29. številka._Ljubljana, sredo 5. februarja._VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po pošti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 golđ., za pol lota 8 gold. za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en meaec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od Četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredn iitvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Njih Veličanstva najzvestejša opozicija.
Opozicija jc v vsaki ustavni državi najimenitnejši faktor napredka, in zato je nek sloveči državnik izrekel, da bi si moral stvar-jati opozicijo, ako bi je ne bilo v zastopstvu. Stranka, katera je ravnokar na krmilu, si vselej prizadeva, da kolikor mogoče malo povoda dajo opoziciji, jo napadati. Opozicija pa stoji, kakor vojak na straži, da zgrabi protivnika tam, kjer kaže kako goloto, ter ga v javnem mnenji osramoti in naposled uniči, sama pa da se spne do vladnega krmila.
V državah, kjer jo ustavno življenje ukoreninjeno in razvito, na Anglcžkem, v Svajci, v severno-amerikanskih državah, v Belgiji, odločujo volitve v državne zastope, katera stranka bo vladala za dobo dotičnega zastopa. A tam ne gre za spremembo ustave; tam gre samo za libcralnejšc ali konserva-tivnejše, za trgovinske in druge interese, vse to pa v okvirjih ustave.
Vso drngaČo pri nas. Tako zvana avstrijska ustava, kakor kača vsako leto svojo kožo sleče in novo obleče, a to metamorfozo opravlja samo ena stranka, katera niti veČine prebivalstva, niti vsaj enega celega naroda ne zastopa, stranka, katera si je po Čudnih sredstvih vedela priboriti momentauo gospodstvo, ter ga sedaj rabi brezobzirno sebi v prid, državi pa v gotovo pogubo.
Ta stranka je bila sicer že enkrat za kratek čas pahnena s svojega sedeža, pa Hobeuwart nij vedel, ali nij  hotel združiti
Mtftofe.
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine.
(19. nadaljevanje.)
Petnajsto poglavje.
Nekoliko dnij prej nahajamo mladega popotnika na cilju svojega pota, pred gradom Podčetrtek.
Bil je to Baltazar Ribelj.
Kako se je spremenil v tem času ! Videl se je za več let starejši, cela postava je bila nekako bolj sloka, lice upalo in vsa zunanjost zanemarjena.
A nij čuda da jc bi!o tako. Zadnje mesece je doživel več nego mu jo ljubo bilo, duševno in telesno prestal toliko, da se jo tudi na vuanje izraževati moralo.
Vsled strahu, katerega sta Tatenbah in Rudolfi imela pred Pavlom Ahacem, prišel je Rudolfi nemudoma k Riblju v ječo. Prigovarjal um je, da ako hoče prost biti, naj priseže, da bode: prvič nasproti vsem in vsakemu molčal o tem, kar vč glede Talcubaha, drugič pa da bode precej iz dežele odšel.
VSO opozicijo; poganjal se je samo z enim delom, vso drugo pa jc v nemar puščal. Tudi je bil preveč kavalirja, nego da bi se bil posluževal teh silnih, protiustavnih sredstev, s katerimi brezvestna ustavoverna klika, dokler ima vladno djblatit v svojih rokah, skuša ukrotiti opozicijo. Zato jc moral pasti, ne glede na umazane intrige Beust-a in na upljivanje magjarstva na krono.
Hohenvvartov pad pa jc imel en dober nasledek za opozicijo, da jo sprevidela neob-hodnjo potrebo složnega delovanja, da se jc med saboj zvezala in popolnem združila.
Naša opozicija se tedaj razločuje od one v drugih državah v tem, da hoče spremeniti celo podlago ustave, da hoče iz centralistične napraviti federalistično. Zato pa tudi v Avstriji politične stranke nijso v prvi vrsti ločeno po njihovih liberalnih ali konservativnih načelih, ampak po državopravnih mislih. Ustavoverci imajo ravno tako za zaveznika svojega Rauscher-ja in njegove klerikalne privržence, skoro vso neliberalno birokracijo in velik del vojaštva, kakbr so v taboru federalistov združeni liberalni in konservativni Cehi, Tirolci, nemški konservativci itd.
V tem trenotji, ko se vsled volilne reforme vname hud boj po vseh vrstah, hočemo tudi mi, ki spadamo k najzvestejši opoziciji Njih Veličanstva, pregledati čete nasprotnih si strank, da sodimo o končni zmagi.
Na sedaj vladajoči strani stoji velik del avstrijskega nemštva, in od slovanskih plemen gališki Rusini.   Vendar, ako se gleda
Za to poslednje mu je ponujal znamenito svoto denarja.
Pač je v samotnem zaporu Riblju raz-kipclo sovraštvo do svojega dosedanjega gospodarja po vseh žilah. Maščevati sc nad onim, ki mu jc s smelo kruto roko potrgal vse lepo podobe o prihodnji sreči na tla ter jih tam hladnokrvno poteptal, to je bila njegova vroča želja. A kako jo izvesli! Oni, kateremu sovražtvo velja, je visoko zgorej. Sto in sto rok mu je postrežnih. On pa, Ribelj, bilje zdaj v njegovih rokah, zaprt, sam, razorožeu, brez pomoči in prijatelja. In poznal jc dobro svoj čas, vedel, da se ne šteje niti ne premišlja dolgo za eno človeško življenje. Kako lehko ga puste do smrti v tej temni ječi, ali kako lehko dobi jetničar njegov ukaz, na tihoma v kraj spraviti ga. Taki grozni preudarki so počasi zlomili Ribljev vzklonen duh in — ko jc bil Rudolfi s svojo ponudbo prišel, poprijel se je je Ribelj brž, kakor v strahu, da mu ne bi ta rešilna vrv zopet odtegucna bila.
Prisegal je najsvetejše prisege, kakor mu je Rudolli nalagal.
Namenjen je bil na Nemško.   Pa sam?
na število ljudstva, koliko jih reprezentuje ta stranka, smemo k večemu šteti 7 do 8 miljonov ljudij.
Tem nasproti stoji ves češki narod na Češkem in Moravskom s 5 milijoni Čcho-Slo-vanov, ves slovenski narod, Poljaci, Dalmatinci in znaten del nemškega naroda, Tirolci, Gornji-Avstrijci, kmetske obči a e srednjega in gornjega Stajerja; sploh se sme reči, da na strani opozicije stoji 12 do 13 miljonov ljudi.
Ako se tedaj samo na številke gleda, morala bi opozicija krmilo vlade v rokah imeti, in tako bi se godilo v vsaki drugi ustavni državi; samo v Avstriji ne. Tukaj vlada manjšina; ona kuje postave, hoče-li večina narodov pripoznati jih ali ne. In da bi si obdržala svoje gospodarstvo, izmislila si je volilno reformo in tako umetno razdeljen jc volilnih okrajev, da si iz manjšine stvarja svojo večino v postavodajalnem zbora.
Ne bodemo pretresovali, kako je prišlo do tega, da vlada manjšina nad veČino narodov. Vsi vemo, da je temu nekoliko bila kriva sama opozicija po svoji neslogi, nekoliko in skoro naj več pa razmere v odločilnih krogih, katere spreminjati za sedaj nij v naših močeh.
In v predstoječi borbi, kako upanje se nam kaže ? — Opozicija je zložna, kakor še nikoli; morala bi tedaj zmagati v naravnih okolščinab, ako bi odloČil samo glas narodov in bi ustavno življenje pri nas bilo ured-jeno.   Do tega pa še nijsmo dospeli; zra-
Kam? To so bila vprašanja. In zopet je vstajala slika iz megle spominov, podoba ona deklice, na katero ga jo prva in edina srčna vez vezala.
Nij mogel na pot, da je ne bi bil še enkrat videl. A ipak nij tudi k njej mogel. Kaj je ž njo, o tem nij vedel niČcsa. Nij imel nobenega človeka, s katerim bi mu bilo mogoče o tej zadevi govoriti.
Prišla mu jc večkrat misel, da deklica nij kriva, da ves položaj nij tak kakor ga je on v prvem hipu videl, da se je prenaglil. Z nekakim zadostenjem sc jc te misli oklepal in vedno bolj se mu je nemogoče zdelo, da bi se mu bilo moglo ono prej tako srčno udano bitje izneveriti.
Po drugi strani mu je srce govorilo, da more morda njej odpustiti mnogo, vse, vse. Z njim naj deklica poj de, daleč v širni svet, kjer bode mogoče preteklosti pozabiti, kjer nij brezvestnih zapeljivcev, kjer je mogoče začeti novo življenje.
Tih in skrit jo živel Ribelj nekaj časa v Celji, odlagaje od dne do dno izpolnitev svoje prisege, pa tudi pot v Podčetrtek.
ven javnih odločujo vcasi neke tajne moči, in to je faktor, v računu negotov.
Pa bodi si, kakor hoče; opozicija mora ▼ tem važnem trenotji v boj postaviti posle-dnega soborilca. Ako bi tudi sedaj ne zmagali, prišel bode čas, in krona bode spoznala, — samo da ne prepozno, — da je res opozicija bila njej najzvestejša, (»ni pa, ki so državo naprej tirali na nevarnem potu raz-pora, nijeo imeli pred očmi blagosti Avstrije, nego vse kaj drnzega.
V SJaililjititi. 4. februarja.
— Po pomoti je v včeraj snem naznanilu zarad javnega ljudskega shoda krivo tiskano 0. januarja, namesto G. februarja.
— Iz raznih krajev Slovenije čujemo, da se slovenska peticija na cesarja pridno podpisuje. Ponavljaje izrekamo, da sme peticijo podpisati vsak Slovenec, ter da podpise nabira lehko vsak Slovenec tudi na prosto polo (kateri naj se na čelu pridenc „mi podpisani Be skladamo s peticijo drugih slovenskih rodoljubov proti direktnim volitvam") ako pod-piscein razloži pomen in zapopadek peticije. Na delo!
Politični razgled.
Notranje iL<»z«»l<».
Vatitnn reformn je cesarju predložena in vsi ustavoverni listi trdo, da pride že v kratkem času pred državni zbor. Lehko mogoče, pa s tem še nij osoda postave odločena. Ko bi tudi v državnem zboru bila sprejeta, in ko bi tudi gospodska zbornica se njej ne ustavljala, ostane Še sankcija krone. Sicer se zdaj zopet sliši, da z ozi-rom na dunajsko razstavo krona ne bo tako naglo storila poslednjega koraka, da vsaj med razstavo vpričo tujih gostov se ne bodo narodi med sabo kavsali. Včeraj je bila seja državnega zbora, pri katerej se je nadaljeval dnevni red poslednje seje.
i*oljskn delegacija je trdno sklenila, državni zbor zapustiti, kadar pride volilna reforma na vrsto. Ta opozicija je ustavo vercem najbolj nadležna, ker je ministerstvo o svojem
Nazadnje se je odločil za poslednje in najdemo ga tam.
Ko stopi na dvorišče prileti mu veliki Gornikov pes nasproti, a neče več v njem poznati starega hišnega prijatelja, katerega je prej pozdravljal. Sovražno laje nanj in mu zastavlja pot.
„Kaj iščeš tod?" vpraša ga osorno Gornik, kateremu so te mesece, kar ga nij bilo tukaj, lasje vidno osiveli.
„Kaj je z Marijanico?" vpraša Ribelj.
Gornik trpko namežikne, obrne se proč in pravi: „Le pojdi od koder si prišel, tukaj nemaš česa več iskati. Boljše bi bilo, da bi ne bil nikoli pod streho prišel, kjer eem jaz spal."
Rekši mu hrbet obrne in odhaja.
Ribljevo klicanje je bilo zastonj. Na dvorišči jc obstal sam. Od raznih oglov so ga posli sumljivo in kakor boječe gledali in glave stiskali.
A tako on nij hotel oditi. Stopi črez prag, da bi v grad šel sam pogledat. V veži najde staro deklo Marto. Starka zavpije na ves glas zagledavši ga in stegne svojo velo roko po njem.
„Prekasno ste prišli, prekasno!" govori in solze se jej polijo po nagubanem obrazu
(Dalje prih.)
času cesarju obljubilo, da vsaj Poljaci ne bodo zoper direktne volitve. In sedaj sc kaže, da so ministri prodavali kožo medvedovo, predno so medveda ustrelili. Zato vse skušajo, da bi Poljake odvrnili od njihovega sklepa. Grof Goluhovski sam je poklican na Dunaj, da bi svojo rojake spreobrnil, pa se bode menda vrnil brez uspeha.
V i>fj4'i'.vkeut državnem zboru so po 14 dnevnem govorjenji srečno končali geue-ralno debato o proračunu za 1. 1873. Skrajna levica jc predložila, naj se ves ministerski predlog odvrne in ne vzame za podlago specijalni debati. Ta predlog je bil zavržen, iu ta teden se počenja debatiranje o posameznih točkah.
Vini bi j<> ti ržiive.
Vojvoda fmrnmont je huda vest av strijskili državnikov. Potem, koje grofa Beusta dobro obdelal, ki je Francozom pomoč Avstrije za vojni slučaj obljubil, ter nesramno ukanje njegovih organov, nemških ustavo-vernih listov, nad pruskimi zmagami dobro osvetil, bere v njegovi najnovejši izjavi levite grofu Andrašijn. Andraši se jc skušal v francoskem listu „Journal des Debats" opravičevati, češ, da Avstrija o začetku vojske nij bila pripravljena za boj, da tedaj Francozom uij mogla pomagati. Gramont pravi, da to nij res, ker je bil že nadvojvoda Albrecht poslan v Pariz, da jc francoske priprave ogledal, ter z Napoleonom dogovoril vojni načrt. Andraši je to le zarad tega prikinul, da je Magjarom zagotovil hegemonijo v Avstriji, ter gospodstvo čez Nemce in Slovane. Auer-sperg je le njegova pritiklina. Sicer pa je Ogrska od leta 1867 sem najslabše upravljena dežela. Slabo gospodarstvo na Ogrskem bode še Avstrija čutila. Grof Andraši naj se pa le varuje igrati s Slovani, ker Avstrija meji na vshod, in ministri so le od danes do jutri.
l*fti*kft zbornica poslancev je spvejela v seji 81, jan. postavo zarad rabe cerkvene disciplinarne oblasti z 263 glasovi proti 117. Poprej jc bila huda debata, ker so neodvisni poslanci, kakor Virchov, Windhorst in drugi, kazali krivičnost omenjene postave. Poslednjega je pozval predsednik zbornice k redu, ker je rekel, da je morala še le zbornica postavo vladi aportirati. Silovitost pruske vlade se kaže tudi drugod. Tako je onidan naučni minister ukazal, da se mora poljskim gimnazijalcem v \Vongrowiecu ob nedeljah nemško pridigovati. Nadškof Ledochovski pa je proti tej silovitosti protest vložil, ter doti čnemu fajmoštru prepovedal, nemško pridigo vati. Fajmošter je ubogal, in gimnazijalci so imeli le tiho mašo. Sedaj pa je ravnatelj gimnazije ukazal, da študentje ne bodo več hodili v omenjeno cerkev.
Mtnlijmt.vkn v In fin bode napravila naselbino na otoku Borneo, ter je že poslala dve vojni ladije z vso pripravo tje. Ne vemo, kedaj se bodo avstrijski državniki kaj ena cega domislili. Sedaj imajo pač preveč opraviti s tem, kako bi Slovanom postavni zastop prikratili.
Dopisi.
Iz IJulftljuiM* 3. febr. [Izv. dop.] (Letni stroški za uravnovalno komisijo zomljiščnega davka) na Kranjsko so strašno veliki. Proračun za leto 1873 znaša 88.130 gl., kateri se razdelo tako-lc: Za mesečne plače stalnih uradnikov 10.000 gl., za dnevnine 36.215 gl., za diete 5.000 gld., za popotvanje (Mcilcngcldcr) 27.000 gld., za uradniške pisarne 4.133 gld., za darila (!) 1200 gl. in za druge stroške 14.582.
Ce se premisli da bode delovanje, katero gre prav polževo pot, morebiti deset let trpelo, bi utegnilo to državo se 881.300 gl, stati! —
Torej tako ogromne svote   se morajo
plačati za to, da se nam večji davek „regulira." Po pravici moramo in smemo vprašati, ali bi sc ne dalo tukaj mnogo prihraniti ? Iz  pliijsk«' Okolice 20. jan.
[Izv. dop.] Dostikrat se čuje in toži črez učitelje, posebno slovensko-štajerske, da so nasprotniki narodnosti, da goje tujščino itd. Žalibog, da je to večkrat tudi istina. Kaj je uzrok temu? Uzrok je veČidelj nevednost in nepoznanje slovenskih razmer. — Ker so nove šolske postave učiteljem svobodo do-nesle, jezć se ene, poprej čez učitelje go-spodovajoče osobe nad njimi, in agitirajo proti njim. Prištevajo pa se tiste osobe k narodni stranki. Kdor dela proti šolskim postavam, ta je proti učiteljem in njih svobodi, tedaj njihov sovražnik. Ka učitelji takim neprijateljem ne morejo prijazni biti, nij nenaravno. Pa krivo bi bilo od učiteljev zarad osob enega samega stanu proti celi slovenski narodni stranki biti. Nevednost tedaj, ako taki učitelji mislijo, da samo en stan dela slovenski narod. Dostikrat se izrazi kak učitelj : Saj nij mogoče z narodno stranko hoditi, ki obstoji samo iz duhovnov , katerih so nekateri (ne vsi) proti novim šolskim postavam. Gg. učitelji, temu nij tako! Čisto narodna stranka z geslom: „vse za domovino, omiko in svobodo," jc učiteljstvu prijazna. Tudi ta stranka se mora boriti kakor mi. Saj nam je znano glasovanje narodnih poslancev v štajerskem deželnem zboru. Hvala Bogu, naši štajcrskoslovcnski poslanci so za svobodno narodno šolo. „Slov. učitelj" piše v 1. številki, ka tiste stranke se naj slovenski učitelj drži, ki bode največ storila za narodno šolstvo in za učitelja. Jaz pa rečem, ka že imamo stranko, ki sc bori in dela za blagor šolstva in učiteljstva slovenskega, in to je narodna stranka s svojim glasilom „Slov. Narodom." Te stranke se tedaj držimo! Ne služimo tujcu, držimo se drage matere domovine slovenske.
Na delo tedaj, slovenski učitelji! Pomagajmo materijelno in duševno; kdor pa pomagati ne more, naj pa vsaj ne bode nasprotnik in izdajica! Učitelj more narodu največ koristiti, utegne mu pa tudi grozno škodovati. Učitelj se lehko šol. postav drži in je zraven tega tudi lehko narodnjak. Ne bomo zarad tega nemškutarji, če moramo v šoli nemški jezik kot predmet učiti, pa nalašč ne smemo tujstva gojiti! — Tedaj učitelji! tovariši moji, držite so „Slov. Narod-a," žrtvujte in delajte za blagor ljudstva slovenskega, in zgodovina bi znala resniti, ka so slovenski učitelji ohranili narodnost Slovencem. — Prokletstvo naroda pa Črez učitelje izdajalce !
Iz Belgrratlfl 27. jan. [Izv. dop.] Za malo časa se jc dogodilo 5 umorov v Bcl-gradu , zavoljo tega je policija uredila, da se mora vsak tujec pri policiji javiti, odsedel li on v gostilnici ali v privatni hiši, kajti vsi ti morilci so iz tujih dežel, največ iz turške. Nije ni čudno; tamošen človek odrase kakor živina, nravi in pravici nema pojma, vsak dan vidi, kako Turčin more ubiti kristjana, ne da je zato kažnjen, in tako misli, da more on to i v drugi deželi činiti. Baš v petek in soboto smo imeli tukaj končno obravnavo zavoljo umora. Dva Bošnjaka namreč sta ubila enega obče spoštovanega gostilničarja, Čir-Taso po imenu. Starček je bil, in vrlo dobrega srca, ker pa nij imel ni žene ni otrok je vse svoje milovanje poklo-
svojemu konju, katerega je ljubil, ko svoje dete; noč in dan je pazil na njega. Eno jutro ob 4, kakor je bila njegova navada, ide k njemu, in ko hoče vrata od hleva odpreti, v ta mah ga udarita dva kolca po glavi in on pade mrtev na zemljo. Morilca sta bila omenjena dva Bošnjaka, ki sta bila v soboto na smrt obsojena.
A tri dni pred je bil en uradnik v penziji v svoji hiši ubit. V tisti hiši razen njega nobeden ne stanuje. Zločinec ga je za vrati počakal, in ko jc zvečer domu prišel, skoči na njega, stisne ga za vrat, in ga tako zadavi. Moral je hud boj biti med morilcem in žrtvo njegovo, karse iz tega vidi, ker jc soba jako okrvljcna; ker pa ubiti nema nobene rane, je moral on svojega morilca jako raniti. I ta je, kakor sc govori iz Turske. Vi vidite, da od tamo dobivamo vsako dobro j čas jc, da sc temu koncu učini.
Gotovo sc še spominjate, da so malo pred , nego jc stopil naš mladi knez Milan na prestol, magjarske novine pisale, da g. Kistič neče biti sprejet od kneza za mini nistra, in naveli so več uzrokov , zakaj ne; a Ristič je denes minister kneza Milana, in kako izredno poverjenje in naklonost ima knez do tega svojega ministra, najbolji dokaz je to, da je knez na svetega Jovana, ko je bil god gosp. Rističa, sam šel v njegovo hišo, da mu čestita „imendan". Da so Magjarji protiv g. Blaznavca in g. Rističa, to jc dobro znamen jc za nas, kajti to pomeni, da oni vodijo edino pravo politiko, to jc narodno, katera bo donesla Srbiji in južnim Slovanom lepšo in sijajnijo bodočnost. D.
Domače stvari.
— (Svojim čč. gg. naročnikom) dajemo na znanje, da ljubljanska pošta šc zdaj neče zvečer po 7. ekspedirati našega lista, kar jc uzrok, da nekaterim g. včasi kasneje v roke pride, ali celo šc le drug dan. Prosimo č. g. naročnike v tej stvari za opro-ščenjc ter je zagotovimo, da bodemo vse storili, da se ta nedostatek odpravi. Naš oziv na ministerstvo nij še rešen. Ob enem pa smo tudi ponovili pritožbo do glavnega poštnega vodstva. Upamo vsak čas ugodne rešitve.
— (Pravda tržaškega mesta) je bila, kakor smo že poročali, pred državno sodnijo v pondeljek rešena. Tržaško mesto je bilo odvrneno s svojo tožbo proti Kranjski, goriški in isterski deželi in spoznano, da tem deželam nij treba plačati terjatev tržaškega mesta. Za Kranjsko je šlo za 337.211 gld., za Gorico 38.000 gld. Kranjsko je zagovarjal dr. Costa, Goriško dr. Pajer. Izmed 12 sodnikov je edini I Iyc glasoval za to, da so dežele dolžne plačati.
— (O šolstvu v I s t r i j i) piše „Slovenski učitelj": Sicer nijsmo dobro podučeni o razmerah šolstva pri naših južnih bratih, vendar nam je mogoče, da podamo vsaj ne koliko splošnih črtic. Poročilo naučnega ministerstva je leta 1870 tako poročalo o iBterskcm šolstvu: „Za šolo ugodne mladine jo 33.048; šolo obiskajoče samo 13.013. Šol je 138, učiteljev 207. Solo obiskuje torej samo 39°/o za šolo ugodnih otrok. Po uč nem jeziku jc v Istriji 53 italijanskih^ 59 slovenskih (slovenskih in hrvatskih) in 26 slovensko-italijanskih šol." Od tega časa, namreč  od   1. 1870 so   šolstvo istersko nij
zboljšalo. Med 138 šolami, katere je Istrija imela, bilo je mnogo, najmanje 50 šol za silo, na katerih so pred novimi šolskimi postavami duhovni večjidel brezplačno poduče-vali. Po vpeljavi novih šolskih postav jc pa okolo 40 duhovnikov šolam hrbet obrnilo. Posvetnih učiteljev pa nij bilo mogoče dobiti. V najnovejšem času pa se še posvetni učitelji preseljujejo iz Istcrskega v druge dežele. V poslednjem času so nekateri dobili službe na Goriškem, seveda boljše od ister-skih ; kajti do sedaj so veljale v Istriji plače: 500, 400 in 300. Po 500 in 400-so toda imeli le učitelji po italijanskih in po poitali-janecnih mestih in trgih; medtem ko je slovenski učitelj na vasi s 300 moral zadovoljen biti — pa vsaj še teh nij dobival. Te nizke plače je še le letos nekaj zboljšal isterski deželni zbor, kakor smo to že zadnjič enkrat omenili. Pa tudi kljnbu zboljšanju plač bode ostalo v Istriji Šc dolgo časa veliko pomanjkanje učiteljev; kajti mladih moči tudi novo učiteljsko izobraževališče ue bode moglo tako hitro odgojiti. Zatorej najboljše, da se za zdaj duhovniki ondašnji zopet Šol poprimo. Sevc, da se jim mora dati za to neko plačilo. Tako se na priliko godi že sedaj na Goriškem, kjer so duhovniki na mnogih šolali tudi učitelji. Tako je v sežanskem okraji na Goriškem 8 učiteljev duhovnikov, in samo 13 je posvetnih učiteljev; 14 šolskih občin je pa brez učitelja. V Istriji je v volovskem šolskem okraji med 22 učitelji tudi 13 duhovnikov: vsaj tako sc nam piše. Če ti duhovniki v soli tudi dobro in vestno podučujejo, tega ne vemo. Pa vsaj tudi ne vemo, Če sc jim za to podučevanje kaj nagrade nakloni, kakor v ravno omenjenem sežanskem okraji, kjer dobivajo duhovni učitelji za ce!o dnevno podučevanje (4 ure) 300 gld. in za poldncvno (150 gld.) za šolsko leto. — V Istriji imajo menda jako slabe šolske urade, katerim je posebno malo mar za slovenske šole. V prvi vrsti počasi deluje deželni šolski svet, ki leta in leta rešuje to pa ono učiteljsko vlogo. Bog daj boljšo prihodnost istcrskcniu šolstvu!
Razne vesti.
* (Neki Istra n) se preseli 1859. leta v Ameriko in zdaj je v mestu Brooklvnu bogat mož. Zanimivo pak je to, kakor „Naša Sloga" pripoveduje, da je obogatel se s pomočjo slovanskega jezika in slovanskega ro-doljubja v daljni Ameriki. Prodajal je namreč tobak in ker je govoril najrajši svoj domovinski jezik, hodili so hrvatski mornarji, ki so stali v brooklvnski luki, vsi k njemu po tobak. Lansko leto ko je Aleksij , veliki knez ruski s tremi velikimi ruskimi brodovi potovaje v Ameriko usidran bil v tej luki, nakupili so Rusi vse potrebščine pri Istranu, samo ker je bil Slovan in jo slovanski ž njimi govoril. Mož je oženjen in ima neko Slovenko za ženo.
*(Michacl Czajkowski) pod imenom, bivši Sadik-paša v turški službi, iu sedaj v Rusijo nazaj sc vrnil, poljski emigrant, je poslal od svojega zdanjega stanovališča v Kicvu v „Moskovske Vedomosti", kratko izpoved svojega jako zanimivega življenja, kjer sledeče pravi: 42 let je že, odkar sem svojo domovino zapustil. V vrstah upora, ki seje leta 1831 v Poljskem povzdignol, boril sem sc kot vojak; v potem sledečem prognanstvu sem bil kot literat, novinar in diplomatičcn agent delaven, kasneje sem se zopet na vo jaško polje povrnil. V teku celega 421etnega burnega življenja sem neutrudljivo hlepel po vspešni delavnosti, da sem svoje življenje,
svoje trude, vso svojo imovino in blago za poljsko stvar žrtvoval. Utemeljil sem poljsko naseljbino v carigradski okolici s tem namenom, da bi poljskim ubežnikom zakonito bitnost v sredi Slovanov na Balkanskem poluotoku pripravil iu sem si prizadeval, v tej naselbini ono zakonsko edinost med naseljenci in izseljenci oživotvoriti. Potem sem uredil polkove poljsko-slovanskega konjištva pod zgodovinsko poznano zastavo Zaporož-cev (kozaki, ki so prvi zastavo neodvisnosti vzdignili) in sem bil skozi 17 let načelnik deželne brambe. V vrste teh polkov so vstopali zastopniki vseh slovanskih narodnosti; slovanski jezik sc jc kot poveljniški jezik uradno rabil, slovanski običaji so sc v splošnem občevanji gojili, in pod vojaškimi znam-njami so se tvarjalc narodne, bratovske razmere Poljakov k drugim Slovanom. Ta po meni uredjena deželna hramba si jc pridobila slavo in je imela pomenljive vspehe. Kljub u temu se jc izkazovalo moje hlepenje kot nestalno iu nerodovito. — Poljaki nijso hoteli notranje narodnn-slovanskc ideje mojega prizadevanja razumeti j oni nijso imeli zastopnosti, cele resnice in potrebnosti obče slovanskega obstanka razumeti in se na to privaditi. Leta 18G3 so poljski emigranti, kateri so svojo domovino zapustili, svojo pozornost na to pod mojim vodstvom stoječo deželno hrambo obrnili; oni so bili z odprtimi rokami sprejeti, v kratkem času potem so začeli zapreke delati, da bi moje delo podrli. Glede na to obžalovanja vredno agitacijo sem storil sklep, to svoje mesto zapustiti, iu turška vlada je dovolila k mojemu odstopu, in se nij obotavljala, mojo dolgo-Jctno službovanje s pokojnino odplačati. Ko sem sprejel svoj odpust od turške vlade, v kateri službi sem bil skoro 28 let, se mi je branilo v Rusiji pravo prejemanja moje pokojnine in povrnil sem se tedaj v svojo očet-njavo nazaj."
* (Zaspan železniški vlak.) Na starega leta dan se jc peljal poštni vlak od Tekućina do Bukurešta. Bilo jo precej hladno, in zato se jc vlakni personal na vsaki postaji dalj časa mudil in se okrcpčaval. Enako so storili tudi pasažirji. Na poslednji postaji pred Bukureštom pa se posebno dolgo mude* in kondukterji iu pasažirji sprazne marsikatero kupico na Čast staremu letu. Odpeljejo se. V Bukureštu pa med tem čakajo in čakajo na vlak. Ko ga pozno v noč še zmi-rom nij, se predstojnik postaje na mašini nasproti pelje gledat, kaj sc je vlaku pripetilo. Končno res najdejo vlak, mirno stoječ, mašinist, kondukterji so pa spali vsak na svojem mestu in spali so tudi vsi pasažirji. Če je res!
* (l n d i j a n c i v A m e r i k i) šc nikakor nijso vse romantičnosti in prvotne div-josti izgubili. Pleme Modoc-Indijancev hoče namreč zemljo v južnem Oregonu in severni Kaliforniji zasesti. Vlada, ki je tem drznim nameram krepko ugovarjala, jela je prisiljena, vojno priprave delati, katere pa, kakor reči sedaj stoje, ne prerokujejo ravno dobrega uspeha. Neustrašljivi Modoc-Indijanci so se poskrili v vulkauične jame, na južnej strani jezera Tula, kjer se v labirintskih jamah tega gorovja ustavljajo vsakej orožnej moči. Nad 150 mož brani glavni po opisovanjih amerikanskih listov komaj za okno velik vhod, in ker so globoke jame nedohodljive, utegne obležencem lahko biti, da po brezštevilnih vo-dotočnih strugah z zunajnim svetom občujejo. Maršal Pellisier, kateri je kakor znano v Al-geriji z dimom take ubežnike po jamah uničeval, bil bi tukaj težko kaj opravil, ker jc oni glavni vhod silno težko dose^liv, in primorani so bili, vojno orodje pripraviti. Zadnji telegram iz Novega Yorka poroča, da so napad zopet poskušali, pa brez uspeha.
Narodno-gospodarske stvari.
0 povzdigi vinoreje.
(.Konec.)
Avstrijska bi torej ne mogla v teh državah svojih vin oddajati. Ncuišk „Zollverciu"
uvaža res vina za 27,000.000 frankov, glavni použivalci pa ostanejo vendar An^ležka, ki skoraj 7krat več, namreč za 174,000.000 fr in Ruska, ki za 48,000.000 fr. vina uvaža Lastni pridelek nemških „Zollvereiuskih" dr žav nij velik, uvažanje je tudi komaj vredno da se imenuje,  kajti med tem, ko na An gležkem vsak prebivalec za G fr. — cent. na tfvajcarskern za    ...  G  „  70 „ na Relgiškem za .   .   .   .   3  n  GO „ na Nizozemskem .   ...   3   „  40 „
na Danskem.....2   „  70 „
vina od zunaj kupuje, pride v onih državah od vrednosti uvažanja le za 75 cent. vina na vsakega prebivalca. Ker se pa mi po sebno na Nemčijo ozirati moramo, ako se voznina odpravi, bi se, kakor nam številke kažejo, zel6 zmotili misle, da se bo izvažanje vina povišalo, posebno ker so tudi Nemci več ali manj francoskih vin vajeni. Sploh moramo poudarjati, da Avstrijska le srednje bogastvo vina ima, in zategadelj bode pri boljšem stanu ljudstva komaj lastne potrebe krila, zarad tega tudi oziroma količesti tujo vinsko trgovino ne more prevagovati, ker pride na vsakega prebivalca v:
Španski Francoski . Portugalski Italiji . * Grški . . Avstriji
142 litrc8 vina
123    „ „ 122 „
112    n n
92     n n
G G -
Naša monarhija torej v primeri z drugimi deželami nema nobenega uzroka želeti, da se voznina odpravi in s tem izvažanje vina polajša.
K 2. Nasproti pa bodo tuje dežele celo našo monarhijo z vinom poplavilo in pridelovanje vina v naših deželah zadušile. Morejo to že s preostankom nad lastno potre-bovanje, vsled tega bode se morala Avstrija proti francoskemu, italijanskemu in španskemu ogromnemu pridelovanju boriti. Vendar se bomo tolažili, ako bi le pri borbi proti tujemu pridelovanju ostalo ; bili bi nam potem stroški za prevažanje varstvena voznina za povzdigo ali vsaj vzdržavanjo našega vinskega pridelka; ali mi bi imeli, ako se voznina odpravi, tudi proti vinskim fabrikantom boriti se, kateri bi pa gotovo avstrijske vi-norejce na nič spravili. Viuski fabrikant, kateri se ne briga za neugodno vreme, ki nij obložen z visokimi davki, ki jih plačuje vi-norejec, se bo najbližjo vinorejca naselil, da more svojemu fabrikatu tir m o brandnerja, jeruzalemca itd. z vspehom dati. Najboljemu naravnemu vinu kupčevalec ne bode zaupal, ker bo mislil, da se nahaja v njem le napredovanje vinske fabrikacije.
Da bode tuja vinska fabrikacija kup naših pravih vin znižavala, to je brez dvoma. Dr. Neubauer v svoji vinski kemiji piše o pe-tiotiziranji: „Na Francoskem se s petiotizi-ranjem že jako pečajo, in zarad tega je mogoče, silno veliko Bordo-vin po neizmerno dobri ceni pridelati, ki dandenes po vseh delih sveta gredo. Jaz sam sem v Parizu kljubu oktroja t. i. Bordo-vino za 30 cent., t- j. 3Vi sreb. petič sklenico pil; da zeld v Novem-Yorku, se lehko kljubu velikim davkom, ki jih zedinjene države terjajo', barel (1G2 sklenic) za 16 dolarjev kupi, tako da se te do cestninske hiše za 8 dolarjev dobe."
„Ako pa na Fracoskem petiotiziranjc upotrebljujejo, dozdeva se, da se v Nemčiji Gall-ovega ravnanja drže; Beyse naravnost pravi, da so vsa v Ameriko prišla renska, mozelska, mekarska, sploh nemška vina po-galizirane." Podpisano društvo za vinorejo opravičuje popolnem pravila prostega trgovanja, kakor tudi davkov in voznine prosto uvažanje vseh pravih potreb živeža v vsakem oziru; ali vino še za zdaj na eni strani nij neogibna potreba za živež, na drugi strani pa zadostuje inozemsko piidelanjc domačim potrebam. Omenjamo posebno za ta kraj, da so krajine po Štajerskem,  še manj  pa one
komaj imenovanja vredne; in vendar smo popolnem zadovoljni s ceno pri malem trgo vanji. Nasproti pa ne moremo ogniti so , da povemo, ka je slabega 1864. 1. veliko tisoč štrtinov zunanjim deželam bilo prodano j šla so kot jesih deklarirano črez mejo, in vrnile se kot „nemška" ali „franeoska", vina. — To si moramo posebno zapomniti; kaže nam, da hočejo tujci k večjemu surovino za vinsko fabrikacijo pri nas nakupiti. Kar pa izvažanje surovine za deželo pomenja, je vsakemu narodnemu gospodarju znano; ono konča z izvažanjem ljudi.
Ako se voznina za vino odpravi, izpade nekaj iz državnih dohodkov, in to bi se mo rebiti moralo s povišanjem vinske cene nadomestiti, vsled tega pa bi vinorejec pri tako že velikih davkih moral celo poginiti. Držav nik bi moral tudi pri naših negotovih denar nih razmerah to premisliti, da je zoper umno finančno gospodarjenje, denar, ki ga je pri nas tako malo in je drag, za blago (vino) izvažavati, katero si lahko sami pridelamo, za katero nasprotno še lahko tuji denar dobivamo, ako se upelje umno vinorejstvo in pravilno kletarstvo. — Udano podpisano društvo za vinorejo izreka se zategadelj odločno proti odpravi voznine in prosi naj se navedeni uzroki preudarijo in na višjem mestu oziranju predložijo."
— Cena mesa za februarje tu: Funt naj boljega mesa od pitanega vola velja 28 kr., srednje 24 kr., najslabše 20 kr. j kravje in volovje pa jc po 25, 21  in 17 kr.
— Gnojenje travnikov z zmletimi kostmi.) Kosti imajo v sebi dokaj fosforove kisline, ki je travam neobhodno potreben živež, kakor kemična analiza travnega pepela spričuje. In ravno fosforove kisline dohaja travniku naj menj. S pomako ali z napeljavo vode pripomoremo travniku dokaj, toda fosforove kisline še travniku pomanjkuje. Umni gospodarji so tedaj začeli gnojiti travnike z zmletimi kostmi, na oral 3—4 cente. Jeseni ko se pomaka travnik, treba da vodo odpeljemo, in ko se jc travnik vsaj nekoliko namočil, posejemo na njega kakih 4 stotov dobro zmletih kosti. V 3 dneh se kosti prav dobro razmehčajo, in potem zopet spustimo nekoliko (pa le malo) vodo na travnik. Uspeh je kmalu očividen. Ker smo iz lastne skušnje o velikej vrednosti kosti prepričani, svetujemo vsem gospodarjem, da tako gno
jcnje poskusijo ; vspeh jim bo gotovo kazal, da bodo nadaljevali dobro reč. Vsak naj >olovico kakega travnika pognoji s kostmi cakor smo popisali, drugo polovico naj pusti brez navedenega gnoja in prepričan bo o dobroti takega gnoja. nGosp. list".
— Vinske cene se malo spreminjajo, tudi nij posebne kupčije, ker se je 1872. vino skoro vse po večjih vinotržcih pokupilo. Sploh pa 1872. tako visoko ceno ima, da ga krčmarji nikjer ne morejo točiti po 48 kr., kakor druga leta, ko je novo vino se točilo po 28 do 36 kr. bokal. Letos pa je povsodi po 5G do GO kr., v tem, ko se kisli 1871 po 48 kr. dobiva. Enake razmere so tudi na Vvstrijskem, kjer velja najslabejši 1872. 12 do 13 gold. vedro , 1868. in 18G9. pa celo 30 gld. in na Ogerskem, kjer je črno bu-dinsko (Ofner) in šcgzarsko vino po 20 gl., belo navadno pa po 11 do 12 gld. Delo v vinogradih se je že pričelo ; po večem jc rez končana, tudi se je pridno grobalo. Sneg pa, ki je zapadel te dni, bo motil delo , če ga ug skoro zopet ne odpravi.
olja na plućnih tuhorkulah. — Pia Janovic, 2 dni, na mertudu. — Katar. Marn, delavka, 40 I., na sulici. — Marija Reich, 5 mesenv, na plućnom mertudu.
Tujci.
4. febr.
Pri K lef»n t u : Jelen iz Terbovl. — knez Frič iz Kamnika. — grof Lichtonberg, Flegar iz Dolenjskega.
Pri Kalita*v Frbančič iz Preddvora. —Glo-bočnik z gospo iz Železnikov. — grof Pače iz Sta-noviča. — Švaigor iz Dunaja. — Siiffer iz Maribora. Cerelski iz Trebiža. — Posevnik z družino iz Celja.
Dunajska borsa 4. februarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   G8 gld. 80 kr^
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 „ 10 „.
1860 drl posojilo.....103 . 7f> „
London.........109 n — n.
Kreditne akcijo......                        333 „ f>0 „
Akcijo narodne banke   .   .   . 9(57 „ — n.
Napol..........8 . 67'/, „
C. k. cekini.......— _ — _
Srebro........ 107 . 85
Dr. Ferdo Rojic,
zdravnik v Ipavi,
(40-1)
ne stanuje več v Fluksovi hiši, temoč v tej nasproti stoječi lit&i if«>*|». Nvarc
Služba podučitelja
X lttklc*ll4klll»ill*Kll ("a hrvaški progi) z letno plačo 300 gld., GO gld. doklade in prostim stanovanjem se ima namestiti. Prosilci, zmožni obeli deželnih jezikov, naj vlože svoje molbe s postavnimi prilogami do 20. februarja pri k rajnem šolskem svetu v Rei-chenburgu. (42)
Okrajni šolski svet v Sevnici (Lichtemvald)
1. februarja 1873.
Krčmar ali natakar
ali vdova, katera ima odraščene hčere, ki more 200 gld. kavcije položiti se išče, da v Zuženberku dobro krčmo na svoj račun prevzame.
Več o tem se izve pri gospodu
Dominik Derjani-tu
(38—2) v Žuženberku.
Za svetovno razpostavo
na Dunaj 1
se kupujejo lepi, dolgi žoiiakl lasje;
rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo ; tudi se sprejemajo posamezni kosi, iu denar zanje se takoj pošlje. (33_f»)
Wilhelm Stutz,
v .,Zvozilr (Nlernalloe), hil štev. .'10 v Ljubljani.
Opomenica.
Rkttckutivne dražbe: 8. febr. Stritofovi pos., 400 in 474 gl., v Loži. — VVcborjuvo pos., 956 gl., v Loki. — Beličevo, v Ljubljani. — Konoblovo, v SenožeČi. — VVmdišovo, 1090 gl. v Ptuju.
Umrli v IJuliljiiii ■
od 1. do 3. februarja 1873.
zunaj monarhije, po katerih ml vtoo o'dcfcjwTo, - jS* Ja£ntV$ovoc? W$t%LS3$i:
PluČna sušica je ozdravljiva!
dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v 8. natisu na dau prišla in katerej uže
■ IIII 4»^ O tl*io£ IIO VO * |M»1ii I«l<l
iivlji'nJ.i zahvaljuje. Način lečenja jo vsakteruiku razumljivo popisan od M. Auerbach-a. Wa\ ra v I jcii M' J« pi o>(o. s«l o^hi muli, poi-
*«Mi  l'lll»IjftVO,   VSJM'll I'&llli-
l*;*l<"M. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Cts. od (247—16)
J. V. Albert-u
Mtinc1.cn, >la\iniiliaiissh\ Nr. 37.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Seineu.
Lastnina iu tisk „Narodne tiHkarne'