GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. —-i leatortl m Second CIbm Matter September 25th 194t at the Post Office at New York. M. I., onriei Act of Conrreoe of Marcfc trC Wt. POZOR, NAROČNIKI... Worogiitkw milj—no, da te« do poH-Uamo potrdil u poslano naročnino. Zadostuje potrdilo polef naslova na Urtu— do luterept dno, meseca la leta je na» rotelna plačana. Uprava. \<> 1M7 bt<-v. -j:t7 — VOLUME LIII—IxETNIK LiU NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1915 — I'BTEK. 7. I>ECEMBRA, 1045 Tel. CHelsea 3-1242 KITAJCI PRED MUKDENOM Kitajska narodna arniada stoji in postava 25 milj pred Mukdenom in čaka na rusko dovoljenje, da vkoraka v največje mestc v Mandžuriji. Rasi so v Mukdenii, zastopniki kitajske armade pa sv podajajo * manšalom Rodjon .1. Miti nu\skiiu v rangčunu, prestolici Mandžuriji-, za vkorakanje v mesto. Medtem ko se vrie ta pogajanja, pravi neko ]K>nw*iIo na 4,Xew Kzeehwan Dailyda so kitaj ska komunistična armada pripravlja, da vkoraka v Harbin, :»00 milj neverne od Mukdena. Kitajski komunistični voditelji v Jenanu za-ti ju jejo, da sta vojna ali mir na Kitajskem odvisna od general i« ima Ca n kaj šoka, ako 1*> jk>-sravil demokratsko koalicijsko vlado na zelo nfiširuiti načelih. Komunisti trdijo, da ravno ziinidi tega ni u«pelo poslanstvo generala Pa-trtelca H ur leva, ker se t epi ('ankajšeku ne mori do|M»vedati. V tej toeki ('aitkajšek ni nikdar popustil in tudi še sedaj noče popustiti. In vk; poročila, da je obljubil. da 1m> vzel v svojo vladi« tudi komuniste, so hita napačna. V Cunčingu se ImmIo zopet v nekaj dneh pričela mirovna pogajanja, od katerih je odvisna bodočnost Kitajske. Mao tV-Tung, komunistični voditelj v svoji ktijiifi " Koalicijska vlada" pravi, da naj 1m> vstanovljena država, ki bo last kitajskega naroda. Na l>ojazen nekaterih, da Is slo komunisti, kadar pridejo enkrat do moči, postavili državo po zgledu komunistične Rusije, je Mao Oe-Tung rekel: ''Kitajska zgodovina 1m> vstanovi-la kitajski sistem." "Za dolgo dol ►o." je rekel, 'l»o prišel sistem posebne vrste, ki je popolnoma potreben in za nas razumljiv, ki pa je različen od ruskega — nova demokratska država in vlada v zvezi več deinokrat^Jtih razredov." Kitajska straža okoli ameriškega letališča v Kantonu je bila zelo ojaeena, ker so ameriški častniki našli grozilno pismo, ki obljublja ''a-meriško krvavo čistko.'* Nekatera poročila naznanjajo, da so okoli Kantona nekateri komunisti na delu. V ameriški koloniji v Sanghaju je okoli 100 Amerika noev. Sovjetska časnikarska agent ura Tass javlja iz Moskve, et lMumbuikov na mornariško letališče Fort Lauderdale," F1 a. — Vsak bombnik je imel na krovu po dva ali tri može posadke. Na iskanje so bili poslani vsi aero]»lani v tem predelu Floride ter jili iščejo 100 milj v notranjost dežele. Rusi delijo zemljo V Berlinu je bilo naznanjeno. da so Rusi v svoji zoni razdelili 70(H) velikih posestev, ki so pripadala junker jem in drugim bogatinom, v 281.155 majhnih kmetij. Te kmetije merijo jod JT do 20 akt rov, nekatere pa tudi 25 akrov. ] ti rašara, (i. deceirtbra. Tu-k;;jšnje čn*Krpisje objavlja vest, «1.» je neki višji uradnik I*>lj-s':e vlade d >maeemu poljskemu časopisju naznanil, da" od te^a trenutka nadalje atomska boui-b:i ni več izključna in tajna lastnina kakega posebnega naroda ali države,''kajti 4'Rusija, ki j«' na čelu svetovnih znanstvenih preiskav, ji' obvladala izkoriščanje atomske sile." Omenjeni jsiljski višji uradnik, čegar ime je Adolf Herman in ki je pomožni državni tajnik, je v svojem tozadevnem sporočilu tudi izjavil, uda atomska Ixtmbii ne lxnle prav nič vpljivala na prikroj mednarodnega položaja," in je izjavil, da je sedaj žt* skrajni čas, da se razne države iznebe iluzije, katere podlaga je bila dosedaj — atomska boinba. MINISTER ATTLEE JE DOBU, ZAUPNICO Včeraj je Winston Churchill v iKJsliinski zbornica stavil predlog, da iborniea vladi elementa Attleea izreče nezaupni-eo in je za svoj predlog navedel poglavitni vzrok, 81 glasovi. med tem ko je bilo za nezaupnice iMldanih 107 srlasov. Kupite -topile 257 izmed 332 japonskih večjih bojnih ladij tekom vojne in da so zavezniške mornarice potopile nad 000 nemških podmornic. Forrestal ni trdil, da je samo vojna mornarica izvojeva-la zmago in da tega o sebi ne more trditi nobena oborožena sila. Zmago so izvojevale združene mornariška, armadna in zračna sila. PUERTO RICO — ODPRAVLJENA Velikanski vpljiv tega dogodka na dežele ob Karibskem zalivu in Zapadne Indije. NAŠI JUŽNI SOSEDJE Ubegli bivši predsedniki republike Venezuele v Zjedinjenih državah. — Bivši brazilski predsednik, | Getulio Dornelles Vargas, je postal 4'farmar". — Novi predsedniški kandidat Zj edin j enih držav Bra- j zilskih. NEMŠKI INDUSTRIJALCI SO BILI PRIJETI Kot pravi i>oročilo iz Iser-lahua v Nemčiji, so bili zopet prijeti štirje nemški jeklarski iKironi- I*rejšnji teden pa so bili tudi prijeti štirje industrijalci. Vsi so bili poslani v neko mednarodno taborišče v angleški okupacijski zoni. Zadnji je bil aretiran dr. Koliert Rottniann. predsednik jeklarske družbe v Lhiesseldor-fii; nadalje so bili zaprti "\Vil-helin Janaschek, ravnatelj Hue tenwerke Siegerlaiul v Siege-ini, Kurt Sclimitz, predsednik ItuhrstahI v Wittenu in \Vil-helni Steinlberg, uradnik pri Vereinigte Stalihverke v Dnes-Ncldorfu. J AMANITA BO VISEL General T orno ju k i Jamašita je bil danes zaradi grozodej-stev, ki jih je uganjala njegova armada na Filipinih, oOso-jen na smrt na vislicah. Pravdorek je prišel ravno na četrto obletnico japonskega zahrbtnega napada na Pearl Harbor. Ko je bila Jamasiti prebrana obsodila, je zgledal zelo potrt. Takoj je bil odpeljan iz dvora-ue v cMoo pod močno vojaško CARACAS, Venezuela, 6. decembra. — Dva bivša predsednika republike Venezuela, sta nedavno odpotovala v Zjedinje-ne države, oziroma v Miami Fla. — Prvi je bivši predsednik Isaias Medina Angarita, kateri je moral ostaviti svoje predsednštvo povodom zadnje vojaške revolte, katera je proglasila novim predsednikom republike Romulo Betancourta. dina Angarita odpotoval je v Miami, Fla., tudi bivši vene-zuelski predsednik Eleazar Lopez Contreras, v čegar spremstvu so bili tudi bivši vojni minister Delfin Recerra, bivši finančni minister Arturo Uslar-Pietri, minister javnih del'Manuel Silveira, governor federalnega distrikta Diego Nucete Sardi in šest višjih častnikov. • • * RlO DE JANEIRO, Zjed. _ I države Brazil, 6. decembra. —| Geiulio Dornelles Vargas, ki je' tekom zadnjih 15 let vladal' vsem državam v Brazilu, se je' preselili iz predsedniške palače | Guanabara ter živi sedaj na1 svoji farmi v južnem Brazilu,| kjer pije običajni "chimarrao" in počiva pod košatimi južnimi hrasti, kjer si je dal napraviti iz cementa izdelane klopi, ki sol i bolj hladne. Njegova hiša ima | le pet sob in malo kuhinjo. V kuhinji tudi ob večerih pregleduje dnevno časopisje in se razgovarja z edino služkinjo, katera ga še pozna, ko je bil mali deček. — In ko se bode naveličal življenja rja deželi, bode morda zopet pričel z predsedovanjem. V nedeljo, dne 8. t. m. bodo v Brazilu predsedniške volitve (in splošno se trdi, da Bode tem povodom izvoljen predsednikom — Eduardo Gomes, vodja dosedanje opozicije proti biv- /-v! v; Karibskem zalivu. — Prebivalstvo otoka Puerto Rico namerava sedaj prevzeti v svojo last vsa prometna sredstva, kakor tudi telefonski sistem na otoku, in prebivalstvo gradi za svoj lastni denar več tovarn za izdelovanje sladkorja, kajti kupilo je velika zemljišča, na katerem je podjetništvo imelo svoje velike sladkorne nasade. Ta zemljišča sedaj razdeljujejo med prebivalstvom, katero ta zemljišča obdeluje. Prebivalstvo sedaj tudi ustanovi j a svojo lastno živinorejo, tako da bode tudi v tem pogledu postalo popolnoma neodvisno od mesarskega trusta na celini Zjedi-njenih držav. Na ta način je pribivalstvo otoka Puerto Rico marljivo delalo in postalo že deloma neodvisno v gospodarskem pogledu, medtem ko naše domače prebivalstvo še vedno živi v prepirih med delavstvom in podjetništvom. Sedanji gospodarski položaj in preinačenje gospodarskega sistema izredno vpijiva na prebivalstvo bližnjih republik Santo Domingo in Haiti. Kam z ameriško armadno železniško opremo v Evropi Na konferenci železniških za-stopuikov iz It evropskih držav v Brtuselju, jo bilo naznanjeno, da ameriške vojaške ol»-lasti in zastopniki evropskih zaipaidnih držav čakajo, kaj bi naredili s 1000 ameriškimi lokomotivami in 50.000 železniškimi vozovi. Amerika bi rada čimprej prodala vso železniško opremo, toda evropski zastopniki čakajo, da bodo cene padle. nakar Iwxlo vse pokupili. Posebno Francozi skušajo znižati cene in pravijo, da Amerika ne bo zopet, prepeljala lokomotiv in železniških voz čez morje in da bo vsled tega prisiljena jili prodati po nizki ceni. Paketi za Jugoslavijo Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu, D. C., nam je poslalo naslednje obvestilo v objavo : '•Paketi, ki jih tukajšnji iz seljened pošiljajo kot dar. prihajajo v I)- F. Jugoslavijo, vendar brez označbe G. L- V. V- in brez spremnega pisni a, ki bi služilo kot dokaz, da je paket namenjen kot darilo. "Da se prepreči, da jugoslovanske carinske oblasti zahtevajo plačilo carine za takšne pakete, je potrebno, da imajo ti paketi vidno oznadbo: — "G. L. V. V." 'in da se jim doda spremno pismo, s katerim se potrjuje, da je paket poslan kot darilo." Gornja navodila so važna za vse one, ki žele svojcem v Jugoslaviji poslati pakete v svr-lio pomoči. (Spremno pismo naslovljeno na prejemnika, prilepite na paket. Na pismu je treba nalepiti tudi iznamko za 5 centov, kot običajno za navadno pošto v Evropo.) Mehiški peoni v Zdr. drž. Mehiški delavski minister Francisco Trujillo Gurria se v Washingtonu že tri dni posvetuje z delavskim tajnikom Seli'wellenbachom glede 00,000 mehiških delavcev, ki morajo v Združenih državah delati za zelo nizke plače, ker ne morejo dobiti prostora na železnicah, da bi se peljali domov. Mnogi delavci se pritožujejo, da morajo delati na železnicah in da imajo nizke plače kot. mehiški peoni in si ne morejo nnmnnrnti. ŠVEDSKA SE BOJI RUSIJE Švedska ima dve veliki skrbi: velikanski ruski vpliv v baltskih državah in svoj lastni notranji gospodarski položaj. šemu predsedniku, Vargas. Gen. Hurley obdolžil Deana Atchesona Na zelo viharni seji senatnega odbora za vnanje zadeve je general Petrick J. llurley o-stro obsojal državnega podtaj-nika Deana Atchesona ter ga l obdolžil, da je uničil in porazil ameriško politiko v Iranu. Kolektivizacija puertoriških podjetij se je polagoma vršila od leta 1942 nadalje, in ker je bil ta korak domačinov docela vspešen, ima tudi velikanski vpliv na prebivalstvo vse Zapadne Indije kakor tudi na državljane takozvanih karibskih republik Venezuela, Colombia, Panama, Costa Rica, Guatemala in druge dežele ob Glas newyorskega župana je drag V Mestni hiši v New Yorku je bilo včeraj naznanjeno, da je maguzin "Liberty*' z žuipanom La Guardia sklenil pogodi*), s katero se je župan zavezal, da bo vsak teden za magazin govoril na postaji American Broadcasting. Company. Znano ni, za kako veliko plačo se je La Guardia pogodil, toda od strani se sliši, da je okoli — 1100,000 na leto. La Guardia bo govoril, pri-čenši 6. januarja, vsako nedeljo od 9.30 do 9.45 na radio postaji WJZ. Glede prvega vprašanja pridejo v poštev begunci iz baltskih držav in časopisi o tem zelo obširno pišejo. Celo kralj Gustav je pisal Stalinu pismo o beguncih- Od leta 1039 do 1945 je Rusija razširila svoj vpliv po baltskih državah. Rusi so imeli 50 let v najemu Porkkala v južni Finski, kjer sedaj gradijo veliko vojno pristanišče. Estonska, Let ska in Litva so sedaj del Sovjetske unije. Koenigs-berg je rusko pristanišče in Poljska je tesno zvezana z Rusijo. In toleg tega ni še prav nič znanega, kdaj bodo Rusi iz praznili danski otok Bornholm, ki je od južnega konca Švedske oddaljen samo 35 milj. Ti ho se pripoveduje, da bodo Rusi odšli iz otoka, kadar bodo Angleži zapustili Dansko. Toda glede tega še ni nikakega dogovora in nikakega zaključka in Šradska je vsled tega nervozna. Z Bornholma morejo Rusi popolnoma kontrolirati prevoz švedske rude. Zato je za Švedsko velike važnosti, da obdrži prijateljske odnosaje z Rusijo in tudi skuša priti v Organizacijo Združenih narodov. Sedaj po vojni je Švedska gospodarsko nmogo bolj prizadeta kot pa je bila tekom vojne, kajti tedaj je mogla trgovati z obema vojskujočima se strankama. Prepir zaradi sedeža UNO Na konferenci pripravljenega odbora za Organizacijo Združenih narodov je sedaj največji prepir zaradi sedeža organizacije. Anglija, Francija in Belgija zahtevajo, da je sedež v kakem mestu v Evropi. Kanadski delegat pa je predlagal, naj bo tajno glasovanje za mesto, kjer naj bo sedež, ne pa, glede dežele. Ameriški delegat Adlai Bte-fenson, ki nadomestuje bolnega glavnega delegata Stettiniusa, je rekel, da želi, da bi bil sedež NO v Združenih državah, da se pa ameriški delegati ne bodo vdeležili glasovanja glede sedeža.. Obljubil pa je, da bo pomagal ostalim delegatom, dai čimprej izberejo kraj za sedež* Nemiri v Iranu ^ Iz Teherana poroča uradni radio, da je bilo v novih nemirih v Talbrku včeraj uibitih 23 oseb. SANA ^ U» 21 ^ dobivat« . . . NARODA" • h ® '^naravnost na dom I p* ^ T W, nedelj in pr»xnlk*v) I __ ^ X.____ I CITAJT. - S VAS ZANIMA I IZ S AN JUANA, glavnega mesta otoka Puerto Rico, pri- 1 hajajo zanimive vesti, katere s kolikortoli vzrujevajo vse za- i sebno podjetništvo ameriške 1 celine. Onstran aliva mesta 1 San Juan, se dviga v zrak dim) tamošnje plinarne, in tudi dim«: t?mošnje tovarne steklenih izdelkov, katera je vredna najmanj ?2.500.000. V tej tovarni spreminjajo domači pesek v — steklenice. Ta tovarna je povsem nova in zemljišče na katerem je zgrajena, meri nad dvajset akrov. V teh tovarnah se neprestano dela. Politični vodje prebivalstva otoka Puerto Rico trdijo, da pomenja dim, ki prihaja iz visokih dimnikov teh tovarn, — najzdra-vejšo gospodarsko revolucijo, | katera pomenja boljšo bodočnost vsem "jibarom" ali pri-I prostim ljudem krasnega otoka i in morda tudi njihovim sose-i dom. ' ... (Omenjena tovarna je sedaj "ljudska tovarna", in to velja «' tudi o bližnji tovarni za izdelovanje cementa, tovarni za iz-! delovanje trdega papirja in ra-jzmh drugih obrtnih podjetjih, ,katere vse izdelujejo potrebščine v korist in dobiček vsega | prebivalstva, ne pa v prid dobičkov posameznikov ali tako-izvanih podjetnikov. Tudi trgo-1 vinska komora je prešla v last »prebivalstva, katero je doka-i zaio vsemu svetu, da lahko ob-i staja in napreduje brez zaseb-jnega podjetništva po načinu i iztočne EvroDe. "OLAS NARODA'NfcVV iUKK FRIDAY, DECEMBER 7, 1945 V8TAN0VLJEN L UM Glas Naroda ("VOICE O* Trii rtOPLB") 99 Owned and Published by SLovenlc Publishing Company, (▲ Corporation) Frank Sakser, President; Ignac Hode. Treasurer; Joseph La peha. Sec. PlMa «C bualneee of the corporation and addreeee« of a bore officers: _«it WEST 18th BTBBPT. NKW YORK 11, N. 62nd YEAR "filil Naroda" la lasned every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ^DRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: »7.— : ZA POL LETA —$3.80; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — >8,— LETNO; M- ZA POL LETA "e, kajti vodjem an-nlr ku i n ost rane pol i take je bilo (pred vsem na tem ležeče, da nili.V ne moti kramarski angleški imperij a lizem. Annrleški Tori ji so tajno dn javno nastopali proti Brian-doveiu načrta zjediniti vso kontinentalno Evropo. Klika an-!i l konservativne stranke se je vedno zavzemala za to, da j vojna Liga narodov po možnosti oslabi in ko je prišlo f!<> i on *i-fasistične krize, je bilo vsemu svetu jasno, da je An i i ja zakrivila drugo svetovno vojno. Vse. kar je tekom imenovane dobe Anglija storila do-l.i. i. je bilo dejstvo, da je ostala lojalna napram Etiopiji; • !;i r-«* j«' potem pridružila Franciji in da je sklenila nadaljevali z vojno tudi potem, ko je Francija propadla. — Vse to m je /godilo tedaj, ko je bila v Angliji na krmilu konservativna stranka. Svetovna javnost, ki je pričakovala, da se l>ode kramar-v i politika Anglije spremenila, ko je v minolem juliju pri Ustjih volitvah prišla na površje angleška delavska atran-;i jo bila v tem pogleda v polnem pomenu besede — razoČa r .na. iSfdanji angleški ministerski predsednik. Bevin, namreč in.iia skrlieti za to, da — ostane vse pri starem. Stari položaj je le v toliko spremenil, da smatra Bevin ova Anglija sedaj : <11 Francijo za "velesilo", kajti Francija ima še nekoliko "kolonij" in Bevin radi tega trdi in izjavlja, da je to1 v<*č jegn pomena, kakor pa število vojaštva, katero ima ta ali o nt država na razpolago. Anglija sicer priipoznava novo Polj«ko republiko, toda J>olj hladnokmio, kajti sedaj se zaveda, da poljski '"baroni" ne ImkIo v nadalje zainoigli izkoriščati poljsko prebivalstvo, krasti naravna bogastva imenovane dežele in pošiljati to bo-jrasivo v — Ajnglijo, kakor je to morala pošiljati tudi nekdanja Jugoslavija, dokler je bil jugoslovanski "kralj'* še nekako pravi "kral" sedanje Jugoslovanske republike. — Bevin tudi zahteva, da se z Italijo lopo postopa in obljubil je, da bode Anglija tej deželi po možnosti pomagala. Anglija je tudi odredila, da se prelože narodne volitve na Grškem za nekoliko let in ra®lika Be vi nove vlade od j ►stopanja Churrhillove vlade na Grškem je le ta, da je <'!.nrcliill nastopal proti onganiztciji EAM in onemogočit lM»štene volitve, dočim izjavlja Bevin, da mu je vse eno. imajo li (Irki monarhijo ali pa republiko. Anglija j>omaga Nizozemcem, ker so slednji podfpirali An-i1.1 i jr, (ustmeno), ko so Japonci napadali angleške kolonije, toda — angleško vojaštvo sedaj ni prišlo na Javo, da poma-•_r:• domačinom do nezavisnosti, temveč, da pomaga Nizozemcem nadaljevati njihovo krutost napram svobodoljubnim domačinom. In Bevin pravi, da se bodočnost Indonezije ne bodo odločila na bojiščih, temveč — pri mirovni konferenci. Anglija se tudi zanima za nekako evropsko "federacijo-' v kateri mora biti Nemčija vključena in izjavlja, da v Evropi si^laj ni niti ena sama meja "vama". (Pri tem najbrže n sli na mejo med Jugoslavijo in Italijo ter Avstrijo.) In končno — sedanja Anglija se tudi zavzema za zvezo na-i dov, ki bode taka, da bode "čuvala atomsko silo'' — kakor da bi bila ta Bila v resnici še vedno neznana vsemu sve-Mi- — In —: "Lord Ha-Ha — je mrtev . . . Majhen narod kot smo Slovenci je bil pred vojno vedno izkoriščan po tujcih na vse mogoče načine. Tujci so imeli najlepše vinogradniške vrhe v Slovenskih goricah, tujci so sedeli v upravnih odborih naših industrijskih podjetij in tujci so se šopirili po naših letoviških vilah. Tujci so izkoristili znoj našega človeka in odnašali naše narodno bogastvo v tujino. Tudi zavarovalstvo ni bil majhen kanal, po katerem se je odtekalo naše premoženje v tujino. Pred vojno je delovalo v Jugoslaviji 23 zavarovalnic, od katerih jih je imelo v Sloveniji dovoljenje za poslovanje 16. Med temi je bila res domača samo Vzajemna zavarovalnica, ki je v svoje poslovanje zajela množice slovenskega ljudstva in se radi tega razvila v samo slovensko zavarovalnico. Svoje delovanje in poslovne zveze pa je vodstvo Vzajemne zavarovalnice v zadnjih letih usmerilo popolnoma v svoje strankarske vode. Med okupacijo je vodstvo Vzajemie zavarovalnice spremenilo svojo organizacijsko mrežo in jo usmerjalo v pravi organizacijski steber belogar-dizma in poznejšega domobran-stva. Z osvoboditvijo je velika večina uradništva Vzajemne zavarovalnice pobegnila in tudi velik del upravnega odbora je odšel z okupatorji. Ta emi-nentni domači zavod je ostal skoraj brez pravega vodstva in njegov.upravni odbor ni bil niti več sklepčen. Ostala pa je ogromna večina slovenskih zavarovancev, približno 150 tisoč. Na pritisk teh zavarovancev je bil sporazumno z Narodno vlado sklican občni zbor, ki je temeljito spremenil upravo zavoda. Občni zbor je v juliju spremenil tudi pravila. Najvažnejša sprememba v pravilih je ta, da bo odslej imenovala Narodna vlada federalne Slovenije v upra vni odbor zavoda 10 članov, ki sicer jih predlaga finančni minister. Ostalih 9 članov pa se izvoli na vsakoletnem občnem zboru. S tem je občni zbor izročil kontrolo nad zavodom slovenski narodni vladi. To dejstvo nam nudi popolno jam- Zavarovalni zavod Slovenije namerava urediti naše zavarovalstvo, katerega nam je okupator zapusti v popolnem raz-sulu. Ureditev zavarovalstva bo izvedena z vso skrbjo in so za to v Zavarovalnem Zavodu Slovenije velike priprave. Upamo, da bo Zavarovalni zavod Slovenije stopil v kratkem v javnost in pričel z obnavljanjem vsega zavarovalstva, zlasti pa še požarnega. Zavarovalni Zavod Slovenije bo zavarovalnica širokih ljudskih množic in smo zato prepričani, da se ga bodo naše ljudske množice z vso ljubeznijo oklenile ter da ga bodo srna-traale kot svojo veliko pridobitev v našem osvobodilnem boju. (Drugih 15 zavarovalnih družb, ki so poslovale v Sloveniji, so po osvoboditvi odnesle šila in kopita. Kot tuj- RAZGLEDNIH ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA cem, ki so sodelovali z okupatorji in ga finančno podpirali v njihovi borbi proti osvobodilni fronti, torej proti slovenskemu narodu, je bilo njihovo premoženje od Narodne vlade Slovenije zaplenjeno. Zavarovalni zavod Slovenije torej ostane edina zavarovalnica v Sloveniji. Koliko dobička so delale tuje zavarovalne firme v Sloveniji, katerim je stara vlada dajala skoraj neomejen monopol, nam pove samo sledeča' primera; Za zavarovalnino na potovanje po železnicah so tej "The Toronto Star" v Toronto, Ontario, domneva, da so naši vojaški poveljniki v Kitaju prekoračili nepristranost, in ravpravlja o vprašanju — kaj bi se zgodilo, ako bi tudi poveljniki ruske vojske po istem načinu razlagali besedo "nepristranost" .. . * "Christian Science Monitor" v Bostonu ,Mass., povdarja, da so v novejšem času postali državniki nekoliko bolj odkritosrčni glede svetovnega miru,— dasiravno je iz njihovih govo- tuje družbe potegnile iz ljudskih žepov od štiri do pet milijonov dinarjev na leto. To samo v Sloveniji. Plačale pa so zavarovalcem od tri do štiri sto tisoč dinarjev. Dobiček — 90 odstotkov. — Po "Ljudski pravici" dne 11. ovg. 1945. NEWYORSKE AKTIVNOSTI (Piše Anna P. Krasna) ob priliki obhajanja 15-letniee obstoja tega pevskega zbora. Obljubila sem mu, da to o prvi prilik storim, torej: Zapiši-te si predvsem v svoje notese1 ali beležke datum 16. decembra 1945. To nedeljo bo imel zbor Jedinstvo svoj veliki kon rov posneti, da se sedaj bolj zanimajo za prihodno svetovno vojno, kakor pa za mir. Ti ljudje sicer govore o mednarodnem sodelovanju v svrho preprečen ja vojne v splošnem ozi-ru. toda bolj natančno govore o oboroževanju ... * Magazin "New Republic" se bavi z organizacijo UNRRA, ki je mednarodna, kajti razni narodi iz države so prispevale k poslovanju te organizacije z svoto v znesku $579,000,000, in k tej svoti so prispevale Zje-diniene Države — $550,000,-To je toraj "mednarodnost" ... "The Journal-American" v našem mestu se bavi z vsestranskimi štrajki, ki se pojavljajo po vsej republiki in pravi, da bode končno morda prišlo do splošnega štrajka, in — da je splošni Štrajk orožje resolucije . . . * "The News" v New Yorku objavlja med dnevnimi poročili, da je Margareta Truman, hčerka našega predsednika dobila ponudbo, glasom katere bode dobivala po $1000.00 na teden, — ako vsaki teden zapoje po eno pesem na — ra-d . io .. * "Tribune" v Chicagu, 111., se bavi z angleškim in japonskim iskrenim sodelovanjem na otoku Javi in pristavi j a, da bode to dejstvo tudi najbolj zatelebanim državljanom dokazalo, da so bile vse neštevil-ne žrtve naše republike teKom diuge svetovne vojne — zamira ... * "The Traveled" v Bostonu, Mass., se bavi z istim vprašanjem in vsestranski kritikuje "japonske Hesijance" na Javi. Potem pa vprašuje: — "čemu je na tisoče ameriških vojakov na Kitajskem, v Burmi in Iztočni Indiji?"... * "Washington Star" pravi, da kadar se bodo zopet diplomati in višji uradniki sestali na kaki konferenci v Washingtonu. — bodo brezdvoma razpravljali o "Staljinovi uganjki", oziroma o njegovih počitnicah ! (bi izo Azerbejdžana), kajti on j govori vsa tamošnja narečja... I | Japonski admiral ubr.t 1 na mirovni misiji List Times" v Los Angeles | poroea. da je nek japonski mornariški častnik rekel, da je bil admiral I-s rok i Jainamoto, bivši vrhovni poveljnik japon-j skega vojnega brodovja, ubit v svojem aeroplanu nad Bougainville IS. aprila 194:>, ko je j bil na potu, da sklene z zavezniki mir. Njegov aeroplan je 1 izstrelil nek ameriški letalec. F UJM NAJVBČJK POKORNOSTI TEGA LISTA! ŽIVA SLIKA TK-1*1 JKNJA ČLOVEŠTVA IN ŽIVINSKA DfeJANJA NACUBV. SLIKA, KI JO N'IKDAR NE BOSTE POZABILI! MORETE JO VIDETI! stvo, da se bodo vsi rezervni denarni skladi, katere mora imeti vsaka zavarovalnica, porabljali res v obče koristne, splošno narodne namene. Finančni minister Slovenije je imenoval v upravni odbor predstavnike ministrstva za finance, za industrijo in rudarstvo, za socialno politiko in za iniciativni zadružni odbor Slovenije. Občni zbor pa je izvolil kandidate, kateri so večinoma aktivno delovali v osvobodilnem gibanju. Sestava upravnega odbora, v katerem so zastopani predstavniki vseh panog našega gospodarstva, nam kaže, kako veliko važnost polaga Narodna vlada rta naše zavarovalstvo. Nov duh, ki je zavel na občnem zboru, se kaže tudi v spremebi pravil. Občni zbor je sklenil, da se zavarovalnica imenuje Zavarovalni Zavod Slovenije. Zavarovalni zavod Slovenije prevzema vsa aktiva in pasiva bivše Vzajamne zavarovalnice. Ustanovitev Zavarovalnega Zavoda Slovenije predstavlja izredno važno pridobitev narodne osvobodilne borbe. Z ustanovitvijo Zavaroval. Zavoda Slovar nije imamo vsi Slovenci možnost, da se zavarujemo res pri domačem podjetju in imamo pri tem absolutno jamstvo, da se bo nabrani denar uporab-Ijal v splošno korist slovenskega naroda. --------- — - cert, v dvorani Palm Garden,1 30G West 52nd Street, New j York, N. Y. Program bo vodil Dr. Goranin, ki je s svojimi j pevci in pevkami nastopil na mnogih, mnogih prireditvah velikega New Yorka, kar je vselej pripomoglo k lepemu uspehu v moralnem in finančnem oziru. Slišali smo te pevce in pevke tudi po radiju in vabljeni so bili pogosto na pri- j redbe Američanov in na razne slovanske priredbe v našem o-( kolju. Vselej in povsod so se radi odzvali in nikdar niso nič zahtevali za svoje nastope — kar je prišlo v starem kraju, ali pa v prid drungih javnih' stvari, kot prodaje bondov, itd.! Ta koncert pa je za zbor sam, in naša javnost bo gotovo z veseljem pomagala k uspehu zbo-rove prireditve, ker se zaveda Narfaljcranjc na 4. strniti. Naša naselbina v New Yorku ni velika, a vendar smo tekom časa odkar se deluje za pomoč stari domovini in za druge stvari storili že ogromnega dela ako se vpošteva, da smo aktivni po vešini vedno eni in isti posamezniki, ki skušamo voditi to človekoljubno delo med onmi našimi ljudmi tukaj, ki so naklonjeni naši stvari m ki razumejo veliko potrebo naših ljudi tam preko. Mnogo je teh požrtvovalnih naših rojakov in rojakinj med nami in nekega dne bomo spravili vse naše delo skupaj ter ga pri kazali v celoti; da bode v vzgled in pobudo tudi drugim po naselbinah širom Amerike. ZAHVALA ZDRUŽENEGA ODBORA Pred nekaj tedni smo imeli v New Yorwu mednarodno žensko razstavo, na kateri smo bili zastopani tudi Jugoslovani. Jugoslovanski oddelek je to pot prevzel pod svoje pokroviteljstvo Združeni odbor južno-slo-venskih Amerikancev, ki je pod pisani poslal pismo, v katerem se zahvaljuje Slovenkam iz New Yorka za njihovo sodelovanje na razstavi, ter Mr. Ch. Lacjanu, ki je posodil stroj za Šivanje slamnikov, da so mogle naše "šivavke" iz Domžal in od tam okoli pokazati posetni-kom razstave doprinos naših žensk k ameriški industriji te vrste. Po delu v tovarni so prišle te naše "šivavke" in so sedle k stroju, pa so kar leteli izpod njih spretnih prstov klobuki in ljubki drobni klobučki, katere so posetniki razstave kar sproti pokupili za "spominke" pa za dolice, itd. V par dneh so prinesli ti " spominki" vsoto $50.25, ki je bila poklonjena za nakup obleke za otroke v starem kraju. Hvala lepa, naše "šivavke"! — Omenit je treba še to, da je bila razstava velikega pomena za našo stvar tudi zafco, ker se je tekom šestih dni razpečalo in razdalo na sto tine in stotine brošur in literature o Jugoslaviji in njeni borbi za svobodo. Posebno knjižica "Trieste" je šla naglo spod rok. Sploh bi bilo vredno napisati o tej razstavi poseben dopis, pa ni časa ... PEVSKI ZBOR JEDINSTVO PRIREJA KONCERT Lujo Goranin, s katerim sem neštetokrat govorila po kratkih valovih v Jugoslavijo, odnosno v Slovenijo, dokler sem bila v službi urada za vojne informacije (0WI) in katero sem pred kratkim pustila, me je zadnjič naprosil, da napišem nekaj o krasnem programu, ki ga bode izvajal njegov zbor Jedinstvo TaKO dolgo. ko je aaloga industrijskih mH?*«ol» v defeell tabo nizka, vlada more določiti, koliko maščobe je lahko izpuščene za izdelovanje mila in za druge min»dobne izdelke. Katerokoli popnšT-anje v vaši hranitvi rtorabljenih maSf-ob, hi našo zalogo maSčob Se znižalo ... in odmerek dovoljen za izdelovanje mila hi potem moral hiti znižan sorazmerno. Konee odmerjanje živilskih mušeoh ne iz-premeni položaja. Industrijskih ma-SC-oh je še premalo... Zatoraj. ali ne hi še naprej izročili vaše porabljene m:i-s«-ol»e? ... in |K*spei5ili vrnitev mila na police pri vašem trgovcu. TAM KJER JE MAŠČOBA, JE MILO Hranite še naprej porabljene maščobe—Pomagajte preprečiti pomanjkanja mila.- (M DOVOLITE, DA Bl)f \POMANJKANJE MILA') ( BILO HUJŠE Vi lahko \ 1 * i V pomagate! J Hranite se naprej porabljene maščobe, da preprečite nadaljno skrčenje zalog mila • --- __J, hranila maščobe tako "N --T «lolK<». kakor vlada /_ _ l to želi! V Dobro tako, <1__ Jf gospa Marica, poma- i " yfTyf K11'i boste, da ho več S. q mila hitrejše v C i ^ (T trgovinah. "The Globe" v Bostonu. Mass., se bavi z idealističnimi) izjavami angleškega minister-1 skega predsednika Attleeja in bivšega (angleškega) ministra inostranih del, Edena, in povdarja: Medtem, ko se oba zavzemata za mednarodnost — (1) angleška vojska zajedno z japonsko vojsko napada prebi-! valstvo Indonezije, katero se 1 bon za svobodo in nedovisnost, (2) Alglija pošilja v ječe iz-i točno-indijske častnike, kateri ' so sodelovali z — Japonci v svrho svobode in neodvisnosti Iztočne Indije" ... * '*Washington Times" predlaga naši vladi, da pošlje rodbine onih naših vojakov, ki so še j v Evropi — tudi v Evropo, ali j pa naj skrbi za to, da se naši vojaki vrnejo iz Evrope domov,: v Zjedinjene države . . . _ * 1 "GLAS NARODA*'«—NEW YORK FRIDAY, DECEMBER 7, 1945 V8TAN0VUEN L. IBM Pisma iz Dolenjske &KOFLXCE pri Ljubljani Pittsburgh, Pa. — Cenjeno uredništvo! Priloženo pošiljam prepis pisma (originala) katero je prejela moja sestra Angela stanujoč v Bessemer oziroma v Mahoningtown, Pa. — Blagovolite pimo priobčiti v "Glas Naroda" v kolonah pisem iz Istarega kraja odnosno — Vesti iz slovenskih naselbin! Ivanka Tom sic h. Pismo se glasi v prepisu dobesedno: Škofljice pri Ljubljani, dne 9. sept. 1945. Draga Angela! Pisala sem že Ivanki, pa ne vem če je dobila, ker sem pisala na stari naslov, jaz sem družinsko uničena. — Moža so mi ubili domobranci, Srečko je padel v borbi pri Kočevju 1. 5. 1942 leta, bil je zelo lep in fest fant, in dober poverh, imel je že 7. gimnazij. Jernej je bil zavratno ubit 3. 1. 1944 v Rudniku, 16. dni so ga mučili, in nato ubili, ker je bil zavedni Slovenec. Jaz sem izgubila vse najdražje; tudi Tončka in Zdravko sta bila preganjena v Nemčiji. Tončka je bila v internaciji 22 mesecev in izropa na, tepena in ostrižena. Zdravko je bil 21. mesecev v Daho-vem, je prišel tak nazaj, da ga nisem poznala, — veliko smo trpeli po zaslugi domačih iz dajalcev; jaz toliko, da sem Še ostala. Si moreš misliti, koliko sem pretrpela. Tudi ma leka Djona so že odpeljali za ubit, in mi ga je moj brat rešil, tako da od 6. družine sem ostala sama, in zdaj so se vrnili, in dva se nebosta vrnila nič več. Jernejeve kosti sem našla, in ga bomo pokopali v Šmarje, mu bomo napravili lep pogreb, ker ga je tudi zaslužil. Za Sreč kota pa ne bom nikoli z vedla, ker je predaleč. Hudo pmo bili preganjeni; zdaj smo svobodni. 4 leta nismo nič dobili, ne obleke, ne čevijev. tudi za hrano je bilo tciko, in tudi ne plače, ne podpore nisem dobila, kar mi je brat Djon pomagal. Janez mi ni mogel ker je bil tudi v Nemčiji, je prišel malo živ domov, in doma je imel vse zropano! ran na otoku Rabu. Ko je prišel domov je bil preganjan od domačih izdajalcev,bil vjet; 16 dni so ga mučili in nato ubili. Sedaj šele smo našli njegov grob. Tu so vsa polja in gozdi posuti z grobovi! Vsa Slovenska zemlja je napojena s krvjo. Tudi jaz sem veliko trpela v Nemčiji, bila sem v "štrafla-gerju" morala sem veliko delati, bila je lakota in mraz. — še bolj pa je trpel Zdravko, tudi on je šel v partizane star 16 let, bil je ranjen v nogo in so ga Nemci ujeli nekje v Iš-kem Vintgarju, bil je odpeljan Nemčijo, kjer je bil v vseh najhujših lagerjih. — Mama pa toliko ,da se žive. Saj je tudi ona bila vedno pripravljena za ustreliti. Jaz moram kar pridno delati. Mama ne more, Zdravko je pri vojakih Djonček pa bo šel v šolo! Prisrčno pozdravlja vse — Tončka. mrtev. Stane je bil pa interniran v Nemčiji "Dachau" in tam je umrl, kakor so njegovi kolegi povedali, da od gladu. Jaz se sicer nahajam v Vel. Laščah, sem še vedno pri partizanih, up&m pa da bodem kmalu doma. Stric Jože je tudi sedaj doma, bil je ves čas pri partizanih, žena in sinček sta zdrava. Stric Slavko je pa sedaj na Gorenjskem, je bil tudi v internaciji najprvo v Italiji na "Rabu" 13 mesecev. Potem je prišel ven je šel k partizanom, so ga pa Nemci ujeli, so ga odpeljali pa v Nemčijo v Dachau je bil tam 18 mesecev. Strašno je prestal. (Jože, Slavko in Sta ne so moji bratje po domače Jernejčevi). Veš moja sestra Marica stara 16 let je bila tudi v internaciji, kar z njive so je uzeli boso, tudi obuti se ni va in starega Peteriina so malo, druge pa nič. K sreči ubit ni bil nobeden, samo krava in 2 prašiča. Pa vse eno smo bili ob vse! živimo sedaj pri Jak-šetu. Okrog Roba je jako dosti pooitih. Peterlinova Paula je bila tudi pregnana iz njenega doma; je bila ob vse, sedaj je v Kočevju, moža so ji ubili Nennci. Veš, pri nas niso ubijali samo nemški in italijanski okupatorji, skoraj bi lahko rekel, da so bili hujši naši domači izdajalci, kateri so spravili s sveta mnogo zavednih ljudi. Tih izdajalcev je bilo okoli Roba pa precej, skoraj vsi farški podrepniki, potem že sama lahko ugotavljaš, jih ne morem opisati, bi si preje zlomil pero. Kar se tiče vasi okoli Roba po hribih so skoraj vse požgane. Popolnoma požgane P. S. — Roza Petrič, je najina svakinja, Jernej Petrič je bil najin brat, Angela in jaz sve sestre! — Vas in pošta Škofljica je na Dolenjskem kakšnih 11 kilometrov od Ljubljane; vas Pjavagorica je menda 3. kilometre od Škofljice. /. Tomsich. IZ ROBARSKE FARE Chisholm, Min. — Prosim, akc bi mi hoteli priobčiti to pismo, ki sem ga dobila 20. oktobra od mojega nečaka. Jako z zanimanjem čitam pisma, ki so priobčena v Glasu Naroda, še nobenega nisem pa videla, da bi bil iz Robarske fare od Vel. Lašč iz Dolenjskega. Vida Udovich. To je prepis pisma. smela iti domov, pa so jo odpeljali v Begunje na Gorenjsko, tam je bila 11 mesecev. če ne bi imela tete tam, bi bila gotovo poginula od gladu in mraza. Rob je bil bombardiran leta 1944 pred Vel. Nočjo. Naša hiša, (to je Jernejčeva) Za-drška, mladega Toneta in starega Bregarja, so popolnoma porušene. Graščinska, Kuharje- so Golo, Zapotok, škribe, Osredek, Cente, Sekišče, Purkače samo delno. Krvava peč je popolnoma požgana in Bukovec v Rutah. Selo Rupe, Vrh, in Dednek; so tudi še druge vasi, saroo ne vse hiše. 1 Draga Vida malo sem ti že opisal; ti bodem po drugič še Pozdravljam vas vse. ! PEPI. vc C. Tvoj nečak AMERIKA: "GLAS DESETTISOCIH" F. L. I. S. — C ommon Council Mama in ata se imata po-na\adi. — Mirko je srečen, ker je odšel v Ameriko, tukaj bi ne prišel skozi. — Kako se imate pa ved ve in družina? Upam da bolje od nas. — Enkrat si pisala da imaš nekaj- stare obleke za nas, zdaj bi nam je prav prišla, ker smo ob vse! Na Pjavigorici je dosti pobitih. Svejčevga Jožeta žena, Vi detova dekle, Jerkotova dva in še dosti drugih, ki jim ne vem imen. Trupla ležijo kar po mo-rostu in po gozdu, pa iščemo vsak od svojih kosti. Tacega ni bi i o, kar svet stoji in ne bo več Otroci so strašno trpeli v internaciji, vem da ste kaj sliša li in brali. — Pišite takoj ko dobite to pismo. Drugič bom pisala kaj več, in pozdravi van ko in družino, pozdravljam Tebe in Tvojo družino, pozdrav Ijajo tudi Mama - in Ata na Pjavigorici, pozdravljajo tudi moji otroci, posebno pa jaz Roza Petrič. Naslednje pismo je od moje hčere Tončke: Dragi domači 1 Pet let je že minilo, odkar si nismo več pisali. Mnogo se je spremenilo od takrat. Tu smo toliko trpeli, da se ne da povedati in ne napisati. Naš zlati Srečko je šel 1. 1. 1942 partizane. — Kaj so partibani, mislim, da veste. Padel je junaške smrti pri Kočevski rekii dne 1. maja 1942 star 18. let.!.. Za njegov grob ne vemo. Tudi našega ljubljenega in dobrega očeta ni več. On je veliko trpel, devet mesecev je bil internl- Draga teta Vida! Danes smo dobili tvoje pismo in sicer z velikim veseljem. — Kajti toliko časa ni bilo mogoče pisati veš Vida, ako bi hotel popisati vse kar smo tekom vojske preživeli, bi moral pisati najmanj en teden, pa še nebi opisal vsega. Veš, glavno je to, da smo vsaj ostali pri življenju —? Ali na žalost ni pa mojega brata Marjana, in'vzroke ne mojega strica Staneta. Mar- hitro Pred nedavnim se je vršil v New Yorku radio forum, katerega prireja vsako leto Ust Herald Tribune, in ob tej priliki je govoril tudi pomožni državni tajnik William Benton, ki je dejal, "da je Amerika glas de-settisočih". V svojem izvajanju je nadalje naglasil, "da nekateri ljudje oziroma kritiki na-zivajo to zmešnjavo glasov. — Toda v resnici je pa ta način demokratični glas ljudi, ki vedo. da lahko svobodno izražajo svoje misli. Alternativa temu je — en sam glas — a to pa pomeni cenzuro in besedo propagandnih ministrstev." an je padel pri partizanih. Sami pravzaprav neverno nič za njega, kajti že od leta 1943 se ni še nič oglasil, najbrž da je Ali pa tudi ostali svet razumeva ta mnogoglasni izraz A-merike? Pomožni tajnik Benton pravi da ne. Nato našteva in primere, ki so kaj umevni onim, ki so ke- daj živeli preko morja ali pa imajo tamkaj rodbinske vezi. "Amerika je svoje vrste legendarna dežela v očeh ostale- Pogreb Dr. Mirko Pokorna v Ljubljani 13. septembra 1945. je bil v jubljani pogreb dr. Mirka Pokorna, partizanskega zdravnika, ki je padel pred tremi leti kot žrtev italijanskih imperia-ističnih morilcev. Po zlomu predaprilske Jugoslavije je pribežal pred Nemci iz Konjic v tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Težka je bila ta pot. Izgubil je skoraj vse in skrbeti je moral za številno družino. Nastanil se je Dobrem polju, kjer se je tako povezal s partizanskim sobranjem ter začel z vso družino sodelovati v borbi proti okupatorju. Pogumno so vzdrževali zvezo, prenašali gradivo za partizane in jih zdravili. — Pred italijanskimi fašističnimi rabi j i se je umaknil v osvobojene Struge. Nato v Stari leg. Avgusta, pred tremi leti, je prihrumela čez osvobojeno o-zemlje italijanska ofenziva. — Vso družino, razen žene, so mu zajeli okupatorji in odgnali u-boge otroke v internacijo. Z ženo sta se skrivala okrog Kun-ča. nato sta Be naselila v šum-berku. ženo in njega je skrbelo, kaj je z otročički. Nobene vesti ni->sta imela o njih. Vendar nista postala malodušna. Vedela sta, da veliki cilji zahtevajo velike žrtve. Hudo-je, če starši objokujejo otroke. Toda, če tudi to mora biti, naj bo. Vedela sta, da pot našega naroda gre naprej do svobode, četudi to pot tlakujemo s svojo krvjo. še vedno jima je bila prva misel pomagati partizanom. 13. septembra leta 1942. dan preden je mislil nastopit službo v vojski, je dr. Pokorn šel zdravit partizane Jurčeteve čete. Bili so v bližini vasice Rdeči kamen. Italijanska vojska se je prav tisti dan zagnala v napad na (partizansko bolnišnico. Večina težkih ranjencev se je rešila, dva najtežja pa so zločinsko ubili in bolnišnico požgali. -V bližini Rdečega kamna so ubili tudi dr. Pokorna in se nato še podpisali na puste in okajene ruševine zidov vasice. Italijanski imperialistični zločinci so šli z Rdečega kamna. Zapodili smo jih iz naše prelepe Slovenije. ga sveta," je dejal gosp. Ben-! ton. "In bila je to tekom skoro' vse svoje zgodovine. Le legenda se je od časa do časa malo spremenila. V 17. in 18. stoletju je bila Amerika dežela j svobode: v 19. stoletju je velja-! la za deželo velikih prilik in to, posebno za časa, ko so bila na ^ šišoro odprta vrata naseljen-**-cem iz raznih dežel vsega sveta. "Ameriška legenda danes pa je čudna in kontradiktna zmes. In legenda skoro da ne more biti kaj drugega. "V svetu smo poznani, da smo močni, da posedujemo veliko silo. Navzlic temu pa ni bilo nacijskim propagandistom težko prepričati mnogih ljudi da nimamo hrbtenice ter da se ne bomo borili, ker smo od dobrega in mehkužnega življenja postali razvajeni in pomehkuženi. "Poznani smo dalje tudi, da smo darežljivi in potrošimo bilijone za lend-lease in obnovo opustošenih dežel — torej pravi strički Miklavži. — Istočasno pa nas vseeno pitajo z oderuhi. "Verjamemo tudi v svobode govora za vse, kljub temu o nas govore, da nepošteni kapitalisti kontrolirajo vse naše veze, komunikacije. "Smo pristaši svobodnega podjetja, ali naši kritiki preko morja kažejo s poudarkom na naše verižne družbe in monopole. "Angaža v Metropolitan operi v New Yorku je cilj in sa-nia slednjega opernega pevca ali pevke iz tujih dežel, navzlic temu pa se nam ob vsaki prili-j ki očita, da nimamo smisla za nič drugega kot "swing" v kolikor se glasbe tiče. "Trdno verjamemo v pošteno proceduro zakona — svet pa si kljubz slika le naše gang-kljub slika le naše gang- si pravico in se streljajo jned seboj na ulicah Chicaga. Pomožni tajnik Benton za govarja nadaljevanje in v mirni dobi enake informac. službe kot jo je nudil tekom voj Dragega tovariša Pokorna pa so čez tri leta svobodni ljudje položili v svobodno zemljo, za katere osvoboditev je žrtvoval svoje življenje. Po Slo. poroč. z dne 13. sept. — SANS. ne znanin urad za vojne infor ne znani urad za vojne infor macijska služba, meni on, bi bila dodatek in ne kom peticij a raznim privatnim agencijam in zvezam, ter bi morala delovati posebno v onih predel jih kjer privatne informacijske ali od daj ne agencije operirajo na ne Preskrbite si sedaj kot Božična Darila za svoje drage Darilo, ki je od leta do leta bolj dragoceno $18.75 za $25 Bond — $37.50 za $50 Bond — $75 za $100 Bond Za vsake $3 investirane plačuje se nazaj $4 ob roku plači jivost: "Glas X ar oda''—Xew York 'i m jSSmf 'f t\ r"'~ t ae*- »av ■ '. ., i' • ■ 'KV^t* 1 UKAOA gLOVENHKO-AMERlŠKEGA NARODNEGA SVETA—CHICAGO tirugi strani — upanje za bodočnost je razumevanje in zbližan je med ljudstvi sveta samimi. . . i -- * So vedno je velika pi/treba za porabljeno ma-volpe. Urate in izročite svoje porabljene niasuolH' pri vasem mesarju. I - I dajalo sliko Amerike v njenem vsakdanjem življenju in neha-i . ... II in. To bi se moglo vršiti po- • to m radija, knjižnic in informacijskih centrov. Gosp. Ben-l ton namreč meni, da v sedanji atomski dobi niso upanje človeštva kupi bomb na eni ali I profitni podlagi ali pa sploh ne. Taka služba bi v številnih 1 jezikih oddajala po radiju in drugače nepristranske vesti o Ameriki oziroma iz Amerike drugim deželam, da bi se ljudstva stalno obveščalo o dogodkih v tej deželi, obenem pa po- ■tiLAS NAHODA"—NEW IORK FRIDAY, DECEMBER 7, 1945 TSTANOVUEN L HEKTOEJEV ME C ROMAN Spisal RENE La BRUYERE 'Mislite! Xu, mene hi Imlj veselilo, «'l pml svojim samokresom odločne ljudi: To razum jc človeka in mu razpnli kri ... V teb časih ]Mistajam(» vsi tako meščanski! ..." •' 1 jt»\ dajte, girspod. Hinlite uverjeui. p«i-l udila s«* vam Ik> prilika, da pokažete svojo hra!>r«»sr. no da bi spravljali v nevarnost ulx»ge jiotnike, ki niso zakrivili ničesar." - H.tjr vas usliši! Ka«l bi se bil rodil v tistili hpih junaških časih, ko je vsak vitez lahko zavojeval kraljestvo z ostrino svojega meča." "Kaj veste, i^isimki, ti lepi časi se nemara \ rnejo?*' "4 »h, to i>i bilo življenje! . - . Kitka, grme-i(jr topov, sovražnik, ki gaziš po njem s ]>o«l-kvami svojega konja, zmaga, ki letiš za njo kakor pijan ... a ne. povem vam, dandanes ni vin* takega posla na svetu. Xaš pogum je obsojen, da rjavi z našimi nepotrebnimi meči \ ml.** 4*raitlon. temu ugovarjam v imenu vašega meča, ki je bil noeoj zelo potreben/' •Kes, [Huzaliil sem že . . . Veste kaj. gos]K>-d na: vaša roka je bila prva. ki ga je potegni-l t iz nožnice. Kupil sem ga %l>enem z ostalo o-prenio, v nadomestilo za prejšnjega, ki sem ga /.lomil pri liorjenjii: vsi* dotlej Še nisem imel prilike, da bi ga rabil." "Srčno želim, gospod. sem vzkliknila. *Ma I mu to pomenilo sreča. " "Tetlaj uslisite mojo prošnjo in-lxMlite njegova knmica. Vitezi, naši slavni prailee nimam, kakor tudi moj meč še nima i-ntena: dajte mu svoje ime. da mu 1h> v srečo.' -Saj me niti ne poznate, gospod. Moje ime j«- preveč skromno za tako plemenitega krščen-i m. Zov«»jo me t'haillette — in to je vse." Prelestno laskanje teh prvih jsiklonov je dramilo v samostanski gojen ki s platneno ru-i » za vratom ženski nrav; in katera ženske se upira želji, da bi zvedela, ali se obrača moško č -ščenje samo do mikov njene osebnosti, ali i idi i It • drugih stvari! Resno me je prijel za roke in me trdno 1 igledul s svojimi velikimi sinjimi očmi, ki i me presunjale do dna duše: "Vi ^t<* *epota ill milina — to je vse. kar inaram vedeti. Ako bi mi morala resničnost j i inestj razočaranje, te»laj so mi sanje ljubše «m} nje. Ritzstatieva y<\ ljšimi voščili. I>a bi mii pripomogla do zmage in slave!" 'llej. Pontguion! . . . Potitguion! . . . Evo nas!" so se zdajci začuli veseli kliei. oddelek dragifncev je bil na povratku v gar-nizijo naletel na ponesrečeni poštni voz in 257 New York City __(236—237) FILE CLERKS 5 DAY WEEK SALARY OPEN ACCIDENT & CASUALTY INS. CO. Ill JOHN ST., N. Y. C. MR. KELLY (236—242) ROUNIUXOS SUN EMBROIDERY WORKS _..7 \V. 38th ST., N. Y. C. (10th FL.I Wt 7-8007 _(235—2371 Operators & Finishers Experienced on LADIES COATS AND SUITS APPLY TO-I*AY — DON'T DELAY ROBERT t »OLD 87 4rreen St., (ror. Spring) N. Y. ('. 1233—240i LIGHT CLEAN" FACT« IRY STEADY WORK ANI) GOOD I CLAIRE COAT CO.. <1 VARET ST.. BROOKLYN. N New Jersey HOUSEWIVES!! Here is an excellent op|H»rlunity for AY WOMEN of Paters« m, Clifton. Haw-I tlinrne. ami Fairlawn ONLY l«> earn Y.i $1.— j m > i- hour in your free lline. (235-241 > GIRLS AND WOMEN for FOOD PACKING STEADY CLEAN WORK MODERATE PAY S T E I N E R 13! 12 OAK POINT AVE BRONX. N. Y. < 230 242 dont delay:: Teh-phone — LAMBERT TO-DAY (233 2: Ml) COOK-MAID — HOTEL NO HOrSEWOUK $150.— KE EE RI: N CI' S REIJ PI RE 11 Pil« iN E : MISS JONES BA 7-IVMH) __( ^ > Kupujte Victory Bonde potom Pay-Roil Savings Plan DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Knjižica daje i*>Ijartna navodila JttAo pomiti ainerlAkt državljan (V slovenščini t Cena M rento* Oobite pri Kujisrarni Slovenio Publishing Co., 216 West IHtfc Street New York 11. N. Y. HELP WANTED Opozorite še druge, ki ne tftajo "(i. S." na te oglase. — .Mogoče ho komo vstreženo. OPERATORS "Pl'RITAN" — 4>N LlGGAtiK TOP WAIJES STEADY WORK Pl«-:is:in Working Conditions APPLY NOW VARIETY l.n;. 27-S Johnston Ave., JERSEY CITY, N. .1, — Telephone P.c;ryen :;-"J17"J (2::i—2tt7» GENERAL OFFICE GIRL with Knowledge of TYPING III KO INSTRUMENT 4 <>. Brooklyn. N. Y. 1—2:)7 i 3111 Third Avenue New G Jersey WOMEN AND OlItLS for LAUNDRY WORK Openings in all departments — Es-pt'ri«*iK-ed i»r iii«'XjK'ri»*n<-»Ml. — CSood wages: steady work; pleasant working conditions. — Apply: OLEASON LAVNI iRY 7 PARKER AVE.. MAPLEWoOD, N. J. — Bus No. "1. < 2:;J -23Si IRLS — GIRLS For LIGHT FACTORY WORK NO EXPERIENCE NECESSARY WE WILL TRAIN YoC FOR INTERESTING. STEADY. WORK WITH A FI'Tt HE AS MICA CUTTERS — POWER PRESS OPERATORS ASSEMBLERS — FOOT PRESS OPERATORS Excellent Working i "ondil ions — Cheerful, M«Kh*rn Plant DAY SHIFT iitcii RATES — ADVANCEMENT AUTOMATIC MANUFACTURING CO. <100 PASSAIC Buses A YEN I E :;< ; — ;i8 - EAST NEWARK. — loj froiu Rutherford N. J. J» < i DELAVCE IŠČEJO HELP WANTED ščin. Naše žene in dekleta — komaj peščica njih je vzdržala na delu do konca zbiranja — so izvršile toliko dela pri tem da je v par vrsticah nemogoče izraziti obseg njih delovanpa. Pa bodo tudi one še dobile ifx-<*m tolika ii j mudilo zaigrati vlogo vlastelina v prav-! kar kupljeni graščini . . . Itog mi oprosti greh, a zdi se mi, da je bil najlepši dan njegovega življenja tisti, ko ga jr župnik sprejel pred cerkvenim vhodom t<-r mu ponudil blagoslovljen«' vode in ga (hIvH v gospodsko klop, ime-njor ga *'barona'', čeprav ni imel praviee do takega naslova, zakaj barone je delal tiste čase edini kralj in ne denar kakor dandanašnji. In to so bile vse časti, vse predipravice in vse prijetnosti novega položaja. Naše življenje se ni bogvekaj razlikovalo od življenja, ki ga žive v oddaljenih pokrajinah še danes ta dan. le tla da smo bili še lnilj osamljeni iu smo imeli še slabše zveze z ostalim svetom. ( / hi 1 je /> rih (hI n jir.) POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ Sedaj je odprta denarna pošiljatev v staro domovino. Denarne pošiljatve se nakazujejo v dolarjih, v Jugoslaviji pa so izplačane v dinarjih po kurzu dneva izplačila. ZA vsako pošiljatev denarja je treba izpolniti listino, na kateri mora pošiljatelj navesti ime prejemnika in če ima družino, tudi število oseb v družini in mora listino s črnilom podpisati. Po te listine pKite nam in Vam jih bomo poslali, da jih ixpolnite. denar s stroški in pristojbinami pošiljamo sedaj po naslednji ceni: • I><» sr»0.— ........ za stroške $1.25 Od $T»0. do $100.— " $1.50 kdor hoce posl%ti to kablu, naj doda še $2.25 za kabel; po zračni poti pa 30c. Zaradi wdunjih mz-uier je nri|M>ročljivo za de-n«rnh nakazila poaluiiti se kabelske služIte. Ne pošljite denarja, ako uinte merjeni, da se prejemnik nahaja na dotičnem naslovu. POZOR! Listino ali |>r<.waj«» izjsdnite. (MNlpišite in jo pošljite nam Nkupim z denarno naksuileo. Na zadnji strani listine |»a «e prej natančno prelierite p«>jasnila glede izplaMjivtisii denarja, itd SLOVENIC PUBLISHING CO :: : P O T X I s K I ODDELEK: :: Zli west thth street new vork 11, n. ¥. MOŠKO DELO _Help Wanted (Male) CARPENTER EXPERIENCED OX STORE FIXTURES PEIiMANEXT POSITION i: O O D P A V EV 4-0269 _____(237—243) EXPERIENCED ALL AROUND MAN IN AWNING B1SINE88 <:«hm| Pay; Steady Job. - Call in lierson. STAR AWMNfi CO. 4J JAMAICA AVE., BROOKLYX (237—243) FIRST CLASS MAN OX MARQUETRY WORK STEADY JOB; GOOD PAY PHILIP RIMMLKK 4.C.' EAST 71th ST.. X. Y. C. BU 8-5T>67 (237—23») OFFERINGS TO BUYERS DELICATESENS; BARS; GRILLS LUNCHEONETTES; STATIONERIES ; RESTAURANTS. ETC. (iooN SERVICE MEN (aixxl p:iy: Ste:idy .loh for Ri^rlit Men FULL or PART TIME C(tItVI> XEOX 7S7 Coney Ishmd Ave., B'klyn. X. Y. _ _.___(237—230) (3) POLISHERS TRAINEES on METALS STEADY Jdlt PLASTIC 1XDCSTRIES 745 FI LTOX ST.. BROOKLYN (237—231») ll'-JS EXPERIENCED CABINET MAKER ON I N E F U R N I T l* R E STEADY WORK SEROE CINQt'lNI SECOND AVE., V (237 POLISHERS Experienced on METAL HANDUA4 FRAMES and ORNAMENTS Pleasant working conditions: Steady Good pay CHESTNUT METAL SPECIALTIES 2-17 CKTItE HUHI CHESTXI'T AVE., BROoKLY> BMT S nI i way Brighton Line to Ave "M" Station — ES 5^70!) - (23ni and Bath: <>ood Salary:) Pleasant Home. CALL MORNINGS. IF NO ANSWER.] CALL AFTER 7, P M — sa 2-fi047 (234—24<> i ATTENTION — MEN PRESSERS FOR COATS AND APRON SUPPLY I;ood Pay: Steady Work: Light 4'lean Uactory; Pleasant Working Conditions DAMELS LINEN SUPPLY CO. { 4 HARRIOT ST., Y POCUSEE Experienced with Slide Rule in PHOTO ENGRAVING PLANT > Ih'bildrvn : Phu san t Home — Own ItiMini GihmI Pay > A 8-0755 ___(SiS—230) OPERATORS Exi»erienoetl BUTTON HOLE and BLIND STITCH: — Also S GIRLS on SINGER MACHINES on Silk Dresses: Housecoats & Sjiort Wea r. — A ppl v : MRS. M. BABAERGER »72 E. ldlst ST.. BRONX, X. Y. (233—230| TAKE DECORATORS for I 4* E NOVELTIES STEADY WORK REX NOVELTY »71 WALTON AVE.. BRONX MO ! 1-11132 (236—23S( CAKE BAKERS f AMI i i FOREMAN or SECOND HAND | (» Day Week — No Sundays ELL BOULEVARD BAKE SHOP j 30-15 Bell Boulevard, BAYSIIlE. ' _L. I. — Bay side 0-2541_( ___(232—23S) BODY FENDERMAN Experienced; ON DE SOTO TAXI CABS jood Pay: Steady Job. — Pleasant Working Conditions DAVID SMITH 1250 Garrison Ave., Bronx, N. V. (Cor. of Bryan Ave. I (234—240) U LAZIE K ALL AROUND S T E A D Y PLEASANT SURROUNDINGS ACE GLASS & MIRROR CO. 1500 THIRD AVE., X. Y Corner !M>rh St. (236—242) C real estate — brooklyn immediate occupancy TWO FAMILY BRICK. 11 Rooms—2 baths. 5 room apartment vacant. Finished basement : Heat. Cypress Hills section. Bargain at $5500.—For this and many others see: PAXITZ St WAGXER. 241 Crescent St., at Fulton St., B'klyn. A P 7-6007 also AP 7-5200 _(237—230 KUPITB KN "EXTRA" SO NO DANKI Opozorite še druge, ki ne fltajo "g. n.'" na te oglase. — Mogote ho komo vsirelerMv Experienced SPEED LATHE OPERATORS for brass turnings Steady pay; steady job. hec'kel & rinaldi 235 e. 42nd Street New York City ___(233—238) SKILLED . GLASS WORKERS 4iatherers, Blockers, Blowers on large aluminating wear GLEASOX - TIEBOUT CLASS CO. 5J>-50 — 54th ST.. MASPETH. L I. EV 7-67«iO (231—237) New Jersey FUNITURE FINISHER CABINETMAKER on FINE FURNITURE 4i«*od pay; Steady job CASARAGI FURNITURE CO. 2:*5 E. 42nd St., N. Y. C. Mu 4-2839 ___(2.32—23S i FRAMERS (3) At Once! Experienced on Rattan-like Furniture. All year work: Expenses psiid from X. Y. C.: Top pay for ri^ht man. Also One (1) RATTAN HINDER EMERSON FURXITURE CO. 1287 Boston Post Rd.. LARCH M (INT. X. Y. — Lan-hmont *J-.'Ml.*J.*; (23.3—230 i PIANO RUBBERS or Fun lit ure POLISHERS EXPERIENCED «;