VIŠKI KOMUNISTI SO NA LETNI KONFERENCI OCENILI SVOJE DELO
Prednost odpravljanju lastnih slabosti
»Prepričan sem, da je v nas dovolj moči, da bomo v letu, ki je pred nami, to je v predkongre-soem obdobju, dodobra preverili svoje vrste in sprotno z rezultati dokazali, da se organizacija ZKS v občini v notranjem partijskem delu in enotnosti krepi, kar je predpogoj za zagotavlja-nje avantgardne vloge ZK«. S temi besedami je predsednik občinske konference ZKS Julij Pla-ninc strnil uvodne misli na redni letni konferenci viških komunistov, ki so se je poleg delegatov osnovnih organizacij ZK, članov občinskega ko-miteja in delovnib teles konference udeležili tudi predvojni komunisti, borci in revolucionar-ji, člani CK ZKJ in CK ZKS ter gostje. Te misli pa v grobih orisih predstavljajo tudi rdečo nit široke, odkrite in kritične razprave.
Na plenarnem zasedanju je Branko Golobič v svojstvu predsednika statutarne komisije opozo-ril na pojave s katerimi se komisija pri svojem delu srečuje, pri tem pa se je zavzel za bolj tovariške odnose med člani. O delu tovariškega razsodišča je spregovoril AIojz Dolničar, ki je prav tako izpostavil vprašanja nespoštovanja statutarnih nafiel, na razmeroma veliko število črtanj iz Zvezekomunistovpri tem pa marsikdaj vzrokov za neodsotnost oziroma neopravičlji-vost posaraeznih članov ne proučimo. Emil Do-lač - delegat OO ZK Kolezija in predsednik občinskega odbora ZZB NOV je izpostavil de-lovanje borcev, ki budno in aktivno spremljajo družbenopolitične razmere in opozarjajo na ne-gativne pojave in počasno uveljavljanje sklepov. Veliko je govora o eventualnih sistemskih spre-membah, vendar stališče borčevske organizacije je, da morajo biti dobro pretehtane in sprejete po najširši demokratični poti. Od sklepov 13. seje smo pričakovali več, odgovornost pri njiho-vem uresničevanju pa pričakujemo od vseh. Lu-dvik Golob iz OO ZK Golo se je zavzel za izdelavo. kompleksne ocene delegatskega siste-ma, saj je v poročilu zaslediti le nekaj stavkov o predlogih samoupravnih interesnih skupnosti, kakšna pa je učinkovitost delegatskega sistema. o tem piše zelo malo. V zvezi s tera pa opozoril na nezadovoljstvo občanov v izvenmestnih pre-delih občine, zato si je upravičeno zastavil vpra-šanje o neuresničenem sistemu solidarnosti v mestu in predlagal, da bi se le-ta raoral vgraditi v sistem financiranja KS. Pri planiranju pa se zopet srečujemo s poplavo administrativnih opravil, vsebina pa ostaja ob strani. '
Odklanjamo vsako spravo!
Emil Doltif: Ne dolgo nazaj smo bili priča raznim staliSiem, ki samovoljno in s pogledom vsakega posameznika mečejo senco na naš naro-dno osvobodilni boj in skušajo opravičevati belo-gradizem in domobranstvo in ga enačiti s parti-zani. Pojavljajo se z idejami o malem sloven-skem narodu, ki mora živeti v spravi. Borci menimo, da slovenski narod že sedaj Hvi v spra-vi, da nikdar nismo ločili državljanov po katego-rijab, ali je reven ali ni revež, ali katerikoiih drugih kriterijih. Enakopravnost državljanov pa je zapisana tudi v ustavi. Odločno pa bord od-klanjamo vsako spravo z onimi, ki zagovarjajo in branijo belo gardo, domobranstvo kot nacistične policije, ki so povzročili ogromno gorja in žrtev napredncmu delu slovenskega naroda.
Tudi po vojni so v službi tujih in socialistični izgradnji nasprotnih sil skušali in Se skušajo ovi-rati naž razvoj.
Za vsa ta grozodejstva, ki so jih delali in vse kar so delali proli naži dmžbi po vojni se niti z besedo niso pokesali.
Na žalost moramo povedati, da so tudi med našimi bord posamezniki, ki iz raznih motivov, ne sicer direktno, pač pa posredno zagovarjajo in branijo staJii&t, ki jih zastopajo sovražniki naše družbe.
Alojz Skufca - član OK ZKS je v svoji razpra-vi odločno ovrgel vsakršno spravaštvo z ostanki narodnih izdajalcev, menil pa je tudi, da bi morali odločneje pristopiti k demistifikaciji ne-katerih idej in pojavov, ki so prisotna tako v Radiu študent, Mladini, Novi reviji in še kje in do tega zavzeti stališča. Just Miklavc iz OO ZK 27. april je bil v svoji razpravi kar dvakrat prekinjen z aplavzom prisotnih. Vprašal se je, če sklepi 16 seje pomenijo nov veter v delu Zveze komunistov. Menil je, da žal določene stvari, ki bi jih bilo potrebno premakniti, niso v moii aktivnosti članstva v OO ZK v KS in OZD. Po njegovem so kritike iz »baze« premalo poudarjene v sklcpih 16. seje CK ZKJ. Clanstvo je soočeno z nerazumljivim dejstvom, da smo neodgovornost povzdignili, zato naj se jasno pove, če obstaja kakršnakoli neenotnost naj se to pove, odgovornost pa je potrebno izpostaviti za nazaj in naprej, CK ZKJ mora pridobiti zaupanje. Odločno se je zavzel za dosledno pomlajevanje kadrov. V času NOB smo zaupali mladini, ji poverili najodgovornejše dolžnosti, te korajže pa danes ni čutiti.
Janko Zupančič iz aktiva komunistov nepo-srednih proizvajalcev je pravzaprav informiral konferenco o razpravah, ki jih vodijo v tem aktivu. Naše razprave so odkrite in odprte. Ve-liko smo razpravljali o odgovornosti - sprejeli sklepe vendar pri ukrepanju se težko poenoti-mo. Delavca, ki povzroči majhno škodo hitro naidemo.   novzročiteliev   oaromne   družbene
Franc Šetinc: Samoupra vljanje krepi odgovornost
Zelo radi govorimo, sistem je dober, praksa je slaba. Nismo še napravili glob-je analize, da bi laho podali dokončno oceno. Neodgovorno je zatorej govoriti o spremembah ustave na pamet. Jasno je, da nismo krepili poiožaja delavca, odmiki so opazni na gospodarskem pod-ročju, že vedno ne vidimo predvsem pra-vih problemov kot so večja produktiv-nost, večji izvoz... Tu zamujaroo. Meri-lo vsega je demokracija in razvoj proiz-vajalnih sil, kje in kaj bo odločal dela-vec, kdo bo imel odločilen vpliv.
Odgovornost moramo zaostriti, kajti nahajamo se na kažipotju ali bomo kre-pili samoupravljanje, ali se bomo prebili iz ekonomskih težav, ali bomo popustili etatističnim in liberalnim silam. Ce bo-mo potegnili jasno črto, do vseh in (z vsemi), ki se resnično zavzemajo s srcem in delom za samoupravni socializem, bo-mo sposobni krepiti tudi odgovornost.« V                                    ^/
škode pa ne. Cenovna nesorazmerja, nagrajeva-nje po delu ostajajo teme, kje v naših akcijah dlje od začetka nismo prišli. Premalo govorimo in delamo z ljudmi, predvsem z mladimi, na mladih svet stoji, zatorej jim moramo dati mož-nosti za afirmacijo.
Po plenarnem delu je konferenca nadaljevala delo po skupinah.
Odgovorneje do priprave plana in vretnotenja dela
V skupini, kjer so razpravljali o aktualnih vprašanjih in nalogah članov Zveze komunistov pri uresničevanju družbenoekonomskega raz-voja občine in mesta, sodelovalo je okrog 100 delegatov; je razpravljalo 13 delegatov, štirje pa so razpravo oddali pismeno.
Vsebinska vprašanja, ki so bila izpostavljena so zadevala področje gospodarskih gibanj in planjranja razvoja, normativno urejanje gospo-darjenja, stimuJiranje za boljše delo, problema-tiko kmetijstva, vzgojo prediolskih otrok, pro-blematiko osnovnega šolstva, problematike nei-zvajanja zakona o združenem delu....
Največ razprav pa je bilo povezanih z aktual-no problematiko raziskovalnih organizacij in vi-sokega šolstva. Tako so delegati izpostavili po-ložaj visokega Šolstva v procesu planiranja in v odnosu do svobodne menjave dela, zavzeli so se za permanentno izobraževanje ob delu, saj opreraa in organizacija brez človeškega faktorja predstavlja zgolj mrtvo produkcijsko sredstvo. Več zaupanja kot dosedaj je potrebno izkazati smelejšemu vključevanju nilajših usposobljenih kadrov. Izpostavljen pa je bil tudi predlog, da OO ZK visokošolskih in raziskovalnih OZD v letu dni pripravijo ponudbo za razvojno delo na specifičnih problemih v občini. Ob tem pa je
potrebno zagotoviti trajen uvoz sodobne opre-me in literature za znanstveno-raziskovalno delo.
V  tej skupini sta bili posebej poudarjeni za-htevi po zaostritvi odgovomosti komunistov v angažiranju za pripravo planskih dokumentov kot strokovno utemeljitev konceptov ter po ve-čjem poudarku dela oziroma njegovega vredno-tenja z naraenom razlikovanja med slabim in dobrim delom.
Zaupati mlajšim, sposobnim kadrom
Skoraj sto udeležencev konference pa je sode-lovalo v drugi temaski skupini, kjer je tekla razvejana razprava o aktualnih vprašanjih in nalogah komunistov pri uresničevanju kadrov-seke politike v občini. Same teze, ki jih je podrobneje razčlenil sekretar OK ZKS Bojan Simonič so bile dobro problemsko zasnovane predloge za razpravo o problematiki, ki je in ostaja ključnega pomena, pa tudi obveznosti članstva Zveze komunistov, saj skozi učinkovite kadrovske politike ni moč storiti ustvarjalnih premikov na domala slehernem področju dela.
V  vrstah Zveze komunistov ne proučujemo vzrokov za upad članstva, CK ZKJ bi moral napraviti poglobljeno oceno o vzrokih izstopov, sistematične kritike članov ZK ne poznamo več, pri sprejemanju novih članov bi vsekakor veljajo proučiti predlog, da bi kandidati že delovali v osnovnih organizacijah, imamo tudi števiine zrele, pridne delavce marksiste, ki pa jih nihče ne povabi v ZK. Vsekakor pa bo potrebno pristopiti tudi k novim, privlačnejšim in sodob-nejšim oblikam usposabljanja članstva.
V tej delovni skupini pa so se opredelili tudi za načrtnejšo in kvalitetnejšo kadrovsko politi-
ko. Nemalo je bilo razprav, ki so poudarjale večje zaupanje mlajšim kadrom, pri čemer je potrebno konkretneje definirati kaj oziroma kdo so kreativni ustvarjalni kadri, o čemer na splošno kaj radi govorimo. V izhodišča je po-trebno vnesti načela rotacije kadrov, v planske dokumente - marsikje priprave kasnijo prav . zaradi premalo usposobljenih kadrov - pa vgra-diti rešitve in konkretne programe zaposlovanja in štipcndiranja. V vsakdanjem življenju se potr-juje načelo, kako pomembne so za razvoj OZD takoimenovane ekipne kadrovske zasedbe kot pa posamezniki. Premalo pa se zavedamo, da izobraževanje predstavlja investicijo, ki se obre-stuje, zatorej bi morali tudi vlogi in kvaliteti izobraževalnih procesov nameniti več družbene skrbi.
Konferenca je poročilo kot tudi predloge in usmeritve iz razprave soglasno sprejela.
Vse manj se spoštujemo in cenimo po resničnem prispevku glede na sposobnosti posameznika
Okrepili smo vzdušje, mobiliziiali člane ZK, začeli gibanje v kolcktivih, med krajani, v organih in orga-nizacijah, vendar je to le začetni korak, nikakor pa ne zaključek. S tem, da smo odločno potrfili vztraja-nje na temeljnih usmeritvah ZK, se ne smemo zado-voljiti.
V obdobju, ki jc pred natni, moramo preokreniti tudi najpogosteje prisotno razpravo o odgovornosti, saj se je to v mnogih okoljih obrnilo h v kritiko širšega družbenega okolja, neopredeljemh organov, ne pa tudi v lastno okolje. Sedaj nas čaka gotovo ležji del našega delovanja, to je obračun - odpravljanja lastnih slabosti. Sicer bomo ostaii na pol poti.
Zelo enostavno rečeno: če smo ZA, potem to moramo v svojem okolju tudi uresničevati. To našo pripravljenost, našo usmeritev in naše konkretno delovanje moiamo tudi danes na seji kritično soočiti s tem, kar smo dosegli, z rezultati, s celovitimi lazmerami v občini in predvsem tako, da se čvrsto dogovorimo oprihodnjih nalogah. Prav tako in anga-žirano odgovorno ravnanje pa bomo terjali tudi od višjih organov zveze komunistov, inpa osebno odgo-vomost nosilcev najpomembnejših funkdj.
Ob ocenah, ki smo jih pogosto slišali, da Vič premalo samoiniciativno zastavlja svoj razvoj, bi lah-ko tudi sedanjim razvojoim dokvmentom očitali še premajbno ambicioznost. Vendarlepaje res, da tudi sedaoje zasttvljene razvojne ureditve naše obiiae nitnajo ustreznih utemeljitev v planih iit Tazvojnib predvidevanjih vseb organizacij združenega dela.
Kvaliteta obvladovanja tekočega gospodarjenja je precej povečana predvsem kol rezultat velikib napo-rov delovnlh kolektivov. Prepočasi pa uveljavljamo sodobno organizatijo dela in poslovanja, nove te-bnološko intenzivne, na domačem znanju temelječe proizvodne programe.
Če hočemo hitreje napredovati in to na vseh pod-ročjib gospodankega in dmžbenega življenja, je po-trebno več pozomosti in pomoii znanstveno razisko-valoim organizacijam in večja angažiranost komuni-stov v teb organizacijah. Pouebna pa je tudi večja njihova iniciativnost, iskanje praktičnih poti za hitrejše povezovanje z gospodarstvom in prelivanje znanstveno raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo.
Hitro naraščanje Svljenjskib sttoškovje povzroči-lo zaskrbljenost in negotovost zlasti pri tistih delav-dh, ki imajo nizke osebne dohodke in starejših obča-nih z nizkjmi pokojninami. V občini trenutno okrog šesto delavccv prejema osebni dobodck komaj nad zajamčcnimi. Vprašati se moramo, kaj je bilo v organizacijah zdiuienega dela storjeno - na področju uvajanja novih programov, proizvodov in sploh na vprašanjih razvoja, da bi s tem dali delavcem mož-nost, da 'si s svojim delom pridobi sredstva za nor-malno iivljenje.
Materialni poloiaj ve&ne upokojencev je slab, pri mnogih je ogrožena socialna varnost, rast pokojnin zaostaja za rastjo osebnib dohodkov zaposlenih. To pa povzroča poiitične probleme, kritike, nezado-voljstvo in pri tej populaciji, ki je minulib 40 let nosila največje brcme obnove in razvoja, pa tudi vlagala svoja sredstva v tond pokojninskega zavaro-vanja. Morali bi vzpostaviti sistemski odnos pokojni-oe z rastjo osebnib dobodkov zaposlenih.
Pri oceoi delovanja samoupravnih organov ugo-tavljamo, da slabi interes krajanov za delo v delcga-cijah samoupravnih interesnih skupnosti, razen dele-gacije za zpor krajevne skupnosti, ki je Se bolj ak-tivna.
Često je vprašanje sklepčnosti in tu gre za neodgo-vorno Tavnanje komunistov. V skupščinab samo-upravnih interesnih skupnosti se odloča o velikih Gnančttih vsotah, delegati slabo sodelujejo, pride do odločitev, potem pa vse splošna jeza zakaj tako, razburjanje krajanov /n potitični problemi.
Kerje prenehal vir sredstev iz »glavarme« se mno-go drobnib, a za krajane pomembnih zadev, ne more urediti. Podpreti moramo prizadevanja, da bi do-ločen odstotek sredstev, ki se zbirajo v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti, name-niti kiajevni skupnosti, ki bi še s svojimi sredstvi in delom urejali najnujnejše Hvljenjske potrebe kraja-nov. Bolj se bomo angažirali na vsebinskem povezo-vanju krajevne skupnosti z organizadjami zdmžene-ga dela, kjer kiajani delajo.
Še posebej moram izpostaviti premajbno prisot-nost zveze komunistov pri krepitvi medsebojnih, člo-veških odnosov. Ne sme nas zadovoljiti dejstvo, da nemirov, izražanja nezadovoljstva, prekinitev dela v občini v veijem obsegu nismo imeli.
Tošenepomeni, dajepovsodvsevredu, nasprot-no, nezadovoljstvo delavcev je vse večje. V vrsti organizatij te preraSča vkonOikte, največkrat zaiadi neurejenih medsebojnih odnosov (npr.: KIP, HP Kolinska TOZD Vinocet, Pcdagoški inštitut. Vrba-nistični inštitut, KIG IGO in drugib.).
Premalo se poznamo komunisti med scboj, vse manj se spoštujemo in cenimo po resničnem prispe v-kv glede na sposobnosti posameznika. Če se ozremo desctletja nazaj takib pojavov nismo poznali, danes pa so naš vsakdan. Ne gre nam od rok delo z Ijudmi, zmladimi, zdetavci v neposredniproizvodnji. Tose še kako odraža tudi pri sprejemanju v zvezo komuni-stov.
V uresničevanju nalog komunistov na kadrovskem področju nismo zadovoljni, še zlasti težko prodira potreba planiranja kadrov. Bistveno naprej od načel-ne zahteve »prave Ijudi na prava mesta« nismo prišli. OO ZK in organi ZK morajo temeljito proučiti sklepe 16. seje CK ZKJ. Prevzeti svoje obveze iz teh sklepovglede na kookretne probleme, enako morajo storiti oigam ZK vse do CK ZKJ. Tisti, ki se ne bo ravnal po tem, nima mesta v ZK, treba ga je zame-njati. Zamenjati je treba tudi tiste, ki so odgovorni aii soodgovorni, da smo prišli v dokaj težke gospo-darske razmere.
IZ UVODNEGA GOVORA
JULIJA PLANINCA - PREDSEDNIKA OK ZKS
UUBUANA VIČ-RUDNIK