75 Slovansko slovstvo. * Hrvatska slovnica za Slovence, Spisal Franjo Mam, gicDD. profesor. Zalomila Matica slovenska. V Zagreba 1879. A Z veliko zvedljivostjo smo vzeli v roke omenjeno ,,hrvatsko slovnico za Slovence**, ter se uverili, da je ta knjiga Vie hvale vredno znanstveno delo , posvečeno naseoau slavnemu gosp. dr. Jan. Bleivveisu. Posebno zanimljivo in poduČno je obilno ^glasoslovje", to je, pregiasje (Lautlefare). Pokazal nam je domoljubni goap. pidateij, kako marljivo in korenito je premišljeval farvasčino in slovenščino , vedno oziraje in opiraje se pri tem po Miklošičevem vzgledu na trdno podlogo: staro slovenščino. — Ta primerjajoči način je — ne samo jako koristen, nego i sila potreben vsakemu, kdor se hoče do dobrega naučiti katerega koli slovanskega narečja ali razreČja. Jako pametno je po naši misli tudi to , da rabi g. pisatelj v sklanji in v spregi do malega Daničičeve primere (^paradigmata); vendar se vidi iz dostavka na str. 97 (budem, — es itd.), dalje iz dodane ,,nepravilne in nepopolne sprege** glagolov: ho jeti ali „htjeti", ,,iti** ali „'Či*S „ajOCi'* itd. (str. 98—100), d4 ni posnemal po tlačanski, nego da je mislil samostalno, in to s posebnim ozirom na Slovence. Namen tej slovnici je seznaniti Slovence (sosebno pa premilo slovensko mladino) s književnim jezikom ,,hrvaško srbskim". Tega vodila verno se drže, podaje ti gosp. pisatelj tudi srbsko „azbako" (abecedo), in to cirilico Vukovo. Skrajni čas je že, da bi znal vsak izobražen Slovenec citati tudi cirilico; a kdor je še ne zna, zdaj ima lepo priliko priučiti seje. Previdni gosp. pisatelj ponuja takim poleg drugih primernih spiskov za vajo v „be-rilu*' tudi dva srbska, to je, s cirilico tiskana. MoČDO povišuje tej lični knjigi vrednost tudi pridati ,,slovarček" onih besed, katere se nahajajo v omenjenem „berilu", pa se ne vjemajo se slovenščino. S pomočjo tega ,,slovarčka*', ki jako povišuje vrednost tej lični, lepo tiskani knjigi , čita in ume lahko vsak izobražen Slovenec brez kakega drugega slovarja vse spiske v „berilu'^ —Ako bi smeli kaj svetevati zadrugi natisk, rekli bi samo toliko: Qiy bi se nekoliko priko-salo (sicer izvrstno) glasoslovje, a namesto tega pomnožilo se „berilo", ki Dadomesčuje v tej slovnici skladnjo (sintakso). Po vsem tem ponavljamo svojo razsodbo, da je ta slovnica vse hvale, tedaj tudi priporoke vredna, in da si je po njej i ,,Matica slovenska" pridobila velike zasluge s pispehom znanstvenega nauka književne hrvaščine in za ožjo včz med najbližimi slovanskimi brati. *)