PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIV. St. 56 (6949) Cena 60 lir___________________ verjetno n. maja politične volitve Saragat bo danes pričel posvetovanja o razpustu obeh zbornic parlamenta Pred poslansko zbornico taborijo žrtve potresa na Siciliji in invalidi - Ostra polemika med Costo in Andreottijem na skupščini industrijcev - Odobreni odloki o Siciliji TRST, sreda, 6. marca 1968 no zakurili in ob njem so se pomešali Sicilijanci in'invalidi. Poslanska zbornica je pozno zvečer odobrila štiri odloke v korist Sicilije, s čimer se je zaključilo to RIM, 5. — Po neuradnih vesteh, ki krožijo po obeh zbornicah parlamenta, bo predsednik republike pričel jutri posvetovanja s predsedniki vseh skupin parlamenta glede zaključka Poslovne dobe in razpisa volitev. Pri tem se pripominja, da za točen ustavni postopek. Vse to pa pomeni, da se bliža aključek sedanje poslovne dobe in da se predvideva, da bo Predsednik republike proglasil razpis volitev po vsej verjet-nosti za 17. maj, kakor se je že prej predvidevalo. " obeh zbornicah se delo mrzlic----------------- S? nadaljuje, in to v poslanski oornici v dokaj čudnem ozračju, "0 se je trg pred Montecitoriern Premeni 1 v taborišče s šotori in . velikim kresom v sredini. Pred rgom so že od nedelje begunci s “■čilije, ki zahtevajo, da se čim PreJ in čim bolje odobri zakon o Pomoči žrtvam potresa. Danes so o Pridružili tudi predstavniki ci-ninih invalidov in invalidov dela, ® Pfav tako zahtevajo, da se še „.-eJ poslovni dobi odobri zakon v "Uh korist. , Sicilijanci so postavili štiri veli-f? šotore, pred obeliskom pa so že cera j zakurili velik kres, okoli ka-.erega so se zbrali zlasti starejši .o otroci, da so se nekoliko ogreli, eprav je bilo v Rimu danes do-*aJ toplo in pravi spomladanski j n- Številni imajo pod nogami cu-z nekaj stvarmi, ki so jih prinesli z doma. Bližnje restavracije ? Jih povabile na brezplačna ko-*vabilu pa so se odzvali le jaki, in ostali so pojedli to, kar »Prinesli s seboj. Policija je postavila močne korene, ki pa skoro niso bili potreb- na tak način najhitreje in brez zapletljajev lahko sprejel vladni osnutek. Komisija je sklenila razbiti predlog na sedem členov, o katerih bodo sedaj razpravljali v zbornici. V EUR v Rimu se je pričela in zaključila skupščina Združenja industrijcev, ki je ponovno izvolila za predsednika Angela Costo. Skupščina je bila zelo polemična, saj sta Costa in minister za industrijo in trgovino Andreotti zagovarjala ni in je samo neki trenutek kaza- !0'7ht±dVk.JSal‘ inVaUdl VdreU I nasprotujoča si stališča, pri čemer, v zbornico. Zvečer so ogenj ponov- je zna4iin0i da je bil'a polemika ne samo javna temveč odkrita in izredno ostra, kar do sedaj ni bil običaj na takih zasedanjih. Costa pravi, da je bilo zadnje leto dokaj ugodno, da pa nas sta- vprašanje. Takoj zatem so Sicili- j tistike ne smejo zavesti k preve-janci zapustili trg in so se odpe-1 hkemu optimizmu. V tej zvezi je ljali na postajo Termini s tovor-! navedel vrsto podatkov o manjši njaki, ki jih je dala na razpolago | Produktivnost1 italijanskega delav-policija, in so se z nočnim vlakom : ca v..Pn(nerjavi z delavci najbolj ob 1. uri odpeljali na Sicilijo. Minister za šolstvo Gui se je danes sestal z Morom, s katerim je obravnaval vprašanje oddeljenega zakona glede univerz. Gui je bil po sestanku zelo oprezen in je dejal, da še ni nič odločenega in da je torej možnost, da bodo delne popravke še predložili poslanski zbornici. Komisija za delo poslanske zbornice je pričela obravnavo zakonskega predloga o zvišanju pokojnin INPS. Ker v komisiji niso bili prisotni vsi predstavniki vladne večine, je opoziciji uspelo, da je spremenila vladni predlog, ki je vseboval en sam člen, da bi se "iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuufuimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiumimiittiiii RIMSKI UNIVERZI MIRNO Docenti nadaljujejo zasedbo filozofske fakultete Nadaljujejo se demonstracije študentov v drugih mestih 5 — Na rimskem vseuči-rfcd je bilo danes vse mimo. Do-nadaljujejo zasedbo filozof-fakultete, v kateri so na dnev-jeiil redu zborovanja in debate o ■^verzitetnih problemih. Na skup-f‘rrn zborovanju združenja name-rj-ctiih profesorjev in združenja tj^erzitetnih asistentov so docen-‘ izglasovali resolucijo, v kateri r® zahteva takojšen umik policije Univerve. Dokler ne bo do tega in dokler ne bo dovoljen didentom vstop v univerzo, se hort®, docenti vzdržali vsakršne di-IJ^ktične hosti. in raziskovalne dejav- j.,Rektor rimskega vseučilišča prof. ••-1 na svetu. Predsedstvo in izvršni odbor zato podpirata vse tiste napore naših družbenih in državnih organov in institucij, kulturnih ustanov in tllllllllllltllllllllllllllllllllllllfHIIIHIMIIIIIIIIItlllUlllllilllllllllIllIlllIiiilliiiiiii, um, ||, llllllll,IIHIIIII,|||„||I|||||i„,iiiiim„„|,„,„,|||||I„|||„„„„||„, i|ll|„„„l„„| OFENZIVA OSVOBODILNIH SIL V JUŽNEM VIETNAMU Usklajeni napadi na področju delte na številna ameriška oporišča Gladovna stavka nad tisoč ameriških študentk iz protesta proti vojni v Vietnamu SAJGON, 5. — 2e drugo noč zaporedoma so osvobodilne sile uskladile napad na pet najvažnejših mest ob delti reke Mekong; mesta so: Kan To, Mi To, Kien Hoa, Kien Fong in Šau Dok, kakor tudi vojaške naprave blizu teh mest. Včeraj so osvobodilne sile bombardirale 37 ameriških letališč in vojaških naprav ob delti. Davi je bataljon osvobodilnih sil napadel inesto Quang Lui.g n? področju del Glede ukrepov, ki naj prispeva- kopterjev. jo k usmeritvi industrije v določeno smer, pravi Andreotti, da gre za nujne stvari, in je pri tem omenil gradbeništvo in nujnost načrt- te. Večja skupina partizanov je vdrla v notranjost mesta ter zasedla nekatera poslopja. Boji so trajali več ur. Popoldne so bili še vedno v teku spopadi. Nastopila sta tudi letalstvo in topništvo. Osvobodilne močnejši sile so vdrle tudi na dve ameriški I nuariu. letališči blizu mesta ter poškodovale več izvidniški!) letal in heli- ■ «Deset mesecev po zaključku vojne smo odločni na naših stališčih. | bodisi vojaških kakor političnih.« j V Tel Avivu je izraelski vojaški 1 predstavnik izjavil, da je bil davi ob reki Jordan nov spopad med izraelskimi in jordanskimi silami. ljeno je bilo stanovanje nekega krajevnega voditelja. Davi je večja skupina osvobodilnih sil napadi krai Quan Long v pokrajini An Ksuen. Boji so trajali ves dan. Današnji napad je bil naj-na to mesto po 31. januarju. nega razvoja juga. Andreotti je sicer priznal, da so težave zaradi previsokega števila javnih uslužbencev, vendar gre za svetovni pojav, ki ni lasten samo v Italiji. Kot primer je navedel, da je v ZDA dva krat toliko državni’ uradnikov kot v Italiji, če se sorazmerno upošteva število prebivalcev, in da je njih število narastlo v zadnjih desetih letih od sedem na enajst milijonov. CGIL je v Milanu v zvezi s pokojninami INPS proglasila splošno’ stavko, ki bo v četrtek in ki bo trajala ves dan. Za nov arabski vrh KAIRO, 5. — Politični odbor a-rabske zveze je danes priporočal, naj se 14 držav članic kolikor mogoče kmalu sestane na konferenci na vrhu, da bi razpravljale o nedavni odločitvi Izraela o priključitvi zasedenega arabskega ozemlja. Podtajnik konference je izjavil, da je ravnanje Izraela kršitev resolucij OZN. Quang Long je bilo eno redkih glavnih pokrajinskih mest, ki ni bilo še rapadeno med veliko ofenzivo. Preteklo noc so osvobodilne sile vdrle v neko koncentracijsko ta borišče blizu Duk To in odpeljale pet civilistov. Del taborišča so zažgale in uničile več barak. Včeraj ves dan so se ameriške in sajgonske sile ob podpori oklepnih vozil spopadale v srditih bitkah z osvobodilnimi silami na sektorju ketna oporišč* 1 km zahodno od Hanoja. Na ameriški ženski univerzi v Northamutonu v državi Massachusetts je 1285 od skupnih 2350 štu-1 dentk začelo tridnevno gladovno stavko iz protesta proti vojni v Vietnamu. _____________________________ Ameriški senatoi Fulbright je po- Tui Hoa na obalnem področju 380; sla^ Johnsonu in Hošiminhu prepis km severnovzhodno od Sajgona. I Plsrna:., le. ^d ^poslal studen- Drugi močan spopad je bil včeraj! .I0 filozofske fakultete na sved-17 km severnozahodno od Tam Ki;?aI univerzi v Goteborgu. V svo-ns severu drŽ3ve J pismu sporoča tflmksjšnjim Ponoči so bili drugi številni spo-: študentom, da s bo trudil, da do-padi z osvobodilnimi silami okoli s?2e spremembo stalisca ameriške Delo odborov OZN NEW YORK, 5. — Varnostni svet OZN se je nocoj sestal in na-. .. ... .... | daljeval razpravo o obsodbi sku- bombar(tirala ^razne 'kra e ševe^ I P1M ^“dnih Afričanov v Juž-Dornhardirala razne kraje beverne- Pakistanski predstavnik Sttss* srszrsr Vt Dong Hoi Bombniki, ki so prispeli^. m’ da> ne bo Juzno* iz Tajske, pa so bombardirali ra. | asiška vlada izpustila in repam Sajgona. Najmočnejši je bi! 13 km severno od prestolnice, ki je trajal 12 ur. Osvobodilne sile so bombardirale z minometi tudi letališče Tra Nok blizu Tan To jugozahodno od Sajgona. Napadi« so tudi kraj Bung 20 km severno od Sajgona. Prvikrat v tej vojni so osvobodilne sile napadle oporišče Kam Ranh, ki velja za najbolj varno. Na sektorju Ke San nadaljujejo osvobodilne sile obstreljevanje tamkajšnjega oporišča, ki je obkoljeno. Spopadi so bili tudi na področju Kon Tiei vzhodno od Ke Sana. V Danangu je nastalo več eksplozij, ki so povzročile vec žrtev. Razstre- SOFIJA, 5. - V Sofijo prihajajo delegacije, ki se bodo udeležile jutri dela političnega posvetovalnega odbora varšavskega pakta. Davi je prišla madžarska delegacija, ki jo vodi Janoš Kadar. Bol- garska tiskovna agencija poroča tudi, da je prišel v Sofijo glavni tajnik varšavskega pakta, pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Firjubin. Sovjetska delegacija, ki se bo udeležila zasedanja. Je prišla danes v Bukarešto. V delegaciji so Brež-njev, Kosigin, Gromiko in minister za obrambo Grečko. Na sliki sta Brežnjev (drugi od leve) in Kosigin (četrti od leve) v spremstvu drugih članov delegacije pred odhodom iz Moskve. vlade glede vojne v Vietnamu, tako da bi se pospešil njen konec. Senator je poslal pismo študentom, potem ko so ti objavili izjavo, s katero obsojajo ameriško vojno v Vietnamu. irala obsojenih Afričanov, se bo varnostni svet takoj sestal, da odloči o izvajanju učinkovitih ukrepov. Na zahtevo britanskega delegata je bila seja odložena na jutri. Na včerajšnji seji posebnega od bora OZN za operacije miru je sovjetski delegat poudaril, da je varnostni svet edini organizem OZN, ki lahko odredi operacije za vzdrževanje miru. Kakor je znano, poudarjajo Sovjetska zveza, Francija in okoli 12 drugih držav, da ima na podlagi listine samo varnostni svet pravico odločati o pošiljatvi vojakov v okrilju OZN za operacije miru. Večina zahodnih držav pa je mnenja, da tudi skupščina lahko sprej me zadevne odločitve, če ne more nastopiti varnostni svet zaradi veta. Prav zaradi tega spora so Sovjetska zveza in druge države odklonile plačilo prispevkov, za mirovne operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu, zaradi česar je nastal primanjkljaj približno 30 milijonov dolarjev. Izrael odklanja umik z arabskega ozemlja JERUZALEM, 5. — ((Izraelska vlada, ki jo pri tem skoraj soglas-no podpira parlament, je odločena da ne pusti nasprotnikom druge izbire nego naslednjo: ali bo ustavitev ognja ostala v veljavi na sedanjih črtah, ali pa se bo spremenila na podlagi neposrednih pogajanj, ki naj pripeljejo do mirovne pogodbe.« To je izjavil danes v izraelskem parlamentu zunanji minister Aba Eban med debato o zunanji politiki izraelske vlade. Zatem je minister omenil naslednje točke: «1. Zadnji Naserjev go vor vsebuje nove grožnje proti Izr* elu. Zaradi tega moramo biti budni. 2. Predsednik Naser, namesto da bi se zanimal za prave probleme in da bi iskal zadovoljitev po treb svojega ljudstva, je rajši usmeril svoje puščice proti ((zatrjevani izraelski priključitvi zasedenega ozemlja«. Nasprotno, izraelska vlada ni z izjavo, da ta ozemlja ne bodo več veljala za sovražna ozemlja, stremela po nobenem političnem načrtu. Hotela je samo, da izraelski državljani, ki potujejo na ta ozemlja, ne bi kršili zakona. 3. Parlament soglasno podpira poslanstvo Gunnara Jarringa in razgovori med njim in zunanjim ministrom se bodo kmalu nadaljevali. 4. Trinajst afriških držav je do sedaj javno sporočilo, da se ločijo od resolucije, ki je bila sprejeta na konferenci organizacije afriških držav v Adis Abebi in ki zahteva AGRIGENTO, 5. — V Sciacci sta brezpogojni umik Izraela z zasede- bila danes okoli 10.34 dva potres- Zasedanje Bundesiaga v Berlinu BONN, 5. — Kancler Kiesinger je prišel danes v zahodni Berlin, da se udeleži dela Bundestaga, ki bo zasedal v tem mestu. Ob prihodu na letališče je izjavil: »Nimamo namena spremeniti berlinskega statuta, temveč ga hočemo spoštovati.« V svojem poročilu o notranji in zunanji politiki pred demokristjan-sko parlamentarno skupino je Kiesinger omenil francosko-nemška posvetovanja v Parizu in zasedanje šestih ministrov v Bruslju. Ponovil je, da se Francija in Zahodna Nemčija strinjata, naj se olajša pristop Velike Britanije in drugih držav k skupnemu tržišču. Medtem ko je Bonn mnenja, da se mora to kmalu zgoditi, želi francoska vlada prej najti rešitev v obliki prehodnega razdobja. 9. marca bo bonska vlada predložila v Bruslju konkretne perdloge o politično-trgovinski ureditvi. Sovjetski poslanik v Berlinu je danes protestiral proti »nezakonitemu poskusu zahodne vlade, da bi položila roke na Berlin«. Sovjetski poslanik je protestiral, ker so v zahodnem Berlinu organizirali ((parlamentarni teden« Bundestaga in zasedanje bonske vlade. nega ozemlja. To dokazuje, da na pori Izraela v Afriki niso bili zaman in da ima ta država tam trd na prijateljstva. Zato je potrebno, da se napori Izraela v Afriki še okrepijo.« Aba Eban je zaključil: na sunka. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na prosto. Ni bilo škode. 38 minut in 32 sekund po polnoči pa so zabeležil potresni sunek tudi v Messini s središčem na zahodni strani Sicilije. usmerjeni v sodobne tokove na svetu, v nadaljnje razvijanje sodelovanja med Slovenijo ter obmejnimi deželami Furlanijo Julijsko krajino Korosk« in Štajersko, oziroma mea Jugoslavijo in Italijo ter Avstrijo, ob doslednem medsebojnem spoštovanji nacionalne, kulturne in državne samobitnosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. 1'ako zaupanje v lastne sile kakor občutek skupnih interesov in širokega zr-vezništva terjata razvijanje in poglabljanje medsebojnih stikov in sodelovanja z naprednimi gibanj’ v sosednih deželah. /.ato je potrebno nadaljevati povezovanje našli političnih sil z delavskimi in progresivnimi stran kami ter stremljenji obeh sosednih držav na vseh ravneh. Odprtost naše državne meje, ki se iz klasične meje ločnice čedalje bolj spreminja v mejo zbliževanja in sodelovanja med narodi, omogoča tudi živo, stalno in vsestransko izmenjavo in soočenje mnenj in idej med sosednimi narodi. Novo vzdušje, ki se ustvarja na naših mejah, pomeni osnovno poroštvo, da bodo kakršnikoli morebitni poizkusi oživljanja narodnostne mržnje, iredentističnih teženj in zaostrovanja medsebojnih odnosov hitro obsojeni na neuspeh Predsedstvo in izvršni odbor sta izčrpno razpravljala o položaju slovenske narodne manjšine v zamejstvu. Ob tem, ko sta ocenila sedanji položaj Slovencev v obeh sosednih državah, sta ugotovila, da kljub mnogim spodbudnim re zultatom Italija in Avstrija še ni sta storili vsega, kar bi v skladu z njihovim’ mednarodnimi obveznostmi morali storiti, da bi Slovenci resnično uživali pravice in svoboščine, ki jim po mednarodnih pogodbah pripadajo. Slovenci v Italiji nimajo povsod, kjer so avtohtono naseljen., enakih pravic; še L dno nimajo vseh možnosti za enakopravno rabo slovenskega jezika v občevanju z javnimi organi in ustanovami: Slovenci niso enakopravno zastopani v javnih službah, mnogo je še pomanjkljivosti tudi na področju šolstva in drugje, kljub temu, da jim to mednarodne pogodhe zagotavljajo. Predsedstvo in izvršni odbor sta sicer pozitivno ocenila mnoge u-krepe italijanskih oblasti, še posebno lokalne uprave na Tržaškem in Goriškem ter oblasti avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, menita pa, da bi morale, tudi v interesu naših vse u-spešnej.ših in vsestranskih medsebojnih odnosov, hitreje urejati še odprte probleme. Vso podporo zaslužijo napori koroških Slovencev, ki se zavzemajo za hitrejšo ureditev obveznosti, ki jih je Avstriji naložila avstrijska državna pogodba v svo-jem 7 členu. Spodbudne so namere koroških oblasti in avstrijske zvezne vlade, da se v sodelovanju s predstavniki celotne manjšine sistematično in dosledno lotijo izpolnjevanja sprejetih obveznosti. Predsedstvo in izvršni odbor sta prav tako izrazila podporo javno izraženemu stališču koroških Slovencev, ki odklanjajo namere nekaterih krogov na Koroškem, da bi z ugotavljanjem manjšine dejansko omejevali že zagotovljene pravice Slovencev v Avstriji in tako tudi onemogočali demokratično urejanje njihovih odprtih vprašanj Ob tem sta predsedstvo in izvršni odbor potrdila svoje prepričanje, da postajajo narodne manjšine, ki jim je zagotovljena dejanska enakopravnost, s tem da so v enakih pogojih in z enakimi možnostmi vključene v vse družbeno, politično, ekonomsko in kulturno življenje družbenih skupnosti, kjer živijo, vse bolj most sporazumevanja med sosednimi narodi in državami Odprta meja takšno vlogo manjšine še poudarja. Prav tako sta predsedstvo in izvršni odbor znova potrdila trajno obveznost in skrb matičnega naroda in matične države za Slovence, ki žive zunaj naših državnih meja; podprla sta tudi znano jugoslovansko stališče, ki je prišlo do izraza tudi ob uspešnih obiskih predstavnikov Jugoslavije v Italiji in Avstriji, po katerem je slovenska narodna manjina stalen element naših meddržavnih odnosov, ter da sta njena uso. da in njen položaj vedno bila in ostaneta skrb ne samo Slovenije, temveč celotne jugoslovanske skupnosti. Predsedstvo in izvršni odbor sta razpravljala tudi o odnosih med manjšinskimi organizacijami, o odnosih manjšine z organi oblasti ter o nekaterih pojavih med samo manjšino. Pri tem sta izrazila vso podporo tistim težnjam med Slovenci v zamejstvu, ki se zavzemajo za skupno nastopanje ne glede na notranje razlike v vseh primerih, ko je potrebno, da pride do izraza enotno stališče manjšine do njenih osnovnih vprašanj. Vsak poskus oviranja takšne enotnosti in takšnih naprednih teženj ali prizadevanj med manjšino ne more biti v interesu manjšine, uveljavljanja njenih pra. vic in svoboščin. Predsedstvo in izvršid odbor sta razpravljala tudi o kritikah, ki jih nekateri manjšinski krogi z ene in del slovenske emigracije z druge strani naslavljajo na Socialistično republiko Slovenijo in ki objektivno zaostrujejo odnose med samo manjšino Popolno zanikanje vsakega napora pri reševanju problemov manjšine ter brezobzirna, neobjektivna in nestrpna kritika slovenske narodnostne politike v celoti, pa čeprav osamljena zarad’ svoje demagoške narave, zavaja zamejske Slovence od njihovih stvarnih, osnovnih vprašanj ter naporov za njihovo urejanje . Pri oceni poizkusov nekaterih emigrantskih skupin, da bi vzpostavljale nekakšen ((politični dialog« z matičnim narodom, pa sta predsedstvo in izvršni odbor poudarila. da se je SZDL Slovenije vedno zavzemala za sodelovanje z vsemi naprednimi silami na svetu, da je vedno z veseljem sprejemala spodbude, ki so utrjevale svobodno, neodvisno in napredno razvojno pot slovenskega ljudstva, ki so utrjevale njegov položaj v jugoslovanski skupnosti narodov in njegove težnje za povezovanjem z vsemi naprednimi silami in tokovi na svetu. Nikakršno sodelovanje pa ni mogoče s tistimi, ki jim je tako kot v najtežjih trenutkih slovenske narodne zgodovine tudi danes pri srcu vse kaj drugega, kot pa resnične koristi slovenskega naroda. ...........................................„„„„„„ ZAKLJUČENO POSVETOVANJE V BUDIMPEŠTI V Moskvi bo še letos svetovna konferenca komunističnih partij Naloge posvetovalne komisije - Optimistično stališče delegacije KPI BUDIMPEŠTA, 5. — Posvetovalna konferenca komunističnih partij je končala delo in je ob zaključku objavila štiri strani dolgo poročilo. Najvažnejši sklep se na naša na sklicanje svetovne konference komunističnih partij, ki bo novembra ali decembra v Moskvi in katere dnevni red se glasi: ((Naloge v protiimperialistični borbi v sedanjem razdobju ter enotnost akcije delavskega ter komunistične ga gibanja ter drugih protiimperia-lističnih sil«. V zaključnem sporočilu je tudi poziv vsem komunističnim partijam, da sodelujejo pri pripravah za svetovno konferenco. Ustanavlja se pripravljalna komisija, v kateri bodo lahko sodelovale vse partije, ki to žele, in ki se bo sestala prvikrat v Budimpešti 24. aprila. Madžarska prestolnica bo stalni sedež te komisije. Pripravljalna komisija bo izdelala osnutke resolucij za svetovno konferenco in bo s sklicanjem konference svoje delo končala. Uradno poročilo tudi omenja resoluci ji o Vietnamu in o protiimperialistični borbi, ki sta bili soglasno sprejeti. V krogih italijanske delegacije se v celoti pozitivno ocenjujejo zaključki konference, češ da v osnovnih potezah ustreza stališčem KPI in da vsebuje zelo splošno oznako dnevnega reda svetovne konference. Bistveno je tudi, da so podčrtali, da svetovna konferenca ne ho izrekala obsodb, kar izhaja že ia zaključnega poročila, ki ne omenja debate z Romuni. Glede razširitve obsega konference na razne demokratične sile, pa pravijo italijanski delegati, da ta predlog ni bil sprejet, vendar pa je naletel na dober odziv in da se bo KPI še naprej trudila, da se sprejme. LJUBLJANA, 5. — Ob prvi omet-niči smrti velikega slovenskega slikarja Marija Preglja je bila nocoj v mestni galeriji odprta spominska razstava, na kateri so razstavljena poleg del Preglja tudi dela Staneta Kregarja, Petra Lobarde, Gabrijela Stupice in drugih. BEOGRAD, 5. — Na vabilo predsednika turške vlade Sulejmana Demirela bo predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spil jak od 29. marca do 2. aprila obiskal Turčijo. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 8,2, najnižja 2,3, ob 19. uri 6,6 stop., zračni tlak 1015,8 pada, vlaga 66 odst., brez vetra, nebo jasno, megleno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stop. marca Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 6. marca DANICA Sonce vzide ob 6.34 in zatone <* 17 58 — Dolžina dneva 11.24. — na vzide ob 9.24 in zatone ob 0.«. jutri, ČETRTEK, 7. marca TOMAŽ POMLAD JE PRED VRATI... Izletniki, spoštujte lastnino in prirodno lepoto na Krasu! Občina mora že sedaj poskrbeli sa učinkovito zaščito zasebne lastnine na Krasu Pomlad je pred vrati, lepo vreme zvabi na deželo ob nedeljah, pa tudi med tednom, vedno več meščanov, ki se želijo odpočiti in razvedriti v naravi ter se naužiti svežega zraku. Redki posamezniki pridejo z avtobusi ali peš, ogromna večina se pripelje z avtom, seveda s celo družino. To je največje veselje otrok, da se prosto iorajo in skačejo. Vse to je seveda lepo, prijetno, koristno in potrebno za človeka, ki dela v p: sami, v tovarni, v podjetju, v mestu. kjer je slab in smrdljiv zrak. Toda mnogi izletniki izkoriščajo gostoljubnost podeželskega človeka, kmeta, lastnika zemljišč. Marsikdo zapelje svoj avto kar na travnik. Na travniku se igrajo otroci, odrasli zbijajo žogo po travnikih in pašnikih, podirajo zidove in puščajo razbite steklenice, konzervne škatlice, papir itd. Prav jih briga, če delajo škodo, celo jezijo se nekateri in grozijo ogorčenemu kmetu, če jih opozori in zahteva, naj odidejo. To se ponavlja vsako leto. Že pred 50 leti, kakor smo že omenili v našem listu ob jubilejnem občnem zboru zavarovalnice za govejo živino v Bazovici, so se ba-zovski kmetje pritoževali zaradi škode, ki jim jo povzročajo izletniki iz mesta, in so zaprosili županstvo. naj kaj ukrene. Slcode je vedno več, ker je pač vedno več izletnikov. Ob začetku vsake pomladi se kmetje sprašu jejo, kal naj bi napravili, da bi preprečili škodo. Strokovni organizaciji kmetov sta prejšnja leta posredovali na županstvu, toda pravega uspeha še ni bilo. Spet smo načeli to vprašanje, in to že zdai, da opozorimo pristojne oblasti, občino, pokrajino, kmetijsko nadzor-ništvo in policijo, naj pravočasno ukrenejo vse potrebno, da ne bo več škode in slabe krvi. Ko bo v kratkem začelo cveteti sadno drevje, zlasti mandeljni in breskve, bomo videli izletnike z odlomljenimi vejami, druge izletnike pa s šopi zaščitenih kraških cvetlic. Da ne govorimo o skupi nah odraslih in otrok po ogradah, travnikih in pašnikih. Kako naj bi se to preprečilo? Predvsem so potrebni ostri predpisi, ki se morajo tudi izvajati. Kmetje, lastniki zemljišč pa naj postavijo dvojezične napise: Zasebna lastnina —- Proprieta privata — Prepovedan vhod — Proibito Vin- su pa bi morala občina nasloviti na meščane opozorilo. Opozorilo naj bi bilo ne samo glede škode, ki smo jo prej omenili, ampak tudi zaradi požarov, ki so že zdaj na dnevnem redu, zlasti ob nedeljah. Tudi na ta način bomo prispevali svoj delež k zaščiti Krasa m njegovih naravnih lepot. Sklep v senatni komisiji Še 20 milijard lir za «krožni sklad» Senatni odbor za finance in zaklad je na včerajšnji seji med dru- gimi zakonskimi dekreti dokončno sprejel tudi dekret, po katerem se bo finančna razpoložljivost krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem povečala za 20 milijard lir. Nova sredstva se bodo stekla v sklad pričenši z letošnjim letom pa do vključno leta 1972. Dekret tudi določa, da se bodo posojila iz sklada — ki so kakor znano namenjena gradnji novih ali obnavljanju starih industrijskih in obrtniških obratov, gradnji ladij in finansiranja turističnih dejavnosti, po novem lahko podeljevala do maksi-malce višine 70 odst. predvidenih investicij. Doslej so posojila lahko dosegla največ 50 odst. investicij. Proslava 8. marca v priredbi KPI Tržaška federacija KPI bo priredila tudi letos proslave mednarodnega praznika žena — 8. marca. V petek, 8. t. m. ob 20. uri bo osrednja proslava v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 z govoroma tajnika federacije prof. Seme in predsednika nadzorne komisije Franca Gombača. Skupina Ljudskega gledališča bo izvajala pesmi Bertolda Brechta iz drame Gorkega «Mati». Za zabavo bo skrbel «Trio Bordon«. Prisotnim ženam, ki so vabljene k številni udeležbi, bodo poklonili mimoze. Druge proslave istega dne bodo: ob 20. uri v Rojanu, kjer bo govoril namestnik tajnika Mario Col-li; ob 20. uri pri Sv. Ani, kjer bo govoril deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi in bodo nastopili podlonjerski popevkarji: ob 20. uri na školjetu, kjer bo govoril Clau-dio Tonel. Danes ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Capitolina 3 letno zborovanje voditeljev sekcij KPI. Uvodno poročilo bo podal Claudio Tonel, zaključke pa bo povzel inž. Anto-nino Cuffaro. 1111111111111 n min iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111 umil n 11 ti i n ii mili ii n 11 iiii hi iiiii m iiiiui mini m iiiii iiii ii um SEJA DEŽELNEGA SVETA gresso. Napisi ne bodo dosti za legli, če si sami lastniki ne bodo pomagali. Ko 6(Mb° zapazili, da :z- gress< legli, letniki delajo škodo, naj takoj obvestijo policijo, karabinjerje ali mestne stražarje. To je sicer neprijetno, toda skrajni ukrep za take, ki so brezvestni Pred tem, in to že v kratkem ča- piiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiMini Josip Šušteršič šestdesetletnik Nadaljevanje razprave o programu za gospodarski in socialni razvoj Odgovori na vprašanja in interpelacijo glede položaja v ladjedelnicah, v tovarni SMT, glede zamude pri gradnji palače deželnega sveta itd. Med razpravo o programu gospo-1 njem. Zaradi tega bi morali pred- Kdo ga ne pozna? čeprav ga srečujemo v slovenskem javnem življenju v Trstu že desetletja, se nam vendarle zdi, da ne more biti res, da je že dopolnil šestdeset let. Čeprav Josip Šušteršič ni bil rojen v Trstu, ga lahko imamo za Tržačana, saj je prišel v naše mesto ko je bil star komaj 15 let. Rodil se je namreč na Gorjanskem pri Komnu 6. marca 1908. Že otrok je odšel v Bovec za vajenca t) ta kratno edino pekarno. Nato je bil še v neki pekami v Tržiču m končno se je preselil v naše mesto, kjer še danes dela v svojem poklicu. Šušteršič je med tistimi, ki ljubijo petje in dramo. Zato ga vidimo povsod kjer so kultumo-pro-svetne prireditve. Ob prihodu v Trst se je Šušteršič takoj seznanil z raznimi takratnimi kulturno - prosvetnimi delavci, še v času fašizma, ko sta biti prepovedani naša beseda in pesem, je Šušteršič z drugimi za vednimi Slovenci prepeval v sent jakobskem zboru kjer je kot te norist večkrat nastopil kot solist Tudi na odrih je mnogokrat nastopal in celo tudi v najhujših časih, ko je fašizem prepovedal vsako kulturno dejavnost v naših krajih Že leta 1938 je Šušteršič nastopil v igri vKovačev študent», ki so jo uprizorili Sentjakobčani v gostilni na Lovcu. Leta 1943 je Šušteršič, kot ne šteto naših ljudi, bil zaprt najprej v Ul. Bellosguardo, nato pa v koronejskih zaporih. Takoj po vojni je bil med ustanovitelji pevskega Zbora p d. «lvan Cankar» ter marljiv pevec in član dramskega od seka, v katerem je dolgo let nastopal in sodeloval. Najbolj mu je bila pri srcu vloga Cankarjevega Hlapca Jerneja, katero je Su šteršič večkrat igral. Po potrebi sodeluje tudi še danes pri Slovenskem gledališču. V kratkih vrsticah je težko prikazati dolgo življenjsko dobo člo veka. Šušteršič je skromnega in mirnega značaja. Zato je prav, da se ga ob njegovem jubileju spominjamo in mu želimo še mnogo trečnih in zdravih let. darskega in socialnega razvoja v Furlaniji - Julijski krajini sta včeraj spregovorila samo svetovalca Cocianni (KD) in Bettoli (PSIUP). Prva ura seje pa je bila posvečena odgovorom na vprašanja in in terpelacije. Svetovalec Cocianni je v bistvu zagovarjal program in kritiziral stališče desne in leve opozicije. Rekel je, aa je z desno opozicijo pač razumljivo, da nasprotuje programu, saj je bila vedno proti deželni ureditvi in proti načrtovanju, katerega namen je odpraviti razne privilegije. Delno pa da so glede tega protislovju komunisti, ki so načelno za deželno ureditev in za načrtovanje. Po Cociannijevem mnenju pomeni deželni program tudi prispevek k vsedržavnemu načrtovanju in njegovo razčlenitev, pri čemer lahko zahteva dežela solidarnost vse države na podlagi člena 50 statuta. Govornik je potem omenil zunanje nasprotovanje progi amu, saj je znano, da se z njim le malokdo strinja. Zatem je obravnaval razna posamična vprašanja in navajal tudi uradne podatke o številu izseljencev. Dejal je, da je iz volilnih seznamov razvidno, da jih je iz vse dežele 53.954 - volilno pravico, to je 4,4 odst. vsega deželnega prebivalstva, oziroma 5,9 odst. vseh volivcev. Obravnaval je vprašanje cestnih povezav in dejal, da imata glede tega tud’ skupne interese naša dežela in Slovenija. Kar se univerze tiče, bi tudi lahko služila kulturnim izmenjavam z vzhodnimi področji in bi jo morali zato okrepiti. Govoril je tudi o jedrskem pospeševalcu, ki bi postal orodje miru in pospeševal gospodarski razvoj. Olajšal bi tudi breme vojaških služnosti, ki uklepajo v svoje spone vso gospodarsko dejavnost v deželi in jo dušijo. Za njim je spregovoril psiupovec Bettoli, ki se je najprej pritožil za radi brezbrižnosti do razprave o programu. Ponovil je, da bi bili morali o njem razpravljati pred hodno, preden so ga predložili deželnemu svetu. Sama večina in odbor nista preveč prepričana o tem, da je program dober Tudi ni moč trditi, da so pripombe raznih zu nanjih dejavnikov glede programa obrobnega pomena. Večina ugovo rov je namreč upravičena. Zatem je Bettoli obravnaval vprašanje je drskega posptševalca ter vpraša nje kmetijstva, ki da ne bo moglo napredovati, dokler ne pride do odločnih posegov v njegov zasta reli ustroj in v socialne odnose v vsem odpraviti zemljiško rento, ki je največja rakava rana kmetijstva Bettoli je zatem dejal, da je tre ba pri načrtovanju upoštevati tudi bližnjo slovensko republiko in imeti pri tem pobude, ki zanimajo tudi sosede. Pri tem bi morala i-meti dežela tudi naloge, ki spadajo v državno pristojnost, a ki se izvajajo tu na kraiu. V začetku seje so odborniki od govorili na razna vprašanja in interpelacije. Odbornik Marpillero je odgovoril svetovalcu Calabrii (KPI) na interpelacijo v zvezi z zaporo nekaterih oddelkov v podjetju Sta-bilimenti Meccanici Triestini. Rekel je, da se je odbor zanimal za vzroke. Podjetje je moralo zaradi vprašanja tržišča začasno skrčiti proizvodnjo nekega izdelka, za katerega je tovarna specializirana. Pri tem gre tudi za vprašanje ko-lavdacije strojev Osebje so skrčili v oddelkih za kleparstvo, za montažo in pleskanje, in sicer za osem odstotkov. Odbor se je zanimal, da bi te suspenzije ne pomenile krčenje osebja. Pri tem je dobil vsa potrebna zagotovila, upoštevajoč se dalija naročila. Na koncu je odbornik še dejal, da se bo odbor vedno potegoval za to, da se načrt CIPE v celoti uresniči. Isti odbornik je odgovoril libe ralcu Morpurgu glede ukinitve nekaterih oddelkov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. V uvodu je rekel, da se vprašanje pravzaprav nanaša na celotni na črt CIPE glede Trsta. Upoštevati je treba preureditev ladjedelnic Sv. Marka v okviru tega načrta, pri čemer je prišlo tudi do krčenja. Sv. Marka bo pač s časom služila za popravilo ladij. Ko bodo zgradili nov suhi dok, bodo lahko popravljali tudi velike petrolejske ladje. V takih primerih so pač po trebne razne spremembe. Zaradi tega je prišlo tudi do premestitev v skupini Italcantieri, toda delavci niso zaradi tega zgubili zaposlitve Razen tega so začeli tudi tečaje za preusposabljanje delavcev. Lad jedelnici so naročili tudi zgraditev plavajočega doka, čeprav ni načrt tega predvideval. Načrt CIPE predvideva tudi zgraditev nove livarne, ki bo večja kakor sedanja Tovarni strojev. Socialistični svetovalci so prejeli odgovor glede zamude pri začetku del za novo palačo deželnega sveta. V začetku je bilo rečeno, da se bodo ta dela začela s 1. januarjem letos, toda to je bilo le nekaj splošnega. Treba je namreč prej izprazniti poslopje, v katerem je sedaj center za jedrsko fiziko, in ga kupiti, da ga lahko podrejo. Center za fiziko se bo izselil 30. aprila, zaradi tega se pač ne bodo mogla začeti dela pred tem datumom. Skupina tržaških arhitektov pa že pripravlja načrte za novo poslopje. Svetovalec Trauner (PLI) pa je prejel odgovor na vprašanje glede na odškodnino za zasebno ladjevje, ki je bilo zajeto ali po škodovano med vojno Bilo je namreč izgubljenih kar 161.000 ton ladjevja iz pristanišč v naši deželi. V zvezi s tem je bil sprejet zakon, po katerem bodo lahko ugodno rešili to vprašanje. V soboto zvečer pohod za mir V soboto, 9. t. m. bo v Trstu z začetkom ob 18. uri pri Sv. Jakobu «pohod za mir« v podporo vietnamskemu ljudstvu v borbi za neodvisnost. Pohod organizirajo skupno republikanska mladica, mladinska socialistična federacija PSU, mladinska socialistična federacija PSIUP in italijanska komunistična mladinska federacija. ŽUPAN 0 RAZNIH JAVNIH DELIH V kratkem 40 novih avtobusov za Acegat Izpopolnitev javne razsvetljave v središču, pri Sv. Justu, v Miramarskem drevoredu, UL Flaviji, pri Sv. Ivanu in ob obrežjih Na včerajšnjem sestanku demo- razloge stavke, katere namen je - - -.......... — —’ ~--+! *—za rešitev kristjanskih voditeljev je župan inž. Spaccini imel poročilo o raznih javnih delih v okviru petletnega občinskega načrta. Tako je župan povedal, da bo na prihodnji seji občinskega sveta na dnevnem redu odobritev' sklepa, da se dajo na dražbo dela za ureditev in izpopolnitev javne razsvetljave v smereh Miramarska drevored - Ul. Flavia, Sv. Ivan - Obrežje, središče mesta in Sv. Just. Dela naj bi bila zaključena do prihodnjega oktobra. Župan je tudi omenil pripravo medobčinskega regulacijskega načrta ter pripomnil da je dežela obljubila svoj prispevek za povezavo avtomobilskih cest Opčine - Fernetiči - Pesek, kakor tudi za povezavo med industrijsko cono ter novim in starim pristaniščem. Glede ureditve starega pristanišča je župan povedal, da je posebna komisija postavila predlog, da bi ga delno zasuli in tako dosegli večji prostor za pristaniško dejavnost. Glede šolstva je dejal, da občina polaga posebno pažnjo in da so že dogradili tri osnovne šole, 3 otroški vrtci bodo v kratkem dograjeni, v kratkem pa bodo začeli dela na osnovni šoli v Čarboli, za otroški vrtec na Greli in za srednjo šolo na Elizejskih poljanah. Dela za razširitev muzeja Revoltella se bodo v kratkem začela, v kratkem bodo tudi izdelani načrti za naselje Rocol - Melara, v kratkem se bodo začela dela za novo športno palačo in vse je že pripravljeno za začetek del za razširitev pokopališča. Glede mestne čistoče je župan dejal, da bosta v kratkem zaceli delovati dve mehanični napravi za pometanje cest. V kratkem bo prispelo 49 novih avtobusov za Acegat. kar bo omogočilo nekatere spremembe in izboljšanja zlasti na avtobusnih progah št. 15, 16 in 17, Acejat pa ima zdaj pogajanja tudi zi priključitev k plinovodu ENI. položiti nove temelje tega vprašanja. Posredovanje sindikalistov pri odborniku Ceschii Včeraj zjutraj sta bila predstavnika FILS-CGTL in Delavske zbornice Tomasellijeva in Desenibus skupno s predstavniki uslužbencev dirkališč na Montebellu pri občinskem odborniku za šport Lucianu Ceschii. Odborniku so sindikalisti izrekli zaskrbljenost uslužbencev, ker je dejavnost na dirkališču ogrožena zaradi stališča, ki ga je za vzela občina v nasprotju s tem, kar je bilo prej dogovorjeno glede oddaje dirkališča v zakup tržaški dirkalni družbi «Montebello», zaradi česar je zavzela ostro stališče ustanova UNIRE. Ta grozi, da bo skrčila število dirkalnih dni od 80 na 20 na ’eto, kar pomeni deklasiranje tržaškega konjskega dirkališča. Odbornik Ceschia je zagotovil, da se ni zgodilo še nič odločilnega ter da bo o stvari sklepal še občinski svet. Zagotovil je tudi, da ne bo nihče izgubil delovnega mesta. Vsi uslužbenci so izglasovali resolucijo in jo izročili županu- drugo resolucijo je nesla delegacija vladnemu komisarju dr. Cappelliniju, tretjo pa deželnemu odborniku za šport Cumbatu. V SLOVENSKEM KLUBU 1 Predavanje z diskusijo o vprašanjih mladine V okviru ciklusa predavanj o mladinski problematiki je sinoči v Slovenskem klubu predaval dr. A-Ijoša Volčič, predsednik akademskega društva Jadran in asistent na malematičrem inštitutu tržaške univerze, o temi «Mladina včeraj, danes in jutri-. Predavatelj je na začetku ugotovil, da je položaj, v katerem živi danes slovenska manjšina, znatno različen od tistega, v katerem je živela med obema vojnama ali še prej. Kljub lej različnosti pa je ostal ustroj manjšinskih organizacij v veliki meri navezan na stare sheme, ki so dar.es že preživele. Zaradi te zastarelosti se del mladine danes odtuji slovenskim organizacijam in je tako podvržen asimilaciji. Danes potrebujemo v prvi vrsti takih organizacij, ki bi znale res pritegniti mladino. Tudi šola bi morala v večji meri krepiti naši mladim narodno zavest, posebno s seznanjanjem o stvarnosti v naši matični domovini. Za zaključek je dr Volčič poudaril nujnost, da se ustvari močno in zavedno slovensko meščanstvo, ki naj bi bilo za vzgled proletariatu, torej tistemu delu manjšine, ki je najbolj izpostavljen nevarnosti asimilacije. Po predavanju se je med številnim občinstvom razvila živahna diskusija, ki se je zavlekla do pozne ure. V petek stavka za pokojnine Včeraj popoldne pta se sestali tajništvi Nove DZ-CGlL in CCdL ter sta izmenjali svoje poglede glede vprašanja pokojninske reforme in zvišanja pokojnin. Sklenili sta, da bosta v petek proglasili poldnevno stavko v industriji in trgovini. Nova DZ-CGIL priredi tudi zborovanje ob 13.30 uri na Trgu sv. Antona. Na njem bodo orisali IZ TRŽAŠKIM SODMII DVORAN Trojica nevarnih tatov obsojena skupno na 15 let Svoje tatinske podvige so izvrševali na področju od Trevisa do našega mesta iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMi ZARADI NEUGODNE SEZONE Februarja manj prometa skozi obmejne prehode S potnimi listi je bilo nekaj čez milijon prehodov, s propustnicami pa nad milijon in četrt Osebni promet na tržaškem odseku italijansko - jugoslovanske meje se je v preteklem februarju nekoliko skrčil v primerjavi s februarjem lanskega leta. V medna rodnem prometu s potnimi listi so namreč zabeležili 1,003.173 potnikov, medtem ko so jih lani našteli 1,093.469; v maloobmejnem prome tu pa so našteli 1,261.821, potnikov, medtem ko jih je bilo leto poprej 1,369.350. V mednarodnem prometu so italijanski državljani dali skupno 610.643 prehodov, In sicer 306.447 v smeri iz Trsta ter 304.196 v nasprotno smer; tujci pa so v istem času dali 392.530 prehodov, od tega 201.671 v smeri proti Trstu ter 190.859 v nasprotno smer. Med tujimi državljani so bili kakor po na vadi najbolj številni Jugoslovani, ki so dali sami kar 355.083 prehodov, občutno manjši pa je bil promet, ki so ga mejni organi zabe-lešill pri potnikih drugih narodnosti; tako so vsega našteli 4.971 Grkov, 4.417 Nemcev, 4.001 Avstrijca, 2.959 Francozov, 2.602 Američana, 2.477 Angležev, 2,135 Švicarjev, Itd. V maloobmejnem prometu pa so dali v preteklem februarju italijanski državljani 855.816 prehodov — od tega 432.371 v smeri Iz Trsta ter približno enako število povrat- kov — jugoslovanski državljani pa 406.005 prehodov, — to je 204.307 prehodov v smeri proti Trstu ter približno enako število prehodov v nasprotno smer. Cez prehod pri škofijah je v februarju potovalo s propustnico 531.436 ljudi, živahno je bilo tudi na prehodu pri Fernetičih (330.014); sledili so prehod; pri Pesku (110.804), Šentjerneju (85.272), Orehu (77.718), Lipici (48.913), prehod pod Repentabrom (26.638) ter železniški prehod na Opčinah (10.347 ljudi). V p. d. «Igo Gruden« v Nabrežini Razgovor o aktualnih gospodarskih problemih V dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini bo v petek 8. t.m. ob 20. uri razgovor o aktualnih gospodarskih problemih občine. Predmet razgovora bo pobuda Slovenskega gospodarskega združenja za otvoritev novih mejnih prehodov za mednarodni promet, ln vprašanja, ki zanimajo slovenske gospodarske operaterje v devinsko - nabrežinskl občini. Zdru. ženje vabi domačine, da se udeleže razgovora polnoštevilno. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Loi, obramba Padovani, Kostoris ln Amodeo) se je zagovarjala trojica, ki je vdirala v zasebne in javne urade, kradla na debelo ter v določenem trenutku povzročila pravcat preplah na vsem področju od Trevisa do našega mesta. Trije nepridipravi so bili neugnani pri svojem delu, saj so bili zmožni izvršiti v eni noči po več tatvin. Na zatožni klopi so se znašli; Vlncenzo Oppedisano, rojen 1937. leta v Catanzaru ter bivajoč v Tržiču v Ul, D’Annunzio 19, 28-letni Erminio Gaetani iz Tržiča Ul. 24. maja 33 in 22-letni Franco Ginal-di iz Tržiča — Ul. Dandolo 7. Poleg treh so se morali zagovarjati tudi 30-letni Oppedisano Rocco, tudi iz Tržiča, Adriano Cipracca iz Gorice in neko dekle tudi iz Gorice. Ti so bili obtoženi namernega odkupa ukradenega predmeta (šlo je za neki ček, ki ga je Vlncenzo prejel od brata, ga potem Izročil dekletu, a ta ga je odstopila Cipracci). Oppedisano Rocco pa je bil obtožen še, da je skušal izdelovati pornografske slike (v ta namen je dal dekletu ček za 30.000 lir, toda naklep je spodletel med drugim zato, ker dekle ni pristala na zahtevo.) Prve tatvine segajo tja v leto 1965, toda konec naslednjega leta in v začetku lanskega se je dejavnost posebno Oppedisana in Gaetanija stopnjevala z mrzlično naglico. Pred njima niso varni ne poštni uradi, ne hranilnice in zasebna podjetja, zlatarji itd. Mladeniča sta vdirala skozi okna, vrata, razbijala in vlamljala skoraj nemoteno. V nekaterih primerih sta uporabila celo varilni aparat za odpiranje blagajn. Včasih brez uspeha, a večkrat sta odnesla polne žepe denarja in vrednostnih papirjev. Več tatvin so zlikovci zagrešili tudi v Trstu in prav zaradi ozemeljske pristojnosti jih je sodilo tržaško sodišče. V Trstu sta kradla v uradu ENALC v Ul. Rossini, v uradu notarja Vladimira Claricha ter v uradnih prostorih tvrdke Sferco v Ul. Rossini. To se je zgodilo konec marca predlani, Kmalu nato je trojica bila že za zapahi. Včeraj so sodniki spoznali vse tri tatove za krive ter so obsodili Oppedisana na 6 let zapora, Gaetanija na 5 in Ginaldija na 4 leta zapora. Oppedisanu je bila kazen nekoliko znižana, ker so sodniki upoštevali njegovo zmanjšano prisebnost. 82-letna Ofelia Ban vd. Doefler je padla v svojem stanovanju v Ul. Tonello 5 ter se udarila po levi nogi. Okrevala bo v 10 dneh. Prepovedan ribolov s svetlobnimi napravami Pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o raznih u-pravnih zadevah in med drugim sprejel ukrep glede ribolova s svetlobnimi napravami v dobi od marca do septembra. Tak lov je prepovedan ob polni luni, ves čas pa na področju Kontovel - Tanki rtič, pomol Fratelli Bandiera - Devin ter v razdalji 1 milje od Tankega rtiča in Devinskega gradu. Razen tega je pokrajinski odbor sklenil, da se svetovalska komisija za finance nadomesti s svetovalsko komisijo za vprašanja pokrajinske umobolnice. Tudi srednješolci postavljajo zahteve Po nemirih univerzitetnih študentov, ki so včeraj nadaljevali zasedbo filozofske fakultete naše u-niverze, so se oglasili tudi dijaki višjih srednjih šol. Medšolski odbor je včeraj izdal proglas, v katerem predlaga šolskemu skrbniku, naj uradno prizna predstavniške organe dijakov ter naj da pobudo za sestavo takih organov na šolah, ki jih še nimajo. Zahteval je tudi, naj se šolski skrbnik izrazi o sodelovanju dijakov pri šolski upravi ter o uvedbi dopolnilnih tečajev, ki jih dijaki predlagajo. Tudi Zveza demokratičnih srednješolcev je izdala dokument, v katerem je-re*eno, da se morajo dijaki boriti proti zastarelemu u-stroju italijanske šole, katere je slovenska šola le grda kopija. Dijaki zahtevajo brezplačno šolanje do 18. leta, ustanovitev šolskih odborov, sodelovanje s profesorji pri določevanju šolskih programov in proučevanju šolskih problemov ter temeljito reformo mature. Izpiti naj bi se polagali le iz nekaterih predmetov, od katerih naj bi dva izbral dijak sam. Na deželi sestanek tajnikov leve sredine Včeraj zjutraj Je bil na sedežu deželnega odbora sestanek deželnih tajništev strank leve sredina. Za KD se je udeležil sestanka To nutti, za PSU poslanec Fortuna, za PRI inž. Di Re. Sestanek, ki sta se ga udeležila tudi predsednik odbora Berzanti in podpredsednik Giacometti, je bil sklican v zvezi s stališčem sindikalnih organizacij ter krajevnih ustanov do deželnega programa. Tajniki strank so se sporazumeli, da bodo povabili predsednika Berzantija, naj se še posvetuje z raznimi ustanovami, da se poglobijo razne ocene programa. Tajniki strank so si pridržali dokončno politično oceno, do zaključka posvetovanj. V Avditoriju premiera «Komedija Zannijev» Ob ne posebno obilni udeležbi je bila včeraj v Avditoriju premiera «Komedije Zannijev». Zanni, ki je beneški deminutiv za Giovanni, je pomenil nekoliko omejenega Ber-gamaska. ki je pred stoletji prišel v Benetke iskati zaslužka. Čeprav omejen je bil vendar tudi dovolj zvit, da se je znal iz vsakega položaja izmotati tako, da je bilo njemu v korist. V bistvu pa gre pri tej komediji za nastop italijanskih mask iz XIV. in XV. stoletja, in to bolj v nekem antološkem prikazu kot v eni sami razvijajoči se akciji. Giovanni Poli, ki je delo zrežiral, je tudi sam izbral te renesančne dokumente iz commedie delVarte. Vrednost predstave je bolj v njenem zgodovinskem pomenu in si je težko zamišljati, da bi lahko dosegla kdove kako neposreden stik z današnjim občinstvom. Nekaj prizorov pa je le tako živo izdelanih, da privabijo ploskanje. Nastopili so Franco Jesurum, Mim-mo Lo Vecchio, Silvio Anselmo, Gianfranco Saletta, Orazio Bobbio, Giuseppe Botta, Giorgio Valletta, Mario Valgoi, Ettore Toscano in Gghriele Lguia,^od žensk pa Leda Pama, Eliaria de Vida in Lidia Braico. Tnscčhc.tof ' je "bil MiscKaScan della, kostumografka Carla Picozzi, za glasbo iz XIV. stoletja pa je poskrbel Paolo Possiedi. Omeniti velja še, da je v veži majhna razstava mask commedie delVarte. Interni nastop gojencev šole GM V mali šolski dvorani Glasbene matice v Ul. R. Manna je bil sinoči I. letošnji interni nastop gojencev glasbene šole. Pred velikim številom poslušalcev, med katerimi so prevladovali starši otrok, so go jenci iz pripravnice ter prvega m drugega razreda nastopili v 23 točkah in s svojo ljubkostjo želi to plo priznanje. Poleg učencev za klavir, violino, kitaro in harmonijo je nastopil tudi mali šolski godalni orkester. Danes zvečer bo drugi del produkcije z nastopom gojencev iz višjih razredov. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1,30 do 19.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 (tel 95767). Manzoni, Largo Sonmno 4 (tel. 90-965) INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2 (tel. 36-274). D Ambrosl, Ul. Zorutti 19/c (tel. 96-212), llllllllllllllllllllllllllllllllll■lllll,lll,l'l,,lmll„l„t,lll,llll,,,ltl'llllll(llllllllllllllltllllllllllM|ll|ltlllllll|||m||| NA KRIŽIŠČU ULIC D ALVIANO.BROLETTO Pri trčenju avtomobilov študentka hudo ranjena S pridržano prognozo so jo sprejeli v bolnišnico, kjer ji skušajo rešiti življenje Pri silovitem trčenju med avtomobiloma se je včeraj hudo ponesrečila mlada študentka, ki ji sedaj zdravniki splošne bolnišnice skušajo rešiti življenje. 27-letna A-driana Heinze se je okrog 13. ure peljala v svojem fiatu 500, v katerem sta bili še dve njeni prijateljici, po Ul. D’Alviano, kjer stanuje na št. 15, proti mestnemu središču, ko je na križišču z Ul. Broletto z vso silo zavozila v opel, ki ji prihajal iz te ulice in ki ga je šofiral 52-letnl Guido Ortello. Pri sunku se je študentka hudo ranila po čelu. Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenko odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Njeni dve sopotnici sta se samo laže poškodovali; v bolnišnici so jima nudili prvo pomoč zaradi udarcev po glavi in po nogah. Nesreči na delu Dve nesreči na delu sta se zgodili včeraj v našem mestu. 28-letni Silvano Zanon iz Ul. Fa-bio Severo 68 je okrog 6. ure zju-trja na železniški postaji razkla- dal zavoje časopisov iz poštnega vagona, ko je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z vagona na tračnice. Pri padcu si je verjetno zlomil nekaj reber, zaradi česar se bo moral od T“do 20 dni zdraviti na oddelku za pljučno kirurgijo splošne bolnišnice. Okrog 18. ure se je pri Banih ponesrečil 29-letni Perruccio Millo iz Ul. Mazzini 11. Skupaj z nekaterimi tovariši je Izkopaval star električni drog, ko je ta padel nadenj. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, so mu ugotovili hud možganski pretres ter udarce po glavi. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil od 25 do 40 dni. SPDT organizira v nedeljo, 10. tm. smučarski Izlet na Vojsko nad Idrijo ob priliki tekmovanj v slalomu, veleslalomu m teku. Vpisovanje za Izlet In tekme Je v Ul. Geppa 9 (1. nadstropje) po 18. url do vključno 7, tm. SAK JADRAN priredi v petek, 8. t. m., debato o sedanjem stanju univerze, o vzrokih nezadovoljstva med akademiki in zasedbe filozofske fakultete. Debata bo v baru Kulturnega doma, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni akademiki In sred nješolci! Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 10. marca ob 17. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu Oscar VVilde KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (komedija v treh dejanjih) Italo Svevo . Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED (drama v dveh delih) Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ___ ing. arch. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA G ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: JOŽE BABIC PREMIERA: V torek, 12. marca ob 20.30 (abonma premierski) PRVA PONOVITEV: V STedo, 13. marca ob (abonma: prva ponovitev dijaški) Prodaja vstopnic za predstar ve v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tet-734265. Gledališča Verdi ra- V gledališču Verdi so v teku Pr'plje'. ve za zadnjo operno predstav tošnje sezone «1 quattro rus*-.s3 skladatelja Ermanna VVolf-Ferrar j • Opero bo dirigiral Nino Verchl’na. žiser pa je znani igralec in P° valeč Goldonijevih del CeX° nf0 seggio. Scene in kostumi r Laurenti. V glavnih vlogah bodo stopiili: Giorgio Tadeo (Lunarriria! Rena Garazioti (Margarita), A na Martino (Lucieta), Silvo M• niča (Maurizio), Ugo Benelll t petto), Edda Vincenzi (Marina), lessandro Maddalena (Simon), ,.j Susca (Cancian). Silvana Zan (Felice), Ermanno Lorenzi do) in Marisa Miotti. PrvjLLza stava bo v torek, 12. tm. ob 20.J0, red A v parterju ln ložah ln » C na galerijah in balkonih. pn gajni gledališča se nadaljuje Prw ja vstopnic. Razstave Razna obvestila! / Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel danes, 6, Im. redni sestanek od 19. do 20. ure, v prostorih kluba, Ulica dei Montecchi 6, * * • SOLA GLASBENE MATICE — TRST Danes, 6. tm. ob 20. uri v mali šolski dvorani (Ulica R. Manna 29) II. Interni nastop gojencev glasbene šole. Vljudno vabljeni. • • 0 Združenje za varnost na cesti Ima danes ob 17.30 letni občni zbor v zbor nični dvorani šole «M?nzoni» v Ul U. Foscolo 13/11. V občinski umetnostni galeriji r stavlpa od 6. do 14. marca si Lauro Laght. Otvoritev razstavr danes ob 18. uri. Razstava b° ° lir< ta ob delavnikih od 10. do 13-in od 17. do 20. ure, ob prazni pa od 10. do 13. ure. Nazionale 16.00 «Tre pištole Pfr “t. massacro«. T. Hunter, Nadia M ti. Technicolor. Cl>rvi- Excelsior 16.00 «Italian Secret =>c‘ ce«. Nino Manfredi, F. Prevost. ch ril colo r. c. Fenice 15.30 «L’ora della clvetta«. Cardinale, F. New. L. J Cobb. cnicolor. Eden 15.30 «G1I occhi della no« Senzacionalno! Audrey Hepburn^ Alari Arkm technicolor ** važo0 dano mladini pod 14 letom v (j|. opozorilo: zadnjih osem minut ,t ma bo vstop v dvorano najsi prepovedan' Alj. Grattacielo 16.C0 «Escalation». c- t_ ger, G Ferzetti. Eastmancolor. r povedano mladini p ' 18. letom.^ Hitz (Ulica San Krancesco štev 16.00 «1 7 fratelli Cervi«. G. M. __ lonte, Lisa Gastonl, Don Barki Eastmancolor Alabarda 16 00 #Nick mano ,ry d,nj P. Nevvman. Prepovedano h11* pad 14 letom Technicolor. a, Fllodrammatico 16.00 «My falre pe dy» A Hepburn. Kex Harrisom chnicolor z najlepšimi melodijah1 Moderno — Zaprto. Jutri «11 Tl* / V. Gassman. Ann Magret. Te color. u. Cristallo 16.00 »Blovv up«. p0d Antoniom Prepovedan mladim p 14 letom nte Garibaldi 16.30 «Mata Han, age' K 21» Jean Moreau. . g Capitol 16.00 «Edipo Re«. F. ClttL Mangano. A. Valit. PreP«ve“ r mladini pod IH letom Techrnr Aurora 16 30 «Dalte Ardenne al terno« Technicolor. 2>. Impero '6.00 «Pat'ugIla anti *a Technicolor. Astra 16.30 «Le fate«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. Iel“d| Vittorio Ve neto 16.00 «A pledl nc0. nel parco« Technicolor Clnem* pe R Redford J Fonda . , Ideale 16.00 «La caduta delle aqU J Mason, V. Andrevvs. Technro Abbazia 16.00 «38 o parallelo«. Gre« ry Pečk, George Peppard. Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI. POROKE Dne 5. marca 1968 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 5 oseb UMRLI SO. 67-letno Mario Sulinl, 58-letna Anna Perossa vd. Candotti. 76-letna Carla Fischer vd. Illenl, 74-letna Elvira Pipan vd. Vidali, 58-letni Antonio Destradi. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) AlTAngelo d'Oro. Trg Goldoni 8 (tel. 38-009). Cipolla. Ul. Belpogglo 4 (tel. 35602). Marchto, Ul. Ginnastlca 44 (tel. 95417). Mlanl, Barkovlje — Miramarskl drev. 117. (tel. 35728) Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok ®rhun,{ Trampuža daruje bratranec mal1 2000 lir za prosvetno društvo ® °-ore V počastitev spomina Pol< pa. Ludvik daruje družina Mahnič s . drič 1000 lir za je vrste so nekoliko uredili tudi Trebenci, ki so skušali izvesti n®" kaj napadov, vendar brez uspeha. Odtlej se je igra odvijala pretežno na STedini igrišča in nobeno moštvo ni več nevarneje ogrozilo nasprotnika. Prvi polčas se je t * ko zaključil brez gola. V drugem polčasu je že v začetnih potezah izvedla Zarja lep pt°J dor z Baldassinom, ta je podal pred trebenska vrata, pritekel J« Scocco, streljal in že je bilo 1;U za Bazovce. Po tem golu je postala igra bolj razgibana in tudi Pri' moreč je izvedel nekaj nevarnih strelov, vendar tik mimo vrat v out. V 13’ se je poškodoval l«vl branilec Primorca a se je kmalu vrnil v igro. Obe moštvi sta opravili več orezusp-išnui napadov, ko je v 30’ Giordano od daleč Prel senetil trebenskega vratarja. Takoj po tem golu se je poškodoval tudi srednji napadalec Zarje Scocco, ki Je za krajši čas zapustil polje Zarja je imela v zadnji minuti še eno priložnost za gol, a jo je zapravila. Srečanje kot celota je bilo b°r' beno, nogometaši pa so igrali P0-žrtvovalno in so navdušili številu0 občinstvo. Z. OBVESTILO športno društvo Polet z Opčin sporoča, da zaradi zasedenega tr aškegu občinskega pokritega bazena v nedeljo, 1° t. m. od 10. do 12. ure odpa dejo plavalne lekcije. mtmč-M*imim**mt*****mw****m-**mmm*m:im*i****» S $ « GRAHAM GREENE: Tihi Američan Poslovenil Miroslav Ravbar ****** % % % m* m m ****** «Ce sem se, samo zato, da imam o čem razpravljati, da hitreje mine ta prekleta noč. Nisem na nobeni strani. Jaz bom samo poročal, naj zmaga kdorkoli.« «če zmagajo oni, boste poročali laži.» ((Navadno se najde kak izhod, a nisem opazil v naših časnikih, da bi cenili resnico.« Mislim, da je dejstvo, da sva sedela in se pogovarjala, opogumilo vojaka. Najbrž sta mislila, da bo zvok najinih belih glasov — tudi glasovi imajo barvo, rumeni glasovi pojo, črni glasovi grgrajo, naši pa govore — vzbudil vtis mnogošte-vilnosti in zadržal Vietmince. Lotila sta se večerje in začela Jesti, praskala sta po ponvi s palčkami ter naju opazovala izza nje. «Ali menite, da smo že izgubili?« «Ne gre za to,» sem rekel. «Nimam posebne želje, da bi zmagali. Prav bi mi bilo, če bi bila ta dva reveža srečna — to je vse. želel bi, da ne bi presedela vso noč tako prestrašena.« «Toda za svobodo se je treba boriti.« «V tej deželi še nisem videl Američana, ki bi se boril. Glede svobode pa ne vem, kaj pomeni. Vprašajte ju.» Zaklical sem jima po francosko: «La liberti — qu’est-ce que (Test la liberte?»40 Požirala sta riž, buljila v naju in molčala. Pyle je rekel: «Ali hočete, da bi bili vsi ljudje narejeni po istem kalupu. Vi razpravljate zaradi razpravljanja. Vi ste intelektualec. Vi zagovarjate pomen posameznika kakor jaz — ali York.» «Zakaj smo to šele sedaj odkrili?« sem rekel. «Pred štiridesetimi leti ni nihče tako govoril.« «Takrat pomen posameznika še ni bil ogrožen.« «Naša individualnost ni bila ogrožena, ne, toda kdo se je menil za individualnost človeka na riževih poljih — in kdo se meni sedaj? Edini, ki ravna z njimi kot s človekom, je politični komisar. On sedi z njim v njegovi koči, vpraša ga za ime in posluša njegove pritožbe; posveti mu vsak dan eno uro in ga uči — ni važno kaj — ravna z njim kot s človekom, ki ima svojo vrednost. Ne hodite po vzhodu s tem papagajskim krikom o ogroženosti duše posameznika. Znašli se boste na napačni strani — oni zagovarjajo pravice posameznika, mi pa samo navadnega vojaka št. 23987, najmanjšo enoto v globalni strategiji.« «Vi ne mislite resno niti polovico tega, kar ste povedali,« je rekel Pyle nejevoljno. «Mogoče tri četrtine, že dolgo sem v tej deželi. Veste, zame je sreča, da nisem angažiran, kajti tu na vzhodu je mnogo stvari, ki bi me spravljale v skušnjavo — sicer pa, ne maram vašega Ika. 41 Rad imam, no, ta dva. To je njuna dežela. Koliko je ura? Moja se je ustavila.« «Pol devetih je že minilo.« «Torej še deset ur in lahko odideva.« «Hladno postaja,« je rekel Pyle in vzdrhtel. «Nisem si mislil« «Vse naokoli Je voda. V avtu imam odejo. Zadostovala bo.» «Ali je varno?« «Prezgodaj je za Vietmince.* «Grem jaz ponjo.# «Ne, jaz sem bolj vajen teme.« Ko sem vstal, sta vojaka nehala Jesti. Rekel sem jima: «Je reviens, tout de suite.« 42 Vtaknil sem noge skozi poklop-na vrata, našel lestev in se spustil. Čudno je, kako pomirja človeka pogovor, posebno pogovor o abstraktnih stvareh, najbolj čudna okolica s« spremeni v navadno. Nič več se nisem bal: zdelo se mi je, kakor da sem šel iz sobe in da se bom vrnil, da nadaljujem pogovor — opazovalni stolp mi je bil Rue Catinat, bar v Majesticu ali celo soba v bližini Gordon Squara. Kratek hip sem obstal pod stolpom, da so se oči privadile temi. Svetile so zvezde, a mesečine ni bilo. Mesečina me spominja na mrtvašnico in na mrzel odsev nezasenčene žarnice na marmorni plošči, medtem ko je svetloba zvezd živa in nemirna; zdi se, kakor da bi nam nekdo iz tistih brezmejnih prostorov poskušal sporočiti ves dobre volje, kajti celo imena zvezd so prijazna. Venera je vsaka ženska, ki jo ljubimo, oba Medveda sta medveda iz naših otroških let, in mislim, da je Južni križ za tiste, ki verujejo, kakor moja žena, priljubljena himna ali molitev pred spanjem. Drhtel sem kakor prej Pyle. Noč je bila dovolj topla, toda plitva vodna površina na obeh straneh je odevala toploto noči z ledeno skorjo. Obrnil sem se proti avtomobilu, a v trenutku, ko sem stal na cesti, se mi je zdelo, da ga ni več. To mi je zamajalo zaupanje v’ samega sebe in ni se mi vrnilo, čeprav sem se spomnil, da se je avto ustavil trideset metrov pred stolpom. Nehote sem se skl j učil, ker sem mislil, da bi me tako teže opazili. Moral sem odkleniti prtljažnik, da bi prišel do odeje, toda to moje škripanje in ropotanje v tišini me je preplašilo. Ni mi bilo všeč, da so to edini šumi v noči, ki je bila gotovo polna ljudi. Z odejo čez ramo sem spustil pokrov bolj pazljivo, kakor sem ga dvignil; tedaj ko se je ključavnica zaprla, se je razsvetlilo nebo v smeri proti Saj gonu in odmev eksplozije je zabobnel po cesti. Mitraljez je zadrdral, a je utihnil prej, preden je prenehalo bobnenje. Pomislil sem: «Nekdo jo Je skupil.« Iz daljave sem zaslišal glasove, ki so kričali v bolečini, strahu ali zmagoslavju. Ne vem zakaj, toda neprestano sem mislil na napad, ki bi prišel od zadaj, po cesti, po kateri sva se pripeljala; iznenada mi je šinilo v glavo, da ne bi bi' fair, če bi bili Vietminci spredaj, med nama m Sajgonom. K1 kor da bi se nezavedno vozila proti nevarnosti namesto pro od nje, tako sem hodil sedaj v njeno smer, nazaj proti stolp’ Hodil sem, ker hoja povzroča manj hrupa kakor tek, tod moje telo si Je želelo teči. Oh lestvi sem zaklical Pylu: «Jaz sem — Fowler.» (Tuc tedaj mi ni šlo, da bi v občevanju s Pylom rabil svoje rojstn ime.) Prizor v opazovalnici se je spremenil Ponvi z rižer sta bili zopet na tleh; prvi vojak je držal puško ob bok’ sedel naslonjen na steno in buljil v Pyla, Pyle pa je klečal mal dalje proti nasprotni steni in strmel v brzostrelko, ki je l« žala med njim in drugim stražarjem Zdelo se je. da se j začel plaziti proti njej, a da se je moral ustaviti Roka dri gega stražarja je bila obrnjena proti brzostrelki, nobeden s ni boril ali grozil Vse to se je zdelo kot otroška igra, pri K* teri te ne smejo zalotiti v teku, sicer te pošljejo nazaj n izhodišče. «Kaj pa imate?« sem rekel. Oba stražarja sta me pogledala, Pyle pa se je zaletel H potegnil brzostrelko na svojo stran. «Ali je to igra?« sem vprašal. «Ne zaupam mu, dokler ima brzostrelko,« Je rekel Pyle «lahko pridejo onl.» «Ali ste kdaj streljali z brzostrelko?« «Ne.» «Imenitno, jaz tudi ne. Veselilo bi me, če je polna. Midvi je ne bi znala napolniti.« Stražarja sta se pomirila zaradi izgube brzostrelke. Prv stražar je spustil puško in si Jo položil preko kolen, drugi P' se je skrčil ob steni in zaprl oči kakor otrok, ki misli, da g’ nihče ne vidi, ker je v temi. 40) Kaj je svoboda? 41) Eisenhower 42) Takoj se vrnem. (Nadaljevanje sledi) !“SUU l'\ ,^r°n 33:8^.- UPRAVA‘ - OL. 8V FRANČIŠKA At 20 - Tele,on 3733« ,5623 - NAKOGN.N* "ečm, Hlio a, - UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 In 94-638 Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletne 8.100 Ur - SFRJ posamezna Uevllka , tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (loono~startV~d7n!rtevT PoAtm ‘»3? * 'Iie"BI'ru’ rtllu UI “ vn»Pr®J’ SFRJ: AD1T. DZS, Ljubljana, Stari trs 8/1, telefon 22-207 teko« -sčur pr, Na- -,, nan„ v MuhljanJ - 8014*0.. OGLASI- Ceni Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovk 150 rinančnoupri^ 250 ^mitnTo. ISO ur iv n T ?*** 1, 8374 ‘ *! ______________________________________gorlSko pokrajino se naročajo pri upravi - u vseh in,gin i k,q)l„ ItaUje prt sSocloi* PubhllnltS ItsUana, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO- Izdaja U tTs^ Mak, 'rM " ^ “ tmSk°