pregovorili in pridobili za obveščevalno in diverzantsko akcijo nad 400 ljudi. O dejanjih terorja in diverzije, ki so jih organizirali državni organi sosednih dežel, ima jugoslovanska vlada bolestne (Jokaze tudi v mnogih žrtvah jugoslovanskih uradnih organov in državljanov. V tem poglavju se bomo o mejili zgolj na najbolj frapant-ne kršitve človeških pravic, na katerih je Jugoslavija neposredno zainteresirana. Zaradi preglednosti gradiva in razlage smo razdelili to poglavje v tri dele: a) teror proti državljanom FLRJ v Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevrop kih dež lah; b) nasilno zadrževanj'« jugoslovanskih otrok v S.vjetski zvezi, Romuniji in Bolgariji; c) preganjanje jugoslovanskih nacionalnih manjšin v Rvnlh svoboščin in da ne, bodo delale razlike med u.žavi.ani ,eh čežel na podlagi rase, spola ali vere. Toda vlade Madžarske. Romunije in B -lgar je so takoj po objavi resolucije z dne 28. julija 1948 prekrš le obveznosti iz m.rovnih pogodb in začele sistematično pr ganjati 'n raz-narod >48 v Pragi, čeprav so prva velika dela v češčini ravno iz XIV. stoletja: neki Hinok Zak iz Duba je leta 1314-15 napisal prvo češko zgodovino v češčini («Da-limilova Kronika*). Iz istih let je veliki češki eP «Aleksan-dreis*. ki opeva Aleksandra Velikega, kralja Makedonije (ohranjenih je cj'c°li 3400 od kakih 8500 verzov). V istem ča. su Matej Janov (umrl 1393) piše izključno v latinščini. V latinščini in češčini piše veliki reformator Jan Hus (1370-1415), začetnik protestantskega gibanja v Evropi in o_snovalec našega črkopisa (češkega, slovaškega, slovenskega, hrvatskega in deloma poljskega). V latinščini pišejo celo. Pisci versko-političnega društva ((Jednota bratrska* (1458-1620), edinega, ki je v hudih letih Protireformacije še gojilo češko pisano besedo. V latinščini pišejo Taboriti- Vavrinec iz Brezove Chroiiicom annorum (1419-21), Mikulaš iz Pelgnmova (Chro-nicom sacerdotum taboriensium (144f>. c.), itd. Se hujše. V XVI. stoletju češki jezik sploh propade. Bo-huslav Hasistejnski piše izključno v latinščini. In ko s pojavom tiska se začne tako imenovani «zlati vek» češke literature, je to vek skoraj izključno latinske literature in ne češke. Danijel Adam iz Ve-leslavina (1546-1599), profesor praške univerze in zgodovinar, izda res nekaj ^slovarjev ;n Vaclav Hajek spiše svojo pristransko «Ceško kroniko*, ki je kljub temu kmalu prevedena v latinščino in nemščino — ampak to je vse. Češka dela izidejo ali v tujini ali pa so preganjana iz kulturnega življenja kot manjvredna. Malo zaleže delo Jana Blahoslava (1523-1571), malo celo najvi&jj vzorec stare češčine: »Kralicka Biblija* (1579). tev izpod tujega kulturnega in političnega jarma. To veje zlasti iz del Bohu slava Balbina (1621-1688): «Epitome rerum Bohemicarum* in «Dissertatio apologetica pro lingua slavoni-ca. praecicvr Bohemica#. In v vso to češko in poljsko tradicijo zajame kot oster katolik v svojih študentskih letih v Brnu Slovenec Martin Bavčar Slovenci ga skoraj ne poznamo. Omenja ga Pohlin. Bežno ga omenja Josip Gruden v svo- i ji «Zgodovini slovenskega naroda*' bežno ce|q Rlcvenrki biografski leksikon. Dr s^ več pove' o njem Nemec Kari Czoer-nig- v svoji zgodovini Goriške. O njem govori Italijan Fran-cesco Spessot. Tako /a prvega kot za drugega pa 'p tujec in se ga zato rada ogibata; Rodil se je 11. nov. 1595. Kraj rojstva nj točno ugotovljen. Gruden trdi, naj b; bile Loke pri Kronbergu, Slov. biogr. leksikon meni. da je Solkan. Fr. Spessot pa pravi, da je Selo pri Črničah. Vsekakor gre za slovensko zemljo. Največ vesti o njegovem življenju pa najdemo v letopisu goriških jezuitov «Memoriae collegii Goritiensis*: ki je še leta 1925. bil v samostanu v Ul. Cesare Lombroto v Gorici. Tu piše, da je M. ca in Reke. Poleg štirih razredov ((gramatike* odprejo leta .1622,. v Gorici še razred ((poezije*. Sem je dodeljen kot' profesor - M.' Bavčar, ki istočasno študh-a teologijo, dokler ne po. stane, leta 1626.. končno še maš-nik. Prva tri leta poučuje tudi nižje razrede, nato Da.je osem let prefekt gimnazije. Prav v tem času je Bavčar začel pisati svojo zgodovino. Leta 1634. oHidp Bavčar na Reko kot šolski »prefekt. Leta 1635. se vrne v Gorico, a zopet odpotuje, kot profesor moralne teologije, v Ljubljano. Tu živi dolgo časa in medtem gre za dve leti tudi v Gradec vodit ((Kolegij Ferdinanda*. V vsem tem času go-riške «Memoriae» molčijo o na-šejn zgodovinarju. Leta 1658. pa zopet izvemo, da je Bavčar V Gorici in da je nekaj časa Bavčar leta 1616 stopil v red paHomestoval patra Krištofa jezuitov v Ljubljani. Noviciat ji> potem dovršil v Brnu na Češkem, kjej jte dokončal študija in dosege]’ doktorat v filozofiji. Leta 1615. pridejo jezuiti v Gorico. Leta 1619. odprejo tu svoje prve javne šole. Leta 1621 že poučuje tu sholrstik Martin Bavčar. In .od tega leta dalje ima njegova osebnost vse več- Weisa v poučevanju moralne teo'ogije. Tega le‘a, po veliki noči,- odid“ na važno posvetovanje -s patrom provincialcm na Dunaj, ni koder se vrne pred koncem leta. . Njegovo delo je bilo medtem dokončano, toda jz neznanih-vzrokov ni šlo v tisk. Morda se ni našel založnik. Morda j^vlofio v kulturnem življenju !« ^a'ni'ur-a! tiskati v Italiji, c vdauzeF \i škn tiskarno, kakor je to na oravil Trubar, ker preostro -ka. teliško in za Nemce celo nezanimivo. ker je zgodovina pretežno Islovensk.ih krajev. Morda ga ni dal tiskati iz verske ponižnosti. Vprašanje ostaja vsekakor še nerešeno. • Le eno delo Martina Bavčarja je šlo v tišk. žal je nezhat-, ne vrednosti proti «Historiji». V septembru 1660. je prišel v Gorico cesar Leopold. Ob slo-I vesnostih .gostovanja mu je bil j izročen govor o.starih Goriških 1 grofih, ki ga je jestavil M. Bav-; čar, in je bil tiskan istega -leta i v Vidmu: «Leopoldo Romano-; rum Imperatori... Goritiam jn-gredienti. cratio... recitata ner Giudentium Hilarium Goritia-num.» V Sloveniji tega govora sploh nimamo, nasprotno pa imamo v prepisu posebni kronološki seznam Goriških grofov, Andeških grofov, triaških škofov in svetnikov vse do leta 1663. Original je menda ohranjen v knjižnici goriškega semenišča, toda gre le za kronološka kazqla ((Historije*. ,Zdrayje ce je m?dtetn staremu • Bavčarju začelo slabšati, njegovo svetno delo in tudi njegovo življenje je šlo h kraju. Mučil ,ga je pljučni katar in ko je leta 1668. nastopil na Goriškem mraz, je 73-letni starček obolel. Vnela se mu je pljučna mrena in 24. decembra je umrl. Pokopan je bil z vso verjetnostjo pri cerkvi sv. Ivana, nje. •gova zgodovina je pa postala last jezuitske knjižnice. V njej je leta 1690. Goričan Melkjor Kumar našel snov za svoj latinski ep o Noriških vladarjih Furlanskih vojvodih in_ Goriških grofih: tudi to delo je ostalo le v rokopisu. Z Martinom Bavčarjem je umrl velik mož, ki dokazuje te le visoko kulturno stopnjo Slovencev. ampak tudi njihovo nezlomljeno življenjsko silo v hudi dobi Protireformacije, ko jim najrazličnejši moralni in psihološki faktorji niso dopuščali pisati v slovenskem;,'e ziku. Začenja se z njim tudi med Slovenci, zlasti v Gorici, tista latinska znanstvena traduija. ki jih tako zbližuje s slovanskim severom in ki bo dala sto let pozneje evropski znanosti Solkanca Marka Antona PlenOiča (1705-1786), zdravnika, ki daieč presega meje male slovenske domovine s svojimi znanstveni, mi deli v latinščini: «Opera me. dico-phisica* in «IV. traet tus digesta* (Dunaj 1762), «DUsf-r-tatio phisico-economi a sive m-va ratio frum°nta aliaque legu-mina quam plurimis annis Integra salvaque conservandi* (Dunaj 1764), »Tractalus de Scarlattina... novis observationi. bus auctus* (Dunaj 1780) in «Le febribus putridis* (v roko. pisu). Prvi je on zaslutil .obstoj bakterij kot nositcljic kužnih bolezni. Leta 1777 je Karel Novak v svetogorskem samostanu prepisal Bavčarjevo delo — spoznal je njegovo važnost in ga nam ohranil, kajtj rsi znano, kje naj bi bil pravi rriginal. Vsekakor, če še obstaja, mora biti pozabljen nekje v Italiji. Med prvo svetovno vojno je prišel ta prepis v Ljubljano in se hrani tudi še danes. Poleg njega imamo danes še tri druge tipkane prepise. V tisku bo pa verjetno izšei prevod. Slovensko latinsko slovstvo je vredno posebnega poglavja v naši literarni zgodovini. Treba ga bo čimprej temeljito raziskati in mu priznati mesto, ki so ga svojim brez obotavljanja priznal; slovanski bratje na severu. Gre namreč za priznanje in uveljavitev naše kulture v preteklosti proti vsem tem. ki trdijo, ali mislijo, da smo se rodili včeraj, zlasti pr; Italijanih in Nemcih, ki si dela naših velikih, pisana v drugih jezikih, Čestokrat radi prisvajajo. Da pa so naši veliki čestokrat pisali v tujem jeziku, m to nič čudnega - gre za prekletstvo vsakega male^p ljudstva. Zaradi tega pa ti Yeljki možje nikakor ne prenehajo bi-tj njegovi slavni sinovi in nam je v čast, da se jih spominjamo in jih slavimo. IVAN CANKAR IN VISOSKI GOSPOD Od kod Tavčarjeva antipatija do Cankarja » Med neporavnanimi, a bole-timi računi v življenju Ivana Cankarja je gotovo eden najznačilnejših osebni odnos pisatelja in dolgoletnega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja do njega. Čeprav ga je namreč slednji kot odličnega in nadarjenega, a hkrati zelo revnega študenta gmotno podpiral v njegovih dijaških letih, s tem da mu je dajal od tretje šole dalje opoldansko kosilo v svoji hiši na ljubljanskem Bregu In mu tu ali tam naklonil tudi kako manjšo denarno podporo, se je Cankar-mogočnemu in veljavnemu Gorenjcu, gospodarju Visokega v Poljanski dolini, za vselej zameril v zadnjem letu svojega šolanja na ljubljanski realki (1895). Zamera je trajala neizravnana še onkraj Cankarjevega groba, ko je dosegla s^oj vrhunec v krivičnem ocenjevanju Cankarjevega literarnega dela v Tavčarjevi javni polenvikl. Tavčarjeva prvotno osebna antipatija do njega se je sprevrgla v boj generacije z generacijo, v boj med preživelim in mladim nastopajočim literarnim rodom, katerega ideološki voditelj je bil Ivan Cankar. To nasprotje le bilo hkrati -izraz Tavčarjeve pretirane občutljivost,, kajti kot klavni zastopnik zapoznele meščanske romantike st je čutil osebno prizadet, ker je sodil, da «moderna» s Cankarjem na čelu ogroža njegove literarne pozicije v slovenskem slovstvu. Navsezadnje se je njegovo razmerje do Cankarja spremenilo v razredno nasprotje med njim kot vidnim predstavnikom slovenskega -malomeščanskega liberalizma in Cankarjem kot glasnikom prebujajočega se proletariata. 1 ■ i Tavčarja se je spominjal veliki Vrhničan, še izza otroških let, ko ga je, komaj šestleten, poslušal pri Sveti Trojici na enem Izmed političnih taborov v času, ko je kasnejši vOdttelj slovenske liberalne stranke šele nastopal svojo ■ politično kariero. O tem prvem srečanju je Cankar ohranil spomin v svojem «Martinu Kačurju*. V osebni stik z njim Je pri*el šele kot dijak ljubljanske realke. Tiste Čase Je namreč Tavčar po posredovanju svoje žene Franje sprejemal v svojo hišo nekatere ubožne, a nadarjene dijake na opoldansko kosilo. Med temi podpiranci je bil tudi tretješolec Cankar, ki se je svoji dobrotnici Franji Tavčarjevi oddolžil z danes neohra-njeno posvetilno pesmijo. Njegovo razmerje do hišnega gospodarja Je bilo nato skoraj pet let neskaljeno in mladi dijak se je takrat še poln zaupanja obračal nanj Jta denarno podporo, kakor priča njegovo pismo materi 21. januarja 1893, Prinašal mu Je v objavo celo pesmi z ostjo proti Antonu Mahniču, ideologu modernega političnega katolicizma pri Slovencih v zadnjih desetletjih 19-stol., dasi Tavčar teh pesmi ni nikoli priobčil. V času svojega najhujšega pomanjkanja pa se je Cankar kar pregrešil zoper svojega gostitelja, s tem da si je pri njem izposojal knjige, ki jih ni vračal. To se je ponosnemu Gorenjcu tako za malo zdelo, da je sedmošolcu Cankarju’ prepovedal vstop v svojo’ hišo. Vendar pa to. niti ni bil glavni vzrok za to, da je Tavčar Cankarja «zavrgel», kakor pra-vi prof. Beiek v pismu Antonu Aškercu 7. julija 1895, v katerem mu popisuje vso zgod- bo, a hkrati tudi opravičuje nečastno dejanje z njegovo bedo in izjavlja, da bi bilo treba talentiranemu študentu kako pomagati iz njegovega težkega gmotnega položaja. Tavčarju se je marveč vse bolj zameril zaradi svojega skoraj predrznega in samovoljnega vedenja, kajti Cankar že kot dijak ni mogel mirno prenašati očitkov nehvaležnosti za izkazane dobrote'. Ta dogodek je povzročil, da sta se oba odtujila drug drugemu i-n da so se Cankarjevi oseb-ni stiki z njim omejili le v toliko, v kolikor se je obračal nanj kot predsednika ((Narodne tiskarne* v Ljubljani, ki je določal in nakazoval honorarje za njegove podlistke v ((Slovenskem Narodu* in za novele v «Ljubljanskem Zvonu*. Kljub tenvu pa Cankar nikoli ni pokazal, nehvaležnosti do Tavčarja; svoje nečastno dejanje je storil v skrajni revščini, a do svojega podpiratelja je ohranil vse svoje življenje veliko spoštovanje ter ga je tudi v javnosti branil pred napadi političnih nasprotnikov, kakor kaže njegov feljton «Na pomoč'», objavljen v ((Slovenskem Narodu« 29. januarja 1898. To je storil navzlic temu, da ga je Tavčar točno pol leta poprej v svoji anonimni osmrtnici Janku Kersniku indirektno napadel v »Slovenskem Narodu* z očitkom prenapetosti in domišljavosti. Na Tavčarjevo negativno izjavo o «Virijetah», češ da so «dellrij», pa je Cankar v privatnem pismu Franu Govekarju avgusta 1899 odgovori! s stvarno kritiko njegovega literarnega dela z besedami, ki br jih za Tavčarjevo dotakratno pisateljsko 'snovanje podpisal lahko še danes vsak slovenski literarni zgodovinar. V splošnem pa je Cankar visoko cenil Tavčarja pisatelja ter ga je' tudi javno prišteval med najboljše tvorce slovenske besede. Spričo negativnega Tavčarjevega stališča do Ivana Cankarja ( v tej dobi pa je treba njegovo kasnejšo izjavo, ki jo je izrekel že po pisateljevi smrti, češ da ga je prvi dve leti njegovega bivanja na Dunaju podpiral z | mesečnih dve sto kron, pripisati pomoti ali Pa njegovemu slabemu spominu. Drži le to, da je CankSr konec oktobra 1896 prejel od »Narodne tiskarne* v Ljubljani predujem 20 gold. za feljtone v «Slovenskem Narodu* zato, da se je potem začetek novembra mogel vpisati na gradbeni oddelek dunajske tehnične fakultete. Ko so v slovenski javnosti po objavi politične komedije «Za narodov blagor* politični nasprotniki iskali v Grozdu lik Ivana Tavčarja, je Cankar to domnevo z vso odločnostjo pobijal'najprej v pismu svojemu bratu Karlu 19. marca 1901, na- oba napravljala na agitacijsko potovanje na podeželje. Cankar v njem ni cenil samo mojstra slovenskega peresi — v šali je večkrat dejal, da sta s Tavčarjem sploh edtna zares dobra slovenska pisatelja —, temveč tudi kot človeka, kateremu je bil dolžan hvaležnost zaradi podpore, ki mu jo je bil izka- V spomin se mi vsiljujejo prvi partizanski mitingi po primorskih vaseh. Ljudje so kakor začarani obstali pred odrom nad katerim"se je prezgodaj spustila zavesa. Tudi tisto ie bilo odraz strastne žeje po kulturi, ki jo še sedaj čutimo in ki dolgo ne bo potešena. In Prav je tako, ker v tem je naša meč, naša vera v prihodnost, naše poroštvo, da se ohranimo na teh tleh. 17. te strastne žeje po kulturi so nastali med drugim kulturnim izživljanjem in udejstvovanjem tržaških Slovencev, tudi literarni večeri slovenskih žena. Pokroviteljstvo nad njimi, je prevzela Narodna in študijska knjižnica, ki po svojem namenu in pcmenu že sama po sebi jamči za višino njihovega kulturnega nivoja, kot tudi za njihovo kulturno poslanstvo. Za to plemenito dejanje bomo tržaške Slovenke Narodni in študijski knjižnici nedvomno vedno hvaležne. Ker imamo pri nas v Trstu močno kulturno tradicijo, pri kateri j.majo napredne žene svoj velik delež, je čisto naravno, da smo se nanjo naslonile ia pričele graditi lz nje. Marica Nadlišek-Bartolova pa nam je s svojo ((Slovenko* najvemejšl simbol jiašega dela, ki naj v dušo naše žene vglobi podobo naše kulture Ze Marico je namreč prevevalo spoznanje, da bo le kultura vzela našim ljudem tisti strastni ponižujoči občutelc manjvrednosti. Poleg gospodarskih je bil to najmočnejši či-nitelj, ki je določal prehod iz slovenske narodnosti k italijanski in ki je stvarno kriv potujčevanja tolikih naših ljudi. Iz tega spoznanja se je pntem rodila ((Slovenka*, ki je ž*’nam posredovala domačo in svetovne. literaturo, jim prikazovala naše narodne vrednote ir) dejansko vrednost nas samih, In res je do debr italijanskega gospostva nad Trstom «S!c«vpnka» .pomagala zajeziti potujče^mje. Potem so seveda zakoni iz Rima preplavili Slovensko Primorje in Istro, »(Slovenka* pa je vsaj deloma zajezila niihov kvarni vnliv in pnmagala ohranjati v naši zeni podobo slovenske kulture. Lik Marice Nadlišek-Bartolo. ve. prve «Slovenkine» urednice, te na prvem literarnem večeru živo orsala univ. prof. dr. Marja BorSnikova. Čutili smo njeno zavestno prizadevanje, da bi se naša žena dvignila na raven kulture drugih narodov, podobnost njene dobe z današnjo dobo. Tedaj vsenaokrog toliko ledine, ki je čakala pridnih sejavcev; sedaj toliko razbitin, na katerih je treba graditi novo kulturno zgradbo. Na drugem literarnem večeru nas je ista predavateljica seznanila s pisateljico Zofko Kvedrovo, njeno večno nemirno, iščočo naravo. Dala nam je v roke ključ za razumevanje tega, kar je zapisala v #Han-ki», v ((Njenem življenju*, v zbirki novel ((Misterij žene* in drugih. Ta večer nas je navdal s ponosom na Zofko Kvedrovo. Pričeli smo se zavedati, da delež, ki ga je slovenska žena dala slovenski kulturi, le ni ta-k > neznaten. Samo pravo ceno. pomen in vrednost mora dobiti v duši vsake slovenske žene v Trstu. Potem se ne bo več zgodilo, da bo mati svojega otroka mimo slovenskega razreda peljala vpisat v italijanski razred Tretji literarni večer nam je približal delo Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Manice Koma. nove in Mire Miheličeve. Slednji dve smo tudi pozdravili v naši sredi. Naslednji literarni večeri, ki si bodo sledili zapovrstjo 24. januarja. 28. februavja in 20. marca, pa nam bodo približali življenje in delo še. šestnajstih slovenskih književnic. Po svoji pestrosti bodo zato gotovo bogatejši od prejšnjih. V celoti nam bodo dali pregled literarnega ustvarjanja slovenske žene*. Toda to nj njihov glavni niti edini namen: le-ta je v tem, kot sem že nakazala, da ohrani slovenska žena na Tržaškem podobo slovenske kulture, da se ta podoba čim globlje zariše v njeno dušo. Mnogo laže in bolje bo izpolnjevala tisto važno nalogo, ki je dana vsem ženam in materam v zamejstvu. M. S. FRANCE DOBROVOLJC to pa;še1 v neohranjenem pismu samemu Tavčarju, kateremu je hkrati poklonil izvod knjige z vpisanim posvetilom. Po last , ni izjavi se mu je gabilo ((ostudno rogoviljenje proti njemu*. Ko je Cankar kot kandidat slo-venske socialistične stranke v času volilne kampanje 1907 napadal slovenski liberalizem v svojih političnih govorih, se ni nikoli osebno lotil Tavčarja kot njegovega voditelja, ker ga je visoko spoštoval. Značilno za razmerje med obema možema v tem obdobju je dejstvo, da je Cankar nekoč prav rad sprejel Tavčarjevo vabilo na kosilo v ljubljanski kolodvorski restavraciji ravno takrat, ko sta se zoval v dijaških letih. S svojim vedenjem Je hctel bržčas dokazati, da mu je žal nekdanje mladostne nepremišljenosti. Ko so se 1911 razširile govorice, da bo Tavčar postal ljubljanski župan, je to odobraval, a v času prve svetovne vojne, ko je moral Tavčar kot župan mesta Ljubljane hliniti skrajno privrženost habsburški vladarski hiši in avstrijski oblasti, ga je Cankar y družbi vneto zagovarjal in odobraval njegov način postopanja kot edino pravilen in smiseln v tistih časih. Sploh je bil po njegovem mnenju naj-spretnejši župan. (Nadaljevanje sledi) j Norodna in študijska knjižnica v Trstu V zadrfjem času je Narodna in študijska knjižnica v Trstu prejela še sledeče knjige: ITALIJANSKE: Druse Mirko: Omo di mondo. La Cittadella. Bonglorno Arrlgo: Orizzonte bas-so. Trleste 1951. Tasca Angelo: Due anni dl allean-za germano-sovietica (1939-1941). Firenze 1951. Gorlato Achille - Ello Predonza-ni: I racconti delle notti luna-ri. Leggende istrlane. Cusin Fabio: Introduzione allo studio della storia. Padova 1944, Albertini Lulgi: Venti anni dt vita politica. 3. II Friuli. Luoghi e cose notevoli, Udine 1951. \ 1JT k i p Manjše vremenske motnje, ki W n r M r prihaja z atlantskega področja, y |\ LI Yl L ie spet zaiela n£*še ozemlje. V jutranjih urah bo povzročala padavine z burjo. Kasneje je možno začasno izboljšanje z lokalnimi razjasnitvami. Temperatura v lahnem upadanju. Včeraj je bila v Trstu maksimalna temperatura 9.8; minimalna pa 4.8 stopinj. .STRAN 4 ZADNJA POROČILA 2. JAGUARJA 1952 : si4 lili! |gs is; •SiH3 .fel lil! ;;i!i:i| Ui«iiWn!3HB IIINIIIMBIIIII—IIMII Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cene Trsta: 18.00: L. M. Škerjanc: Koncertino. 21.00: Poje Komorni zbor iz Trsta p.v. Ubalda Vrabca. — 'Trst II.: vseh časov. 23.00: Mozart: Mala nočnul|llllllBffi Tpsl ^maorski duhovni spevi. I&40: Iz rJ samh filmov. — Slo ver'ja: 16.00: Koncert Puccinijeve operne glasbe. 20.00: M. Krleža: »V agoniji«. RADIO 11.30: Plesi glasba. Slovenci v Italiji ob začetku (Nadaljevanje s !♦ strani) vsa povojna leta ustanavljati vrtec za vitem, v slovenskih vaseh. V Beneški Sloveniji so celo ,«neodvisno» sodstvo vpregli v voz raznarodovanja. Slovenski otroci v Befleški Sloveniji ne smejo spregovoriti slovenske besede v šoli, ne smejo p« iti niti v slovenske šole izven Videmske pokrajine v Gorico. Sodnik v Centi (Tarcento) je oktobra 1950 poklical k sebi starše slovenskih otrok v slovenskih srednjih šolah v dijaškem domu v Gorici ter jih pet stil in pritiskal nanje, da morajo svoje otroke poslati v italijanske zavode V letošnji novoletni številki «Matajurja» piše ./. Podreka eden iz slavnega rodu beneških Podrekov: «Judje šo ostrašeni je rjes, ampak mučijo an jim tud rečejo ja — ja ampak ni-inar po slovensko an nimar po slovensko se bo govorilo! (Ljudje so prestrašeni, to je res, toda molčijo in jim (Italijanom) odgovarjajo: ja — ja — toda zmeraj po slovensko, zmeraj po slovensko se bo govorilo). V Kanalski dolini Severno od beneških Slovencev, ločeni po verigi Zahodnih Julijskih Alp, žive Slovenci v Kanalski dolini v vaseh Zabni-ce, Ukv e, Lipalja ves, Ovčja ves ter precej v Rablju in Trbižu. Tudi ti Slovenci so brez vsakih narodnih pravic kot beneški Slovenci. Ni dovolj, da morajo hoditi slovenski otroci v čisto italijanske šole. kjer je prepovedano govoriti slovensko, temveč morajo obiskovati še *eke dedatne ure za nemščino, ki so jih italijanske oblasti dovolile Nemcem, ne pa Slovencem. Sicer pa je slovenščina pregnana iz občinskih uradov, iz sodišč, povsod iz javnega življenja. Premnogi Šimenci, zapeljani leta 1940 po nacistični propagandi, so eftali b'ez posestev, ker so optirali za Avstrijo. Sedaj so se vrnili, toda na njihovih domovih so tujci in gesr-dar njihovih posestev ie italijanski kreditni kclonizacii. ski zavod uEnte per la rinasci-ta delle Tre Venezie«. Na Goriškem Tretja skupina Slovencev pod Italijo, zavedni goriški Slovenci, naj bi služila za reklamo, koko velikodušno ravna Italija s slovensko narodno manjšino v Italiji. Edino geriske Slovence priznajo italijanski tisk, italijanski politik; in državniki za narodno rndnjšino. Slovensko šolstvo na Goriškem so postavile leta 1945 ib osvoboditvi jugoslovanske ljudske oblasti. Ko se je naša vojska junija J945 morala umakniti, so zavezniške vojaške oblasti prevzele slovensko šolstvo in ga glede srednjih šol do leta 1947 izpolnile. Po- pr kiji cifri Gorice k Italiji 15. sept. 1947 sr> italijanske oblasti tolerirale slovenske šole, ki so jih našle. Odpravile pa so načelnike za slovensko šolstvo in popolnemu podredile slovenske šele italijanskemu šolskemu skrbniku. Pretekla so že štiri leta, cdkar so prevzele italijanske šclske oblasti slovenske šole na Goriškem, toda še zmeraj ni sl venska šola uzakonjena, še zmeraj ■niso sistematizirana učna mesta in ni priznana stalnost slovenskim učnim močem. V šti-i h letih niso italijanske iclske oblasti izdale niti ene šolske knjige in se morajo učenci posluževati še starih izza časa zavezniške uprave. Pod pretvezo odiranja so nagnali iz slovenskih šol v italijanske okcli 150 učen cev. Goriške cbčinske in državne oblasti pritiskajo na slovenske starše, ki so gospo- . , -d _ V darsko odvisni, da bi izbrisali javka- vlada dobre odnose svoje otroke iz slovenskih šol. Otroških vrtcev imaio gori'ki Slovenci samo P-et. dva v Go. riri iv tri v okolici; proti no- vim vrtcem se oblasti upirajo z vsemi pretvezami, že obstoječe slovenske vrtce pa so podredile zloglasni organizaciji ON AIR (Opera nazionale assi-stenza Italia redenta). V mestu Gorici ne smejo Slovenci uporabljati slovenskega jezika v nobenem izmed državnih in občinskih uradov. Slovenski jezik se ne sme pokazati na napisih trgovpi in podjetij. zato je Gorica skoraj brez dvojezičnih napisov, ker bi jih šovinistični elementi takoj razbili. V Gorici so bile Pod zavezniško upravo še slovenske prireditve. Sedaj jih ni več, ker so prve predstave po priključitvi razbili italijanski nacionalisti ali s pretepanjem slovenskih udeležencev ali pa z metanjem bomb v prireditvene prostore. Slovenci so imeli v igrici celo vrsto palač, ki so pripadale slovenskim kreditnim zadrugam. Prefekti pod fašizmom so postavili povsod komisarje, ki so razprodali pse zadružne nepremičnine. Tako so Slcvenci v Gorici ostali na ulici in nimajo prostora, kjer bi se mogli zbrati v večjem številu. Na Goriškem niso poznali drugih partizanskih »not kakor one IX. slovenskega korpusa, v katerega so bile vključene vse slovenske in vse italijanske partizanske enote Goriške pokrajine. Oblasti ne priznavajo teh partizanskih enot, ko je treba v smislu zakona izplačati dolgeve ki so ji h napravila partizani, nasodiščihvpegostih procesih’ proti slovenskim partizanom, ne priznajo s rojstva partizanstva enotam IX. korpusu. Skoro pclrvica slovenskega moškega prebivalstva je nezaposlena, zlasti slovenska mladina ne more dobiti dela. S’ovencem so zaprta vrata v vsako javno državno službo in v službo go-riške mestne občine. Italijanska ustavodajna skupščina je sklenila, da se odloz’ rose brli avtonomija za deželi Furlanija — Julijska Benečija na nedoločen čas, sicer pa do. bo kljub tej odložitvi veljala zaščita jezikovnih, v tem primeru slovenskih manjšin. Minila so štiri leta, a posebne deželne avtonomije za dežele, v kateri prebivajo gcr.ški Soven-ci. beneški Slovenci in S oven-ci v Kanalski dolini, ni, kakor tudi ni nobene zaščite za slovensko narodno manjšino. Nemci v Poadižju, FrancCzi v dolini Aosta in celo mala narodna skupnost Ladincev. imajo svoje statute in zakone ?n zaščito manjšinskih pravic, edino ‘Slcvenci v Italiji'so brez njih. Stirj leta so pretekla, kar je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo z določbo o za šiki manjšin, in štiri leta, odkar bi morale peljati določbe italijanske ustave c zaščiti narodnih manjšin. Videti je, da imata goriški in ridemski prefekt posebno ustavo, posebne zakone. Za italijansko vlado v, Rimu pa vse kaže. da ne veljajo mednarodne obveznosti mi-revne pogodbe. Cernu se poganja za njeno revizijo, če pa ne izraja niti tistih določil mirovne pogodbe, ki so vk'jučene tudi v ustavi italijanske države. Skoro približno enako število članov italijanske narodne manjšine živi v Jugoslaviji kolikor Slovencev i> Italiji. Toda kakšna ogromna razlika v ravnanju: Italijani v Jugoslaviji imajo vse kulturne ustanove cd poklicnega gledališča do udobnih prosvetnih p r'' to rc o svojih krožkov na vasi: šol, koliko in kakšne želi njihova sUnicne degli Italiani». S’oven-ci na Goriškem pa imajo medle obljube prefekta; beneški Slovenci niti n<- obljub, o Slovencih v Kanalski dolini pa italijanske oblasti sploh nočejo slišati. Kako si predstavlja itali- s sosed*, ne da bi prej poskrbela vsaj za c*ncnne pravice narodnih manjšin?! A. REJEC 50 vojakov, predstavnikov vseh 18 držav (in še več nared nesti), ki se borijo na Koreji, ogle-• duje nove stavbo, kjer bo sedež OZN v Neur Yorku. (foto OZN) Nov vzhodnonemški nastop proti pristojnosti OZN V novoletnih poslanicah in govorih so vzhodnonemški ministri ponovno ostro nastopili proti pristojnosti OZN v nemških vprašanjih in grozili, da opazovalcem OzN ne bodo dovolili vstopa v Vzhodno Nemčijo - Dvanajst nemških divizij v evropski vojski? BERLIN, 1. — Več visokih osebnosti vzhodnonemške vlade je danes nastopilo proti pristojnosti OZN v vprašarju ntm.ke enotnosti. Predsednik vzhodnonemške republike Wilhelm Pieck je v svojem novoletnem naigovoru dal razumeti, da vzhodnonemška vlada ne bo dovolila, da bi opazovalne skupine OZN prišle v Vzhodno Nemčijb. Obenem je napovedal «nove ukrepe za združitev Nemčije« na osnovi sovjetskih pogojev. V podobnem smislu so se iz-fazili danes tudi vzhodnonemški ministrski predsednik Otto Grotewohl, podpredsednik vlade Walter Ulbricht in zunanji minister Georg Dertinger. Podobne izjave so dajali tudi razni manj vašni ljudje ob raznih novoletnih svečanostih. Grctewohl je dejal, da je naklonjen naposrednim pogajanjem z Vzhodno Nemčijo za nemško združitev, -teda brez »vsakega vmešavanja opazovalcev OZN«. Trdil je. da Imajo Nemci šest let Po vojni prrv.co izvesti volitve v Nemčiji brez nadzorstva OZN in da ie namen akcije OZN ((preprečiti irresni. čenje konkretnih predlogov za združitev«. Ulbricht je dejal, da je treba prisil'ti Eisenhrvver-ja in Adenauerja, da se bosta odpovedala svojim n-črtom. da se ((poslužujeta nemške mladi' jalne namene ameriških napa-dalcev«. Pieck je govoril članom vzhodnonemške policije in jih pozval, naj bodo budni proti vsem poskusom «sabotaže, terorizma in političnih umorov«. Agencija «United Press« pa Poroča iz Bonna, da bodo nem: ški oddelki v evropski vojski verjetno obsegali šest oklopnih in šest pehotnih divizij. Ti oddelki bi šteli skupno 320.000 mož. Uresničenje tega načrta je odvisno od sporazuma o evropski voiski. Od šestih oklopnih divizij bi bile tri prave tankovske divizije z 280 tanki vsaka. Pehotne divizije bi bile motorizirane in bi obsegale tudi majhne tankovske enote. Poleg tega bi Nemčija imela lastno taktično letalstvo in lastnQ obalno mornarico. je plašče, in odnesli vse, kar so dobili krznenega pod roko. Ne gospodar ne gostje neslužinčad niso opazili prisotnosti, tujcev v stanovanju; pravijo, da so se prav v času tatvine izvrstno zabavali z razgibanim škotskim plesom. • Med okradenci so zelo vidne osebnosti iz londonskega javnega življenja, med njimi tudi vnukinja angleškega ministrskega predsednika Clarissa Churchill. Scottland Yard je. uvedel preiskavo. Novoletna tatvina v Londonu LONDON, 1. — Neznani tatovi so v Silvestrovi noči odnesli 11 dragocenih krznenih plaščev iz stanovanja podpolkovnika Martina Charterisa, privatnega tajnika angleške princese Elizabete. Medtem ko je podpolkovnik s prijatelji silvestroval, go se ta. tovi po lestvi splazili v sosedno ne za najemniške čete za osva. I sobo. kjer so gostje pustili svo. : saH:! •« I h 1J tna lfl!rsi:tl!l : : • :!:! h''::.. nat , NaspiH jfggj _ - 'j PO PETIH DNEH V SAN REMU KOŠARKA POČIVA BORUTU niAHMOČflll irnmm c iuhimhih Crvena zvezda je zelo razočarala ■ Francoski študenti so imeli precej sreče - Racing iz Bruslja zelo dobro moštvo S An REMO. 1. — Zadnji dan II. mednarodnega košarkarskega turnirja je le še potrdil nad-moč Olimpie-Borletti, ki je'visoko porazila P.U.C.. iz Pariza. Francozi so hranili za to zadnjo tekmo reprezentanta Antoi. na, kt pa ni megel zadovoljivo opraviti svojega dela zaradi poškodovane noge. Tehnično igra ni bila na višini, reševali so se edinole nekateri odlični posamezniki zmagovitega moštva. Crvena zvezda je po porazu proti Borlettiju močno popusti, la in je bila le senca petorice z začetka turnirja. Rehabilitacija jugoslovanske košarke po porazu preti švicarski reprezentanci m uspela. Rezultati: Racing Club Bruselj • Crvena zvezda 41 :27 (19:9); .Olimr.ia Borletti - P.V.C. 61:35 (22:16). RACING: Hemandez G), Van Bavel, Hayet Hermans (18), Evgel (5), Coosemans (2), Van Gils (6). Wittewrcn, Bel-len, Va,i Der Stichelen (9). CRIENA ZVEZDA; Popovič, Gec (o), Sokolovič (2). Andri-jaševič, Demšar (5). Curčič (5), Nešič. Kalember (10), Blegoje-vič. Ivanovič. Gozdič. OLIMPIA: Stefanini (15), Ro-manutti (18), Rubini (8), Storža, Reinn, Pagani (1), Gamba (4), Acerbi, Benazuz (2), Milia-ni (11), Valsecchi (2). MED TISOČ TEKMOVALCI | V SAN PAULU Mihalič tretji C e r a j peti SAN PAULO, 1. — Enainštiri-de-etletni Nemec Erich Kruzy-cki je zmagal na tradicionalnem teku sv. Silvestra po ulicah mesta San Paula. Navzlic izredno mečnemu dežju, ki je padal cd prvih večernih ur tfeij«, je bila prisotna ol straneh cest velika množica gledalcev. Nastopilo je okoli 1000 tekmovalcev v zastopstvu 13 držav, 6001 tekačev .ie zaradi neurja odstopilo pred startom. Borba je bila nadvse zanimi-Kcnčnt vrstni red: 1. Borletti-i vi; Jugoslovan Mihalič je ne-Olimpia 8 tečk, 2. P.U.C, 6, 3. i prestano skušat pustiti za hrb- P. U. C. Planqu.e (3), Zagori, Gravas (8), Guillu (5), Posnia-kcurski (1), Crcst. Antoine (4), Huguet (3), Rctkof, Holsey (2), Bertheux (6), Hclsey, PO OSMEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽIA Z VISOKO ZMAGO IZOLA TROHO VODI Brez presenečenj so potekle da vodstva teh društev in no-tekme v VIII. kolu nogometne- gometna zveza sama podvza-ga prvenstva Istrskega okrožja, meta energične ukrepe, da bo Izola je ponovno pokazala, v bodoče bolje, da je najboljše moštvo turnir- Rezultat:: v Novem gradu: Ra ing Club 4, Crvena zvezda 2, Urania O. Lahka allehka Smilh 10.3 na 100 metrov ORLEANS. 1. — Ameriška lahkoatletska sezena 1951. se je končala nad vs-g pričakovanje uspešno. Mlad, Dean Smith, študent' orleanske urkverze je zmagal na 100 metrov s časom 10.3. Dva kandidata za medalje na helsinški ollmpiadi sta prav tako dosegla izvrstna rezultata; Dick Allesey je pretekel 100 metrov z zaprekami v 14 1, Bob Richards pa je skočil s palico 4.47 metrov- ALZiR, 1. — V prijateljski tekir.i je Lokomotiva iz Zagre. ba premagala alžirsko selekcijo g 5-1. BSK pa je porazil nta. roško selekcijo z 8-0. >;* d r Na velikem mednarod.nem kc. šaršarskem turnirju v Carigradu. je Partizan izvojrval svi jo drugo zmago. Premagal Be-joulu s 51-37 (24.13). lom poznejšega zmagovalca, a ja. V nedeljo je porazila Rdečo zvezdo iz Ankarana s 7:0, in tako utrdila svoj položaj na čelu lestvice. Ponovno se je izkazala enajsterica Partizana. Izenačila je na nevarnem igrišču v Umagu preti kcncu zaradi prehudega j Sodeč* po poteku tekme, bi mo-fcnirrnja ni zdTžal tempa; ta-| štvo Partizana lahko tudi zrna-ko je Mihaliča prehitelo še naj- galo. v drugem polčaru je bilo večje pietenečenje tekmovanja — neznani Brazilec Gcnzaga. Častni starter je bil predsednik brazilske lahkoatletske federacije Edttardo Albe. Zanimanje je bilo, ket smo že rekli, osredotočeno na dvoboj Kruzy-cki . Mihalič, dečim začetni po. v stalni premoči in oblegova-lo nasprotnikova vrata vseh 45 minut. Skoda, da napadalci niso izkoristili ugodnih prilik. Koprska Aurora je v n-d 1j<> dcsegla zmago na nasprotnikovem igrišču. Nismo pričakovali . , , . ti,. . takega podviga koprskega mo- štva, ki mora nastopati v pre-cej oslabeli postavi zaradi vže! deseto mesto), Belgijca Ne-vensa in nekaterih drugih niso zbujali videz nevarnosti. Prva trojica je zrušila rekord prege, ki ga je pcst2vil lansko leto Bglgijee Lucien Teys. Vrstni red: 1. Erich Kruzycki kaznovanja njenifi najboljših igralcev. S to zmago si je Aurora popravila položaj v kvalifikacijski lestvici. Enajsterica Pirana je v ne- (Nemč Ja) 22:16.5; 2. Luiz Gon-^eU0 drugič v letošnjem prven-zaga (Brazilija) 22:29.5; 3. Era- '" njo MIHALIČ (Jugoslavija) 22:37.5; 4. Raul Inostroza (Cile) 22:45.3; 5. Zdravko CERA J (Ju-gctlaivlja) 22:57.9; 6. Jose Coli (Španija) 23:01.0; 7. Alfomjso Cornejo (Cile) 23:03.0; 8* Cur-tis Stone (ZDA) 23:07.0; 9. Fe-lioe Caetano (Brazilija) 23:10.0; 10. Kenji Ishii 23:11.0. stvu odšla nepor-žena iz koprskega igrišča. Tokrat ji je podlegla Meduza. Ob koncu je treba spregovoriti še nekaj besed o moštvih iz Buj in Brtonigle. Je namreč že drugič, ko se ti dve moštvi ne javita na tujih igriščih iu prepustita nasprotnikom zmago (Japonska), brez borbe. Tak odnos je vse-I kakor vreden graje. Nujno je, Aurora - Nevi grad 1-0 (1-0), v Izoli: Izola - Rdeča zvezda 7-1 (4-0), v Sv. Jerneju: Soline -Brtonigla 2-0, v Umagu: Umag-Partizan 2-2 (2-2), v Kopru: Piran - Meduza 1-0 (0-0), v Strunjanu: Strunjan - Buje 2-0. Po VIII. kolu lestvica izgleda tako-le: Izola 16 točk, Piran in Umag 12, partizan 10, Strunjan 9, Soline 7, Meduza 5. Aurora. Rdeča zvezda ;n Brtonigla 4, Nevi grad 1, Buje 0. PNS Pet inozemskih zmag jug. nogometašev Ve? nemški tisk komentira nedeljsko zmago Hajduka, ki je na olimpijskem strdicnu v Ber. linu pregi 50.000 gledalci v pravi ekshibicijski igrj odpravil lanskoletnega zmagovalca ber. linske lige Tennis Borusio s 7-2 (6-1). Komentarji so soglas. ni, da ie bila nedeljska tekma ena najlepših, kar jo jih videli po vojnj v Berlinu. Tudi zmaga Crvene zvezde nad Augsburgom s 3.1 ni ostala nezapažena. Nogometna enajsterica Partizana je porazila mestno reprezentanco Eseha s 7-0. Igra je bila lepa in zanimiva, čeprav je metile izredno hladno vreme Vedno nove žrtve neurja nad Atlantikom Brodolom nemške ladje v Severnem meriu — 34 brodolomcev z norveške iadje «Oesthav» so rešili in pripeljali v Coruno, ijčejo pa zadnji del ladje s kapitanom in sedmimi člani posadke LONDON, 1. — Vihar, ki že skoraj teden dni divja nad Atlantskim oceanom in obrobnimi mcfji. zahteva vedno nove žrtve. Nemška trgovska ladja «J-rene Oldendorf«, ki je prevaža-la premog jz nemškega pristanišča Emden v Istad (Svedka), se je razklal na dvoje in se skoraj v trenutku potopil. Vseh 22 članov posadke je izgubljenih. doslej so našli 11 trupel. Iz Corune v Španiji pa poročajo, da je švedski parnik «Gunny» pripeljal v pristanišče 34 brodolomcev z norveške tgn-kovske ladje «Oesthav». Island-ski študent Sandun, ki je bil na ladji na praksi, je pripovedoval, da je ladjo razklal na dvoje ogromen «zid iz dežja«, ki jo je razrezal ket zrelo melono«. Ladja, ki je imela 14.000 ton, je prevažala 12.000 ton nafte iz Bordeauxg v Lizbono in Gibraltar. 34 rešenih brodolomcev je bilo na prednjem delu ladj« medtem ko je na zadnjem delu ostal kapetan ladje Olaf Olsen z ženo in še s 7 mornarji. Malo :po nesreči sta se oba dela iadje še videla. Ladja «Gunny» je nato zapazila prednji del in rešTa brodolomce. Zadnjega dela ladje še niso našli. Reševalne odprave so včeraj preiskale ves trup holandske ladje «Gemma», ki je nasedla na sipino v bližini Bayrnnn, vendar so opustile vsako upanje, da bi kdo od posadke prežive] brpdoicTjk Morje -je naplavilo še dye trupli. Na ladji je bilo 7 članov posadke Hude letalske nesreče v Združenih državah 14 ponesrečencev le ala C-46 so rtsih žive — Nadaljuje se iskanje leiaia C-47, ki je i«gi-niio v Arizoni z 28 osebami na krovu. NEVV YORIC. 1.,— Ameriško vojaško transportno letalo t.-pa C-47, ki je prevažalo 28 oseb. je izginilo prejšnjo nedeljo nekjg v Anzoni. Danes je tno izm-d reševalnih letal sporočilo, da je na nekem liri-bu v osrednji Arizoni videlo stvar, ki sliči razbitemu trupu letala. Iskanje se nadaljuje. Medtem se je zrušilo letalo tipa C-46 v državi New Ydrk. Ruševine letala so n.ašli v gosti goščavi v bližini mesta Little Vallev. 14 oseb je preživelo ne. srečo, medtem ko je bilo smrtnih žrtev 15. Med rušev.nami je še enajst oseb. ne vedo pa, ali živf ali mrtve. Upajo, da bo 14 doslej rešenih potni-kov ostalo pri življenju. Y Tejcasu p.a je izginilo eor-sedezno lovsko letalo vrste P-51. STOCKHOLM, 1. — Trije mokarji so zgoreli v požaru, ki je izbruhnil na trgovski ladji «Ingeborg» v švedskem prista-niscu Goeteborg. Požar so pogasili komaj po treh urah. KINO v T K S T L Rossetti. 16.30: «Napoleon», Renato Rascel, Lilia Silvi, Nmchi. Excelsior. 16.00: «Včeraj rojena«, B. Cravvford in W. Holden. Nazionale. 16.C0: ((Stražniki in tatovi«, Toto in Fabrizi. Fenice. 16.00: (člrije vojaki«, Stevvart Granger in D. Niven. Filodrammatico. 16.00: «o kej, Neron«, VV. Chiari in J. Trost. Arcobaleno. 15.30: «Nocoj se zabavajmo!«, D. Kaye in Tierney. Astra Rojan. 16.00: «Njujorški pločniki«, B. Stanwyck. Aiabarda. 15.30: ((Neptunova hči« Ester VVill ams, Red Skelton. Armonia. 15.30: ((Kaznjenec«, O. Toso in F. Marži. Ariston. 14.00: «Meje sovraštva«, Hedy Lantar in Ray Milland. Aurora. 15.00: ((Pomlad v soncu«, J. Mac Donald, L. Nolan. Garibaldi. 15.00: «Strastno pričakovanje«, J. Carrol in Elliott. Ideale. 16.00: «Rjava polt«.' M. 0’Hara. Impero. 15.45: «Ne muči me več!« John Hodiak in F. Sifford. Italia. 16.00: ((Nedokončan ples«, M. 0’Brien in Cyd Charisse. Kino ob morju. 16.00: »Linčanje« Gzil Russell, Mc Donald Carey. Moderno. 16.00: ((Virginija«, M. Carroll in F. Mc Murrajn Savona. 15.00: »Dvanajstero ga naziva oče«, C. Webb. Viale. 16.00: «Vražja rjavolaska«, S. Panvpanini in Ugo Tognazzi. Vittorio Veneto. 15.30: «7. konjeniški polk v napadu«, E. Flynn. Azzurro. 16.00: »Krokodil na Piavi«. RADIO .IlikObliOVAltbKi; (10 31 K T It S '1' A SREDA, 2. januarja 1952 Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Ljadov: Osem rusk.h narodnih pesmi. 14.00 Slovanski skladatelji v besedi In glasbi. 14.30 Od včeraj do danes. 14.35 Poje kvintet »Niko Štritof«. 18.00 L. M. Škerjanc: Koncertino. 18.15 s Tržaškega ozemlja. 18.30 Makedonske narodne. 19.00 Znani pianisti. 21.00 Poje Komorni zbor iz Trsta p.v. Ubalda Vrabca. 21.30 Literarna ocdaia: Iz del Romaina Rollanda. 22.00 Pisan večerni spored. 23.10 Glasba za lahko noč. 'I K ST I I. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Plesi vseh časov. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Pes:ra.operetna glasba. 13.30 Lahki orkestri. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Gershvvln: Koncert za klavir in orkester. 18.45 Vesela glasba. 19.00 Zdravniški vedež. 19.15 Komorna glasba. 20.C0 Večerni koncert. 20.30 Sola in vzgoja. 20.45 .i Elosba, 21.00 VoKahrt Kvartet. 21.20 Chopin: Balada v f-mc-lu. 21.30 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. 21.50 Vesela glasba. 22.00 Mendelssohn: S rr. onija št. 3. 22.35 Lahke melodije. 23.00 Mozart: Mala nočna glasba. 23.32 Polnočna glasba. , Tit ST I. 7.30 Poročila. 7.45 Jutranja glasba. 11.30 Južnoameriški ritmi. 11.50 No/i svet. 12 00 Zamorski duhovni scevi. 12.15 Motivi iz operet in revij. 13.00 Poročila. 13.30 Alberto Sordi pri mikrofonu. 13.45 «Brodwa.v 1936-1938» orkester Pippo Brrzizza. 14.15 Kulturna oddaia. 14.25 Pianist Ser-gic Boschetti. 14.55 G’edališka kronika Silvia D’Amica. 17.30 Glasbena oddaja iz Londona. 18.00 Otroška oddaja. 18.40 Iz risanih filmov. 19.00 Glas Ameci-ke. 19.15 Italiianske pesmi. 19.50 Športna pcročTa. 20.C0 p-r-dla. 20.30 Operni ocUomk. 21.00 Slušna igra — Ibsen: raci elj Sol- ness«. 22.45 Godalni orkeser. 23 .15 poročila. 23.25 Plecna glasba. M 1, O V K ,\ | j A 12.00 Plesi in baleti. 12.40 Zabavna glaiba. 13.00 iz predalov pionirskega uredilštva. 13.15 Od melodije do melodije. 15.00 Napoved časa, poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.C0 Koncert Puccinijeve operne glasbe. 17.10 Polka za polko. 17.30 Frane Milčinski: O lepem vedenju. 18.60 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 18.30 Gospodarska oddaja. 18.40 Lahka slovenska instrumentalna glasba. 19.00 Zabavna gl-sba. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Miroslav Krleža: V agoniji, -rdd!jska igra. 21.00 Skladbe hrvatskih avtorjev. 22.«0 Igra orkester Russell Ben-nett. (iiiiiiiiii ■milil n mm milini mil iiimiiiiiilAimmiiiimimmiiimiiiiiiiiiimiiimtmiiimiiimmmmiiiimiiimmimmimmimmiimimiiniii imunimi" umi mmmililiiimm immmiimmmim ........................................................................................................................................ milni....... Napeti moramo vso sile, da Jim tu prep-reč-mo. Italiji molji mo pomagati«. Hitler je Ukazal Desetemu letalskemu korpusu zaščititi italijanske transporte in napadati angleškp pomorske poti. Nate je iikuz,ai glavnemu armadne mu poveljniku proučiti možnost. da bi jiosiali v Atriko oklopne divizije. Oklopno divizijo, kr jo je bil Guzzoni zavrnil komaj pred petnajstimi dnevi! Tako je mehanizem, kalečega delovanje na Balkanu sem opisal, deloval tudi v Libiji. Italijanska nesposobnost je- pritegovala ' na sredozemskem področju čedalje Več nemških til. Italijansko zavezništv >, ki ga je Hitler tako visoko cenil, je pomenilo Nemčiji san\p eno bojišče več. Junija 1942. leta Je Rommel, ki so ga vrgli iz Tripolitanijc, začel ofenzivo. Iznenadil je An. gleže in jih pognal v beg. Nemci so naglo vdrli v Cyrenaiko. Tobruk, ki so ga bili Angleži opremili tako, da bi se lahko branil celo leto, so Nemci zavreli v jurišu v er.em dnevu. Prodirali so v Egipt. Trije dnevi te vojne so bili zelo dramatični. V Spodnjem domu je Winston Churchill tvegal nezaupnico vladi, ko Je priznal poraz z besedami, ki jih more poslušati samo britanski parlament. Ni ,se izgovarjal in, v govoru ni bilo »iti trohice upanja. «Našn vojska«, je rekel, «jt* bila mečnejša od vojske Osi. Imeli smo sto tisoč, mož imperialnih enot nasproti devetdesetim ti-jčem, od teh sam0 pel-oeset tisoč Nemcev. Razmerje v topništvu je bilo v našo korist osem proti pet in imeli smo premoč v zraku. ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE' Italijanski mornarji so rešili Suez doživljal hujiih udarcev. Poraz v Cyrenaikx se je prepletal z nesrečami na Daljnem vzhoda tj j m , . . . .... i Japonci so zasedli Singapoore. Ktrl a« -"»u i« zavzeli Suez. Toda Rommel se je ustavil- šo vojsko k umiku do Marsa-Matruha. Med nami in sovražnikom je bilo sto dvajset milj puščave in upali smo, da bomo našim četam omogočili oddih deset do petnajst dni. Toda čez pet dni, 26. junija, se je pojavil Rommel s svojimi tanki pred našim-i novimi položaja P> eživljamo najhuio krizo naših upov od poraza Francije. Ne razumem, zakaj je prišlo do tega«. Ostanki angleške vojske, komaj petdeset tisoč, mož, niso mogli zadržati sovražnika. Pot v Kairo je bila odprta. Zdelo *e je, da je E?ipt izgubljen. Kazalo je. da sta vzhodni bazen Sredozemskega morja in Mala Azija, ki jima je pretila nevarnost že z nemško-italijan. ških oporišč na Kreti in Dode-kanezu, že v rokah Nemcev. Nikdar Britanski Imperij ni Nihče ni razumel, zakaj je prišlo do zastoja. Človek bi bil mislil, da se Nemčija ne zaveda dovplj pomembnosti svojega uspeha. Domnevali so, da Hitler nič kaj prijazno ne gleda na Rommela, da se je ogla-sila v njem ljubosumnost na maršala, ki je v enem dnevu postal junak Nemčije. Baje mu je Hitler, ko ga je Rommel prosil za okrepitev, rekel: »Samo Rusija je zdaj važna!« To uganko je razvozlal nurn,. berški proces. «Keitel», so ga vprašali sodniki, »kako si razlagate Rom-melov zastoj?« «Dp je prišlo do tega«, je odgovoril bivši načelnik OKW. »se moramo zahvaliti Italijanom. Izračunali smo Rommelo- ve potrebe v slrehvu, hrani in orožju na 60 do 70 tisoč ton mesečno. K temu smo dodali še 20 tisoč ton za Italijpne. Skrajni minimum potreb je znašal 00 tisoč ton. Toda skrajni maksimum, ki ga je italijanska mornarica mogla prepeljati, je znašal samo 35 tisoč ton. Ves moj trud in celo Hitlerjeva pisma Mussoliniju — vse je bilo zaman. Dvakrat sem še zaradi tegp sestal na Brennerjti z Badogliom. Rotil sem ga, naj uporabi svoje brze križarke, svoje brze podmornice, brze ladje, ki so »tale v ttalijansk.h pristaniščih, da bi tako činv prej dospele pošiljke v Severno Afriko. Italijani so imeli tri. deset zelo velikih podmornic, ki jih niso izkoriščali, ker so bile tako težke, da noben njihov oficir ni znal v njimi manevrirati. Zahteval sem od Ba-doglig. naj odstrani z njih orož. je in vse, kar se da sneti, in jih uporabi za prevoz. Nisem uspel. Bila bi neumnost poši- ljati nove čete v Afriko, če še teh nismo mogli preskrbeti. Rommel je bil 'žrtev popolnega neuspeha takega prevoznega sistema«. Na ponovne nemške zphteve je Mussolini odgovoril z neomajno trmo: »Edini izhod za zboljšanje položaja v Sredozemlju je zavzeti 'Tunis«. Drugače povedano, Rommelov položaj mu je omogočil izsiljevanje: če hočete Angležem vzeti Egipt, vzemite najprej Francozom TUnis. Hitler ni hotel privoliti y to. Vemo, zakaj ne. Bal se je, da bi nasilno zavzetje Tunisa prekršilo klavzu. lo o premirju in pritegnilo ves Francoski 'mperij na stran De Gaullea. • Nazadnje je spoznpl, kdo a« ti njegovi Italijani »Izdelali gm0 tudi načrt«, pri. poveduje Jodl, «da bi zavzeli Malto. Na to smo se temeljilo pripravili in izkušnje iz Grčije so nam obelale uspeh. To akci- jo je zahtevala predvsem mornarica, toda fher" nikakor ni hotel poslati maršalu Kessel-rir.gu padalcev in letal za prevoz čet. Ni več zaupal Italijanom«. Italijanska mornarica je rešila Suez in Malto, kakor je Mussolini rešil Moskvo. To so bile nehote storjene, toda pomembne usluge zavezniški stvari. Vojaška zgodovina Osi je prenehala, ko je Italija prešla v npsprotni tabor, julija 1943. O tem usodnem dogodku, ki Je vrnil zaveznikom Sredozemsko morje, je general Jodl pred gaulajterji in rajhslajterji novembra 1943 rekel: »Osnovne poteze italijanske izdaje so vam znane iz dnevne, ga tiskp. Toda položaj je bil še mnogo bolj dramatičen, kakor pišejo listi. Za naše Vrhovno poveljstvo je bilo to eno najtežavnejših vprašanj, ki jih je bilo treba rešiti. Firerju je bilo od prvega dne očitno, da ppdec^in aretacija duceja Pn-nierita sarrio to, da bo Italija kmalu in popolnoma presedlala v sovražni tabor. Mnogi takrat niso razumeli, zakaj se je Hitler tako zavzel za politično in vojno akcijo v Italiji, ki naj bi vrgla novo vlado in osvobodila Mi&solinija. Potrebno je bilo. da bi čim manj ljudi vedelo ?a to. Hkrati smo se morali odločiti za nujne vojaške ukrepe, da bj zaustavili prodiranje sovražnika na južni fronti. Položaj ‘jP bil od dne do dne obupnejši. To je bil morda edini primer v vsej vojni, ko ni sem vedel, kaj naj svetujem fi. rerju. Ukrepi za primer odkritega izdajstva so bili določeni do podrobnosti. • Geslo je bilo «As». Toda divizije, premeščene na Hitlerjev ukaz z zahoda v Srednjo Italijo, so bile samo na mrtvi straži, medtem ko je naša vojska na vzhodni fronti omagovala in kot še nikoli prej zahtevala rezerve! V takem nevzdržnem položa tu ie firer sklenil, z vcjno-pc-Iitičnim ultimatom presekati gordijski vozel. Sedmega septembra zjutraj se je sovražna invazijska mornarica pojavila jrred Salermom, a osmeg.a popoldne »e novica o Italijanski kapitulaciji raznesla po svetu. Celo tedaj, v zadnjem trenutku. Italijani niso hoteli priznati verodostojnosti poročila, ki ga je objavil radio. Zato ni bilo izdano dogovorjeno geslo za akcijo, temveč samo ukaz, naj bodo čele pripravlje-ne-NaP°sled so tudi Italijani potrd.li resničnost najgršega izdajstva v zgodovini. Kar je sledilo, jc bilo hkrati tragedija in komedija«. To pomeni, da so Nenicj na najbolj surov načip razorožili Italijane, ki se niso nikjer upirali. Razorožili so 80 italijanskih divizij in z vojaki so ravnali kot z vojnimi ujetniki. Zaplenili so 1.255.600 pušk, 38.383 strojnic, 9988 topov, 970 tankov, 4553 letal, 287.502 toni streliva, 15.500 vozil. 67.600 konj in mul, 196.000 ton žete-zne rude, 3400 fon živega srebra, 2.252.000 odej, 1.139.000 srajc, 352.000 m blaga itd. Tolikšen, plen dobi sovražnik navadno samo od uničene vojske in zaseden,? države. Bilo je dovolj, da je za nekaj časa zo- pet zaživelo bogastvo v obubožani nemški vojski Gledan*, s čislo vojaškega stališča, je bila to največja usluga, kar jih je Italija kdaj storila svojemu zavezniku. Tako je končala Os. katere rojstvo so oznanili zvoki fanfar v Benetkah. Rimu in Berlinu Os, ki je izsilila MOnchen in sprožila svetovno vojno-Os, ki je poslala italijanske bombnike nad London in ki 5c privedla ameriške leteče trdnjave nad Genovo. Hitler je b.l globoko razočaran. Presedlanje Italije na sovražno stran ni omajalo njegove vere v zmago. Toda zloni fašizma kot doktrine, ki je bila starejša sestra nacionalnega socializma, ga je zelo potrl. Ni hotel lakoj verjeti, da bj italijanski narod mogel z enim samim udarcem zavreči svoje svetinje in da je režim, ki ga je imel za tako močnega, propadel v enem samem dnevu. «Ko so Mussolinija aretirali«, pripoveduje Jodl, «>eni Hitlerja obvestil, da so rimske ulice posute s fašističnimi značkainj, ki jih cestni pometači pometajo na kupe. Hitler Je zmajal a glavo rekoč: «Imarn samo enega generalu, ki je t-1]10 bedast, da verjame takšne čenče. (Nadaljevanje sledi) Glavni urednik BRANKO BABIC, - Odg. urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St 6, III nad. - Telefon štev 93-8U