PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 239 (8945) TRST, sobota, 12. oktobra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZA REŠITEV VLADNE KRIZE USPEH WILSONOVE POLITIKE SODELOVANJA S SINDIKALNIM GIBANJEM Spagnoli! se je posvetoval s predstavniki leve sredine foleg delegacij KD, PSI, PSDI in PRI je predsednik senata sprejel tudi Andreottija, Tavianija, Nennija in Carlija - Danes bodo na vrsti opozicijske stranke ter Saragat, Colombo in Giolitti RIM, H. _ v skladu s poizvedovalnim mandatom, ki mu ga je Poveril predsednik republike, je Predsednik senata Spagnolli nada-'Jeval danes posvetovanja, da bi ugotovil, ali obstajajo pogoji za obnovitev sodelovanja med strankami leve sredine v novi vladi, ki naj “L J' predsedoval politični tajnik i® Fanfani. Po včerajšnjih razgovorih z voditeljima socialistične m • - ■ i .^inidemokratske delegacije vladi Mancinijem in Tanassijem j-danes sprejel predstavništva strank levega centra ter nekatere vidne Predsednik senata Spagnolli DANES: Ig;: . Presenetljiv razplet preiskav o poskusu državnega udara, ki ga je nameraval decembra 1970 izvesti •edaj umrli «črni princ» Valerio f*°rghese. Rimski in turinski preiskovalni sodnik sta izdala dvajset zapornih nalogov, 75 oseb pa *0 obvestili, da so proti njim sprožili sodni postopek. Med za-totniki, ki sta iih sodnika uka-*a!a aretirati, so tudi policijski lastniki ter general Gaserò, bivši namestnik načelnika letalstva. Nekdanjega načelnika varnostne službe generala Micelija pa sodnika Obtožujeta, da ie zamolčal infor-niacije, s katerimi je že tedaj fespolagal. Vest o aretacijah (izvedli so jih sedem, medtem ko sta Qenerala Fanali in Gaserò že izginila), je vzbudita veliko zanimanje V rimskih krogih, kjer si demokratične sile pričakujejo, da bo ludi fa akcija sodstva in policiio Pripomogla k zatrtju prevratniško-9a mehanizma, ki še deluje v Italiji. Predsednik senata Spagnolli, ki *nu je predsednik republike poveril poizvedovalni mandat z nalo-3o, naj prouči, ali obstajajo konkretne možnosti za sestavo nove levosredinske viade, nadaljuje intenzivna posvetovanja bodisi z delegacijami političnih strank, bodisi z v.dnimi političnimi osebnost-n»i. Včeraj je sprejel odposlanstva levosredinskih strank, danes pa se bo pogovoril s predstavniki opo-žicije. Jutri bi moral Spagnolli poročati leonèju o poteku «poizvedovanj». Laburistična stranka si je na britanskih volitvah zagotovila absolutno večino, saj bo imela v novi *podnji zbornici kar 319 predstavnikov od skupnih 635 možnih. Veliki poraženci teh volitev so konservativci in liberalci, ki so jim Volivci odrekli zaupanje. Britanski tisk ugotavlja v glavnem, da so Volivci pozitivno reagirali na Wil-sonovo politiko sodelovanja s sindikalnim gibanjem za premostitev hude gospodarske krize ki pesti Veliko Britanijo. V svoji izjavi je W.lson dejal, da ostane poglavitni cilj njegove politike borba proti inflaciji, draginji in gospodarski krizi ter pogajanja za nadaljnjo Udeležbo Velike Britanije v go-spodarski skupnosti. Močan napredek so zabeležili tudi škotski in vraleški nacionalisti, ki so se uveljavili predvsem na račun konservativcev. politične osebnosti: obrambnega ministra Andreottija, dosmrtnega senatorja Nennija in notranjega ministra Tavianija. Spagnolli je imel tudi razgovor z guvernerjem italijanske osrednje banke Carlijem. Jutri zjutraj bo predsednik senata sprejel predstavnike ostalih strank, in sicer KPI, PLI, MSI, neodvisne levice in SVP, popoldne pa se bo pogovarjal še z bivšim predsednikom republike Saragatom ter z ministroma Colombom in Giolitti-jem. V nedeljo bi moral Spagnolli poročati o poteku svojega mandata predsedniku republike Leoneju, ki bo moral odločiti, ali naj Spagnolli nadaljuje s «poizvedovanjem», ali pa naj poveri mandat za sestavo nove vlade. V tem primeru bi moral mandat zaupati tajniku KD Fan-faniju, zanimivo pa je, da se danes govori tudi o drugih možnih rešitvah, predvsem v primeru, da bi Fanfaniju ne uspelo zakrpati razprtij med levosredinskimi strankami ali da bi ne hotel sprejeti mandata. Govori se namreč o možnosti, da bi nalogo, da sestavi novo vlado, poverili bivšemu predsedniku republike Saragatu. Seveda bo treba še preveriti, ali je ta hipoteza realna in izvedljiva, saj bi bilo to prvikrat v povojni dobi, da bi predsednik vlade ne bil pripadnik stranke relativne večine, krščanske demokracije. Kronika današnjih posvetovanj predsednika senata je nujno zelo skopa, saj skoraj nobena od osebnosti, ki se je pogovarjala s Spa-gnollijem, ni hotela dati izjav. Tajniki KD Fanfani, PSI De Martino in PSDI Orlandi so po razgovorih s «poizvedovalcem» povedali samo, da so med razgovori potrdili stališča svojih strank, ki so že znana po sestankih vodstvenih organov in tudi po izjavah, ki so jih razni politični voditelji dali ob posvetovanjih predsednika republike. Redkobesednost političnih predstavnikov je razumljiva tudi glede na dejstvo, da so posvetovanja doslej še v fazi, ko se Spagnolli seznanja s širšimi stališči strank in ko se še ne govori o konkretnih problemih, ki bodo prišli na dan šele, ko bo poverjen mandat za sestavo nove vlade in se bodo začela prava pogajanja med štirimi strankami leve sredine o vladnem programu. Nekoliko bolj zgovorna sta bila danes le tajnik PRI La Malfa in senator Nenni. Prvi je kot običajno postavil poudarek predvsem na gospodarskih problemih in dejal, da bi morala nova vlada nadaljevati politiko, ki jo je maja letos začela prejšnja vlada, namreč politiko strogega varčevanja za uravnovešanje plačilne bilance. Dodal je, da so republikanci pripravljeni razpravljati o raznih problemih, kot so plačilna bilanca, državni proračun itd. Pač pa La Malfa ni hotel odgovoriti na vprašanja časnikarjev o možnosti alternativnih rešitev, ko bi ne bilo mogoče obnoviti levega centra, ter o morebitni sestavi koalicije, v kateri bi ne bila zastopana katera od levosredinskih strank. Po drugi strani je tajnik PRI po- trdil, kar je že povedal v intervjuju reviji «Panorama», in sicer, da bi njegova stranka podpirala morebitno kandidaturo sen. Saragata za ministrskega predsednika, ko bi Fanfani ne sprejel mandata. Dosmrtni senator Nenni pa je časnikarjem povedal, da je predsednika senata opozoril na neko vprašanje, ki se tiče metode. Dejal je namreč, da sedanja zamuda pri reševanju krize, zaradi katere je prišlo do dodatnih posvetovanj, izhaja iz dejstva, da KD še vedno ni dala ustreznega odgovora na zahtevo socialistov po pojasnilih. To zahtevo je PSI postavila že takoj po referendumu, 12. maja, zadnjič pa na seji tajništva 2. oktobra. Tudi klepov zadnjega zasedanja vodstva KD ni mogoče tolmačiti kot odgovor na socialistične zahteve. Za rešitev krize pa je po mnenju dosmrtnega senatorja potrebno, da KD odgovori na te zahteve, saj so socialisti jasno povedali, da v nasprotnem primeru niso pripravljeni sodelovati v novi vladi. ABSOLUTNA VEČINA ZA LABURISTE NA VOLITVAH V VELIKI BRITANIJI Konservativci so zgubili 20 sedežev v spodnji zbornici - Poraz liberalcev in okrepitev škotskih in waleskih nacionalistov - Borba proti gospodarski krizi in ponovna pogajanja o udeležbi v EGS poglavitni nalogi Wilsonove vlade Britanski volivci so izpričali svoje zaupanje v laburistično stranko in v njenega voditelja Harolda Wilsona LONDON, 11. — S 319 sedeži v spodnjem domu parlamenta je Wil-sonova laburistična stranka osvojila absolutno večino na angleških volitvah. V poznih večernih urah so dodelili že 630 od skupnih 635 sedežev. Laburisti so si, kot rečeno, zagotovili 319 parlamentarcev (v prejšnjem parlamentu so imeli 301), konservativci imajo 276 poslancev, na prejšnjih volitvah so jih imeli 296 in so torej izšli iz sedanjih volitev s težkim porazom. Prav tako poraženi so liberalci, katerih vodja Jeremy Thorpe je u-pal, da bo končno razbil dvostrankarski sistem v britanskem parlamentu. Liberalci so izgubili tri sedeže in jih bodo imeli 11. Zabeležiti je treba znaten porast tako škotskih kot waleskih nacionalistov. Škoti so pridobili dva sedeža in jih sedaj imajo 9, waleški nacionalisti pa enega. Nekoliko razočarani so ulstrski unionisti, ki so dobili 10 sedežev in so torej v primerjavi s prejšnjimi volitvami enega izgubili. Politični opazovalci v Londonu ugotavljajo, da so se Britanci, s tem, da so zavrnili konservativce, dokazali, da so proti spopadu s sindikati in proti zaostritvi, ki je prejšnjo zimo privedla Veliko Britanijo do skoraj popolne paralize, ko so razne industrije obratovale samo tri dni na teden, ko je bil električni tok racioniran in so bile težave s kurjavo na dnevnem redu. Tisti del volivcev, ki niha med konservativci in laburisti je hotel tako nagraditi stranko, ki je vodila državo v zadnjih sedmih mesecih in ki je držala obljube. Britanci so zavrnili konservativce, stranko, ki se je izrekla za neposreden spopad s sindikalnim gibanjem in ki je s svojo nepopustljivostjo privedla do februarskih volitev. Spričo tega je politična bodočnost sedanjega konservativnega vodje Edwarda Heatha dokaj negotova. Politični opazovalci so že pred volitvami napovedali, da se bo njegova politična kariera, v primeru poraza na volitvah, zaključila. Naloge, ki so pred laburistično vlado, nikakor niso lahke. Predvsem se bo morala spopasti z večjo prisotnostjo nacionalistov v parlamentu, ki bodo pritiskali, da bi tako Škotska kot Wales in Ulster do- .........................................................................................................................i..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... SEDEM OBTOŽENCEV SO ŽE ARETIRALI Zaporni nalog za fašiste in častnike letalstva zaradi udeležbe v «Borghesejevi zaroti» 1970 Med aretiranimi sta majorja Pecorella in Capanna, medtem ko je general Casero izginil Preiskovalca dr. Fiore in dr. Violante sta začela sodni postopek proti 75 osumljencem Bivšega načelnika SID Micelija obtožujeta, da je prikrival informacije o dejavnosti fašistov RIM, 11. — Preiskovalna sodnika Fiore in Violante sta izdala dvajset zapornih nalogov proti fašistom in visokim vojaškim častnikom v zvezi s poskusom državnega udara v decembru 1970. Istočasno so preiskali več stanovanj, v katerih so odkrili pomembne dokumente, dnevnike in zapiske ter večjo količino orožja (samokrese, puške in municijo). Med obtoženci, proti katerim je bil izdan zaporni nalog, je tudi general Giuseppe Casero, namestnik načelnika vojaškega letalstva, generala Fanalija, ki je prav tako osumljen sodelovanja v tej zaroti. Med aretiranimi sta tudi dva častnika, majorja javne varnosti Capanna in karabinjerjev Pecorella. Policijska akcija se je na ukaz preiskovalnih sodnikov pričela v prvih jutranjih urah. V njej so sodelovali agenti javne varnosti, funkcionarji odelka za boj proti terorizmu, karabinjerji in finančni stražniki. Izvedli so več hišnih preiskav in sedem aretacij, medtem ko je dvanajst ljudi, proti katerim je bil izdan zaporni nalog, pravočasno izginilo. Med temi je tudi general Casero. Poleg zapornih nalogov sta sodnika Fiore in Violante sporočila 75 osebam, da sta proti njim začela kazenski postopek v zvezi z njihovo prevratniško dejavnostjo in speci- •■iiumiiiiimfiiiitiiiiiiiimiiHiiMiuiiiiiiMiiiiiiiiiiminitiitfimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiuiiuitiii ZA PREOKRET V GOSPODARSKI POLITIKI Prihodnji četrtek 4-urna stavka delavcev industrije RIM, 11. — Sedemnajstega oktobra bo štiriuma vsedržavna stavka delavcev industrijskega področja za zaščito zaposlitve in najnižjih dohodkov, za preokret v gospodarski politiki in za pozitivno rešitev sindikalnega spora za poenotenje točke draginjske doklade na najvišji ravni. Tako so sklenili na današnjem sestanku med tajništvom federacije CGIL, CISL in UIL ter tajništvi federacij delavcev industrije, trgovine, storitev in javnih služb. Štiriurna stavka kovinarjev, ki je bila napovedana za 16. oktober, je bila odložena na naslednji, dan skupaj z drugimi delavskimi kategorijami. V poročilu, ki so ga objavili po današnjem srečanju, se z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja vsak dan do novih suspenzij, skrčenj delovnega umika in masovnih odslovitev, predvsem na gradbenem sektorju, kar je izraz določene politike. ki teži k recesiji. Poročilo dodaja, da so udeleženci sestanka soglašali z oceno, ki jo je dala sindikalna delegacija po srečanju s Confindustrio. Poleg tega so federacije posameznih kategorij dale mandat tajništvu federacije, naj po prihodnjem srečanju s sobesedniki določi razčlenjeni razvoj sindikalnega boja po sektorjih in teritorijih. Glede trgovinskega področja poročilo dodaja, da se bodo tudi kategorije trgovine in turizma udeležile stavke 17. oktobra, če v prihodnjih dneh ne bo prišlo do pozitivnih premikov glede njihovega sindikalnega spora. Danes popoldne se je sestalo tudi tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, ki je sklenilo začeti sindikalni spor z vlado za revalvacijo draginj-ske^doklade za delavce javnega sektorja. Tajništvo federacije bo jutri poslalo vladi pismo v tej zvezi. Odložena izplačitev odpravnine Nixonu WASHINGTON, 11. - Ameriški senat je včeraj sklenil odložiti na 13. novembra sklepanje o izplačitvi 200.000 dolarjev (približno 140 milijonov lir) bivšemu predsedniku Nixonu, da bi mu omogočili povratek k zasebnemu življenju. Spodnja zbornica in senatna komisija sta že skrčila zadevni sklad 850.000 dolarjev, kolikor je predlagal Nixonov naslednik Ford, na 200.000. fično zaradi sodelovanja v Borghese-jevi zaroti. Fašisti, ki so jih aretirali agenti javne varnosti so: poveljnik korpusa gozdnih straž Luciano Berti, uradnik Gino Arista, zdravnik Silvano Drago, major Enzo Capanna (doslej je poveljeval neki enoti pri Bariju) u-radnik «Alitalia» Francesco Lombardi. Karabinjerji so medtem aretirali svojega majorja Pecorello, Vita Pa-ceja ter voditelja «Ordine nero» za Toskano Lamberta Lambertija. Slednjega so aretirali v Pisi. Omenili smo ze, da so izvedli hišno preiskavo v stanovanjih generalov Casera in Fanalija, ki sta trajali skupno štiri ure. Nakar so agenti izročili generalu sporočilo, da je obtožen sodelovanja v poskusu državnega udara princa Borghe-seja. Fanali je bil načelnik vrhovnega štaba letalstva od leta 1968 do 1971, kar pomeni, da je bil vpleten v zaroto proti državi prav v času, ko je razpolagal z enim izmed rodov vojske. Druge osehe, proti katerim so bili izdani zaporni nalogi, so še gradbenik Remo Orlandini (živi v Švici), znani škvadrist Stefano delle Ghiaie (skriva se v prestolnici), Bruno Luciano Stefano (obtožen tudi za umor komisarja Calabresija, je v Španiji), padalec Fabio Di Martino, Alessandro De Angelis, Dante Ciabatti, Flavio Campo, major Mario Rosa, upokojeni polkovnik Giuseppe Lo Vecchio ter komercialist Giovanni De Rosa. Vsi so obtoženi sodelovanja v poskusu državnega udara, ki ga je Junio Valerio Borghese pripravil za noč med 7. in 8. decembrom 1970, na predvečer prihoda jugoslovanskega predsednika Tita na obisk v Italijo. Obisk je bil tedaj odpovedan tudi zaradi povezave med prevratniško dejavnostjo, tržaškimi izgredi nahujskanih fašistov in iredente. Tisto noč so Bertijevi gozdni stražarji, bilo jih je nad 200, s polno bojno opremo vstopili v Rim in se nribližali televizijski palači v Ulici Teulada. Zdi se, da so druge skupine poskusile medtem aretirati poveljnika policije dr. Vicarija. Izvedelo se je, da so ga zarotniki čakali pred domom, toda nenadoma se je pojavil Bruno Stefano, ki jim jo «ooročil, da je ukaz preklican. loči je bil iz še nepojasnjenih r. .logov opuščen ves načrt. V poskus Borghesejevega državnega u-dara je bil vpleten tudi padalec Sacucci, ki je pozneje postal poslanec MSI. Zanj sodnik Fiore predlaga odvzem imunitete. Akcija preiskovalnih sodnikov pa se ni ustavila pri aretaciji sedmerice in podpisu zapornih nalogov proti v glavnem izginulim o-sebam. Kazenski postopek so pričeli tudi proti generalu Miceliju, ki je še pred kratkim poveljeval italijanski tajni varnostni službi SID. Obtožen je, da ni sporočil sodstvu informacij o tem poskusu državnega udara, s katerimi je razpolagal v okviru varnostne službe. Naj omenimo, da osebe, proti katerim je dr. Fiore izdal zaporni nalog, tvegajo dosmrtno ječo, ostali pa dolge zaporne kazni. Vest o ukrepih rimskih in turinskih preiskovalnih sodnikov, kar je baje tudi sad pogovorov sodnih preiskovalcev v Abanu Terme, pred nekaj dnevi, je močno razburila rimske fašistične kroge, kar je morda najbolje izrazil misovski poslanec Romualdi, ki je predsedniku vlade poslal vprašanje, v katerem govori o «paniki», ki je zajela desnico spričo ukrepov rimskih sodnikov. Romualdi v svoji interpelaciji grobo žali sodstvo in policijo, katerima očita, da sta «mafijska» organa. V naprednih krogih pa je vest o tej akciji vzbudila upanje, da se bo represija fašističnega prevratništva, tudi v vojaških krogih, nadaljevala s potrebno ostrino in do konca. Zadnji zaporni nalogi so še vedno v okviru preiskave o neuspelem državnem udaru sedaj že mrtvega Valerija Borgheseja, medtem ko javnost zahteva čistko v vseh krogih, ki s« kakorkoli imeli opravka s prevratniško dejavnostjo ali protidržavnimi zarotami v zadnjih letih in mesecih, kajti samo taka odločna akcija bo demokratičnim silam pomenila jamstvo, da «golpistični"-- mehanizem ne deluje več pod to ali ono politično krinko in ob podpori znanih notranjih in mednarodnih reakcionarnih krogov. Malgaški zunanji minister na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD, 11. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic in zunanji minister malgaške republike Didiem Ratsiraka, ki je sinoči prispel v Beograd, sta danes s svojimi sodelavci pričela uradne pogovore o možnosti razvoja političnega in gospodarskega sodelovanja. Predhodno sta se seznanila s potrebami in pogoji ene in druge države za razvoj gospodarskega sodelovanja in ugotovila, da so te možnosti realne. Ministra bosta jutri nadaljevala razgovore o mednarodnem položaju in dejavnosti obeh držav na mednarod- nem področju. Ministra Ratsiraka je danes dopoldne sprejel podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič ter izmenjal z njim misli o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in možnostih napredka gospodarskega sodelovanja. Bijedic v Iraku BEOGRAD, 11. — Predsednik vlade Džemal Bijedič je odpotoval danes v spremstvu članov zveznega izvršnega sveta Stojana Andova in Moharema Berberoviča in drugih vladnih funkcionarjev, na štiridnevni obisk v Irak. Na letališču v Bagdadu so predsednika jugoslovanske vlade in njegove sodelavce pozdravili podpredsednik Sadam Husein, najuglednejši funkcionar stranke BAAS, številni člani iraške vlade in zastopniki nacionalne fronte naprednih sil, armade, mesta Bagdada in druge osebnosti. Današnji iraški listi v svojih komentarjih poudarjajo med drugim pomen prijateljstva in vse širšega sodelovanja med Irakom in Jugoslavijo na vseh področjih. B. B. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiu Ceausescu sprejel Arafata bili večjo avtonomijo. Vprašanje je, če se bodo zadovoljili z ustanovitvijo deželnih skupščin v škotski in v Walesu, kot so obljubili laburisti. Harold Wilson je še pred objavo dokončnih izidov volitev orisal, katere bodo poglavitne smernice bodoče laburistične vlade. Na prvo mesto je postavil uresničitev nacionalne enotnosti nato pa začetek ponovnih pogajanj o vstopu Velike Britanije v EGS, ne nazadnje pa se bo Wilson moral spopasti z najhujšo gospodarsko krizo, ki jo je Velika Britanija doživela ne samo od konca vojne, ampak celo od leta 1931. Wilson je izrazil zadovoljstvo spričo dejstva, da so vse stranke ocenile krizo kot izredno hudo, čeprav predlaga vsaka stranka različne rešitve. Prav tako je dejal, da je zadovoljen, ker so britanski volivci potrdili svoje zaupanje v laburiste, kot edino stranko, ki lahko privede državo iz krize. Ob koncu je Wilson dodal, da je vlada doslej storila pomembne korake na trgovinskem področju, na področju plačilne bilance in petrolejske krize. Življenjski stroški naraščajo počasneje in Velika Britanija je, po njegovem mnenju, na dobri poti, da premosti krizo. Vodja konservativcev Edward Heath je bil mnogo bolj redkobeseden. Svoj molk je prekinil samo ob odhodu s sedeža konservativne stranke, ko je dejal, da se mora laburistična stranka ob sestavi nove vlade zavedati, da 60 odst. volivcev ni volilo zanjo. Laburistična vlada bo morala po njegovem mnenju o-sredotočiti svoja prizadevanja na ukrepe, ki morajo privesti Veliko Britanijo iz gospodarske krize in uspešno zaključiti boj proti inflaciji. O svoji bodočnosti kot vodja konservativne stranke, ni Heath o-menil ničesar. Kot že ob zadnjih predvolilnih anketah je londonska borza negativno reagirala na izid volitev, še zlasti zaradi relativno majhne večine, s katero razpolagajo laburisti v spodnji zbornici, kar naj bi kazalo na možnost, da se bodo morali Britanci v bližnji prihodnosti vrniti na volišča. Indeks «Financial Times» je dosegel ob zaprtju 190,6 točke, se pravi 4,5 točke manj kot ob odprtju, kar dokazuje prepričanje finančnih operaterjev, da je Velika Britanija pred gospodarsko negotovim obdobjem, še zlasti so občutile padec na borzi delnice tistih privatnih industrij, o katerih govorijo, da bi jih laburistična vlada utegnila podržaviti. Britanski tisk podčrtuje v svojih današnjih številkah laburistič-r.j zmago, posveča pa največ komentarjev bodočnosti Wilsonove vlade, ki naj bi jo majhna večina, s katero razpolaga močno pogojevala. Londonski Times ugotavlja, da bo Velika Britanija v prihodnjih dveh ali treh letih prav gotovo imela laburistično vlado, ki pa bo morala izvajati oblast «z nogo na zavori», saj bo v mnogočem odvisna od opozicije. «Guardian» s svoje strani ugotavlja, da Britanci ne marajo neposrednega spopada s sindikati, ki je imel prejšnje zime hude posledice na britansko življenje. Po mnenju tega dnevnika imajo Angleži zaupanje v zmožnost laburistične vlade, da uspešno sodeluje s sindikalnim gibanjem. Tajnik PSI De Martino je poslal britanskemu ministrskemu predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri mu izraža v imenu italijanskih socialistov zadovoljstvo ob laburistični zmagi na volitvah, kar dokazuje, da je bila protideflacijska politika v prid proizvajalni dejavnosti pravilna, Zmaga laburistov pomeni o-benem priznanje za sporazum med vlado in sindikati, pravi De Martino. Medtem ko se ameriški državni tajnik Kissinger mudi na Bližnjem vzhodu (o čemer poročamo na 8. strani), so tudi Palestinci začeli diplomatsko akcijo, da bi seznanili širšo javnost z lastnimi stališči in zahtevami v zvezi z reševanjem bližnievzhodne krize. V okviru te akcije je palestinski voditelj Jaser Arafat obiskal Romunijo, kjer ga je sprejel predsednik Ceausescu (na sliki) Francija ne bo več opravljala jedrskih poizkusov v atmosferi PARIZ, 11. — Francoski obrambni minister je potrdil, da je s poletnimi eksplozijami na atolu Muru-roa, v Tihem oceanu, Francija zaključila serijo jedrskih poskusov v atmosferi. Odslej bo opravljala podobne poskuse v podzemlju. Italija ponovno v varnostnem svetu OZN NEW YORK, 11. — Italija bo ponovno član varnostnega sveta OZN. Italijo so spet izvolili v ta pomembni mednarodni organizem s 125 glasovi od 138 možnih. PARIZ, 11. — Po krajšem obisku v Zvezni republiki Nemčiji je dopotoval v Pariz kitajski podtajnik za zunanje zadeve čao Kuan-hua, ki je imel že danes zvečer sestanek s francoskim zunanjim ministrom Jeanom Sauvagnarguesom. Srečanje je bilo na pobudo šefa francoske diplomacije. POLITIČNA KRIZA: PRVI STIKI MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA Predstavniki PSI ponovili zahteve po novi vsebini deželne politike Deželno zastopstvo CGIL-CISL-UIL na razgovoru z deželnim tajništvom PSI Kot je bilo napovedano, so se včeraj aačeli prvi, preliminarni razgovori med deželnim zastopstvom KD in deželnimi tajniki in načelniki svetovalskih skupin PSI in PRI. Ne gre za pogajanja, ampak le za izmenjavo mnenj, oziroma ugotavljanje možnosti nadaljevanja dosedanje levosredinske koalicije na deželi. Za KD vodi razgovore deželni tajnik stranke Tonutti, sodelujeta pa tudi predlagani predsednik deželnega odbora odv. Comedi in vodja deželne svetovalske skupine Del Gobbo. Za socialistično stranko sta bila včeraj dopoldne na razgovoru z demokri-stjansko delegacijo deželni tajnik stranke Tringale in vodja deželne svetovalske skupine PSI Pittoni. Po sestanku ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar se ve, o čem so se pogovarjali. Tonutti je dejal, da mu je deželno vodstvo poverilo le nalogo, da ugotovi, ad obstajajo možnosti za ponovno vzpostavitev levosredinske koalicije, za kar se KD seveda zavzema. Tringale in Pittoni sta ponovno potrdila stališče svoje stranke in poudarila, da politični položaj v vsedržavnem okviru nikakor ne sme vplivati na položaj v deželi in na razgovore za reševanje deželne krize. Socialiste ne zanimajo razne formule, ampak vsebina, pričakujejo in zahtevajo nove prijeme in nove načine v deželni politiki večjo uveljavitev vloge deželnega sveta, jasne programske izbire in obveznosti, da se najde izhod iz resnega gospodarskega položaja, večjo zavzetost v boju proti fašizmu in konkretne obveznosti za spoštovanje pravic slovenske manjšine. Kot smo že poročali, so posegli vmes tudi sindikati, ki zahtevajo preklic sklepa o povišku prevoznih tarif in ureditev vprašanja javnih prevozov. Po sestanku z deželnim predstavništvom KD je deželno zastopstvo sindikatov CGIL, CISL in UH. imelo včeraj razgovor z deželnim tajnikom PSI. Deželno vodstvo socialistične stranke je sindikalnim zastopnikom zagotovilo, da se bo stranka zavzemala za preklic poviška tarif in za razgovore s sindikati, da se ublažijo težave ter posledice, ki jih trpijo zlasti delavci in študenti. Če bo prišlo do konkretnih pogajanj za rešitev deželne krize, bodo socialisti vključili tudi to vprašanje na dnevni red. Današnjega razgovora z demokri-stjansko deželno delegacijo se bodo za PSDI udeležili deželni tajnik Bianchi ter deželna svetovalca Berteli in Dal Mas. Glede občinskega «preverjanja», oziroma sklicanja prve seje občinskega sveta ni bilo včeraj posebnih novosti, izvedeli smo le, da so se pokrajinska vodstva strank leve sredine dogovorila glede programov, ostaja pa še vprašanje odnosov PSI s KPI, zlasti pa s PSDI, o čemer bo razpravljalo pokrajinsko vodstvo PSI na drevišnji seji. Občinski svet se bo moral vsekakor sestati v petek, 18. t.m., pa če se nadaljuje sedanja koalicija, ali ne. Izvedeli smo, da so stranke dosedanje koalicije v občinski upravi potrdile med drugim tudi točke, ki se nanašajo na podporo Stalnemu slovenskemu gledališču in postavitev nekaterih dvojezičnih napisnih tabel. Sinoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo KD, kateremu je pokrajinski tajnik Rinaldi poročal o sedanjem političnem položaju in razmerah v tržaški občini, na pokrajini in deželi. Diskusija se je zavlekla pozno v noč. Sklepi tržaškega občinskega odbora Te dni se je sestal občinski odbor in je proučil razne sklepe, ki jih bodo predložili v odobritev občinskemu svetu. Odbor je potrdil obveznost občinske uprave za pobude v korist handikapiranih otrok in da predloži v odobritev občinskemu svetu sklep za primeren prispevek v okviru proračuna za leto 1975. Pri tem je občinski odbor vzel na znanje sklep pokrajinske uprave, da ustanovi posebno začasno službo v pričakovanju odobritve ustanovit- zagotovi nadaljnje delovanje ustanove AIAS in pospeši sodelovanje vseh občin v korist spastikom. Sedanji sklep občinskega odbora spada v okvir drugih pobud občinske uprave, kakor na primer vzdrževanje dveh sekcij otroških vrtcev pri centru ustanove AIAS, zaposlitev 4 specializiranih otroških vrtnaric in 4 pomočnic ter prispevek za vzdrževanje razredov osnovne šole v Vili Haggincosta. Občinski odbor je nato odobril razne sklepe upravnega značaja za nakup raznega materiala za Acegat in izvedbo obnovitvenih del v občinskih parkih. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se svečano proslavi 20. obletnica povratka Italije. Osrednja proslava bo 26. oktobra s slavnostjo sejo občinskega sveta ob navzočnosti krajevnih in deželnih oblasti ter predstavništev rajonskih konzult. Slavnostni govor bo imel župan Spaccini. Včeraj 8-urna stavka tržaških pristaniščnikov Tržaško pristanišče je bilo tudi včeraj paralizirano zaradi stavke pristaniščnikov. Stavko so oklicale sindikalne organizacije pristaniščnikov z name noni, da bi pospešile pogajanja za izboljšanje delovnih in ekonomskih pogojev. Obenem pa zahtevajo od pristojnih oblasti okre- pitev in izboljšanje pristaniških struktur predvsem v vidiku skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa. Tržaški pristaniščniki so včeraj stavkali osem ur (štiri ure za vsako od dveh delovpih izmen). Delo na pomolih je bilo zato občutno ohromljeno, medtem ko je bilo v zalivu zasidranih 42 ladij različnih narodnosti. Stavka pa ni zajela vseh sektorjev pristaniškega življenja. Ob naftovodnem terminalu se je delo normalno odvijalo. Včeraj so razložili svoj tovor tri tankerji. Tudi pristaniščniki v podjetju Italsider v škednju se niso udeležili stavke. Protest mladine zaradi aretacije dveh vojakov Danes ob 18. uri bo na trgu pred postajališčem openskega tramvaja enotno zborovanje, ki ga organizirajo pokrajinske federacije socialistične mladine. Lotta continua, mladina AGLI, radikalna stranka in PbUP, v znak protesta zaradi aretacije dveh vojakov (Mirko Caprara in Michele Tecla), ki sta obtožena, da sta žalila častnika v civilu. Za ta prekršek sta lahko obsojena na 3 do 7 let zapora. Omenjene organizacije vabijo zlasti mladino, da se udeleži te manifestacije in poudari zahtevo po izpustitvi aretiranih vojakov ter spremembi pravilnika o vojaški disciplini. mutiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiniiitiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiifiiinMiiiiiiiiiMiimiiiiiiiui PRIHODNJI TEDEN V NAŠEM MESTU Mednarodno posvetovanje o zemljiških knjigah Deželni odbornik Coloni o prednosti sistema zemljiških knjig Deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Sergio Coloni je včeraj dopoldne na posebni tiskovni konferenci v prostorih tržaške preture orisal namen skorajšnjega mednarodnega posvetovanja o problemih zemljiške knjige, ki bo v glavni dvorani tržaške univerze v dneh 18. in 19. oktobra. Colom je naglasil, da si naša dežela že dalj časa prizadeva, da bi od pristojnih organov v Rimu dosegla raztegnitev sistema zemljiških knjig, ki je sedaj v veljavi v tržaški in goriški ter deloma v videmski pokrajini (to je na področjih, do koder je segala bivša Avstro-Ogrska), na celotno deželno ozemlje, poleg tega pa bi tudi s skorajšnjim mednarodnim posvetovanjem rada o-pozorila na prednosti, ki jih ima sistem zemljiških knjig za celotno državno ozemlje. Kar zadeva našo deželo, je odbornik poudaril, da ji statut sicer priznava izvirno pristojnost na tem področju, vendar le kar zadeva organizacijo in vodenje zemljiških knjig, na pa tudi kar zadeva raztegnitev sistema zemljiških knjig na nova ozemeljska področja, kot sta pordenonska in del videmske pokrajine. Zemljiške knjige vodijo po avstro-ogrskem sistemu tudi v deželi Tridentinsko-Gornje Poadižje in je prav vlada te dežele pred kratkim sprožila pobudo za izdajo koordinacijskih norm za to specifično področje, ki jih predvideva že člen 230 civilnega zakonika iz leta 1942, a ki jih doslej še niso izdali. Zakonski osnutek je bil v lanskem oktobru sprejet v senatu, 2. oktobra letos pa ga je o-dobrila tudi komisija za pravosodna vprašanja pri poslanski zbornici. Pravilnik naj bi po vsem tem lahko stopil v veljavo že 1. novembra letos. Na dvodnevnen. zasedanju bosta podala glavni poročili o teh vprašanjih docenta s tržaške univerze prof. Gabrielli in prof. S. Bartole, najavljen pa je tudi nastop nadaljnjih trideset strokovnjakov iz naše dežele, iz Italije in iz tujine, ki bodo orisali številna specifična vprašanja s tega področja in poslovanje z zemljiškimi knjigami v tujih deželah. Za zasedanje so pokazali posebno zanimanje stanovske organi- zdravstvene reforme in ve zdravstvenega konzorcija, da se ...............................................H..........................m....... DANES BODO ODPOTOVALI V MARIBOR zacije odvetnikov, notarjev, bančnikov, itd. ter osrednji ministrski organi. • Sekcija KPI «Che Guevara» (Magdalena) priredi jutri od 17. ure dalje na Reški cesti 7 praznik komunističnega tiska. Na sporedu so glasbena predstava, zabavne igre za mlade in starejše, razstava o problemih rajbrSl flSPTfoddbfitf. Govoril bo sen. V. Vidali. Na razpolago bo vino in tudi gastronomske specialitete ne bodo manjkale. Vstop ;samo z vabilom. Šola za otroške vrtnarice Dekleta, ki imate diplomo nižje srednje šole in vas veseli vzgajanje otrok, vpišite se v novo triletno šolo za otroške vrtnarice. Službo boste takoj dobile, saj že sedaj primanjkuje slovenskih otroških vrtnaric, če se boste prijavile pravočasno (v osmih dneh) in v zadostnem številu (najmanj deset), se bo začel pouk že letos. Prijave sprejema slovensko učiteljišče. Prijavijo se lahko tudi kan- JUTRI Z IZMENJAVO PRSTANOV VIŠEK KRAŠKE OHCETt Drevi bodo «baiarji» odpeljali nevestino doto s Cola v Repen Na repenskem trgu ples z Veselimi Gorenjci Danes, na predvečer kraške oh-ceti, bo v repentabrski občini precej živahno. Že popoldne bodo odprli osmice, odprta la Kraška hiša in razstava narodnih noš, zvečer ob 18.30 pa bodo «balarji» odpeljali nevestino doto s Cola v Repen, kjer jo bodo izročili «veliki materi» in «velikemu očetu». Potem pa se bodo na repenskem trgu «utaborili» Veseli Gorenjci in če bo vreme lepo, bo ples trajal tja do polnoči. Glavna prireditev pa bo seveda jutri, ko se bosta Edi m Vijolica poročila v repentabrski cerkvi. Ženin bo že ob 9. uri odšel s svojimi svati in s harmoniko na čelu iz Repna na Col, kjer bodo družice pripravljale nevesto na poroko. V nevestini hiši se bodo svatje nekoliko okrepčali, potem pa bo svatovski sprevod odšel k cerkvi, kjer bodo že zbrane narodne noše Ob 10 uri točno bosta nevesta m ženin vstopila v cerkev iz katere se bosta vrnila kot šesti porečeni par na kraški ohceti. Svatovski sprevod bo nato odšel v Furlano-\ j restavracijo, kjer bo za svate in narodne noše zakuska, od tod pa bodo okoli 12. ure vsi odšli v Repen, kjer bo ob 13. uri v Kraški hiši «predaja neveste». Sledile bo poročno kosilo v Križmanovi restavraciji, popoldne ob 16.30 pa bo na repenskem trgu n» sto pila Tržaška folklorna skupina z domačimi plesi. Takoj za tem bosta novoporočenca odprla ples. ki bo trajal tja pozno v noč — seveda če bo vreme dovolilo. Tudi tokrat bo igral narodno - zabavni ansambel «Veseli Gorenjci». Zvedeli smo, da bo ACEGAT okrepil avtobusno progo na Repen-tabor: avtobusi bodo vozili s Proseka in z Opčin vsake pol ure med 8. in 12. ter med 14. in 20. uro. Potovalni urad «Aurora» — enote-1 krvi. Poklicali so rešilec Rdečega Darila za kraški par Objavljamo imena darovalcev in darila, ki sta jih prejela nevesta in ženin za kraško ohcet. Občina Repentabor — narodna noša za nevesto; Slovenska kulturno - gospodarska zveza — narodna noša za ženina; Občina Dolina — zlata verižica; Občina Zgonik — zlati obesek; Občina Devin - Nabrežina — zlati uhani; Zadruga «Naš Kras» — poročna prstana; Trgovina čevljev Malalan z Opčin — obutev k obema narodnima nošama; % - - »-»» Kmečka zveza — 100 litrov vina za ohcetarje in narodne noše; Pekama Čok z Opčin — poročni koteče- Lupine iz Praprota — 25 steklenic vina za poročno kosilo; Lastnice narodnih noš iz Repna in Cola — zlat prstan; Pet dosedanjih parov, ki so se poročili na kraški ohceti — narodne vezenine; Urama in zlatarna Malalan z Opčin — zlata zaponka; Urama in zlatarna Sosič z Opčin — moška zapestna ura «Tecnos»; Trgovina Škabar z Opčin — 10 kg konfetov; Tržaška kreditna banka — hranilna knjižica z vlogo 30.000 lir; Trgovina pohištva Kocman iz Trsta — stensko ogledalo; didatke, ki imajo že 20 let. ....................................... TRIDNEVNO SREČANJE NA MEDNARODNI RAVNI Vpliv carinskih storitev na razvoj blagovne menjave Protest predsednika italijanskega odbora za preučevanje carinskih vprašanj Pevski zbor « Vasilij Mirk» tekmovanju «Naša pesem 74» Prosesko. kontovelski pevci dobro pripravljeni za pomembni nastop člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela bodo danes popoldne odpotovali v Maribor. kjer bodo jutri zjutraj nastopili na tretjem tekmovanju pevskih zborov «Naša pesem 74». Za proseško - kontovelske pevce to ne bo prvo tekmovanje. Večkrat so se že udeležile mednarodnega tekmovanja «C. A. Seghizzi» v Gorici, kot tudi dveh prejšnjih tekmovanj v Mariboru, kjer so leta 1970 osvojili srebrno, leta 1972 pa bronasto plaketo mesta Maribor. Pevci zbora «Vasilij Mirk« so se za to tekmovanje pod veščo roko dirigenta Ignacija Ote skrbno pripravili. Poleg obvezne Foersterjev« skladbe «Spak», bodo po lastni izbiri izvajali še Mokranjčevu «Njen svjat» in Mirkovo «Šumi potok šumi». Tekmovanja se bo udeležilo skupno 11 moških, 6 mešanih in dva ženska zbora, zaradi česar je razumljivo, da bo konkurenca precej huda. Našemu zboru želimo, da bi v Mariboru lepo zastopal našo zborovsko dejavnost v zamejstvu. B. R. • V torek, 15. oktobra, se bodo za čeli tečaji angleščine za učence osnovnih in dijake srednjih šol, ki jih organizira Italijansko - ameriško zdru ženje. Lekcije ameriških in angleških profesoric bodo v popoldanskih urah in sicer ob torkih in četrtkih za I. in IV. tečaj za učence in za I., n. in IV. tečaj za dijake, ob sredah in petkih pa za I., II. in III. tečaj osnovnošolskih učencev. Prijave sprejemajo do ponedeljka pri tajništvu Združenja, Ul. Roma 15/11. nadstropje. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Na pobudo deželne uprave, deželnega združenja trgovinskih zbornic, tržaške trgovinske zbornice, družbe Trieste-Consult in vsedržavnega centra za proučevanje carin bo prihodnji teden v našem mestu tridnevno mednarodno srečanje o vplivu carinskih storitev in posrednih davkov na razvoj mednarodne blagovne menjave. Srečanje bo od četrtka, 17. do sobote, 19. oktobra in se ga bodo udeležili tudi zastopniki carinskih uprav in gospodarskih organizacij iz Jugoslavije, Avstrije, Ivice, Zah. Nemčije, Romunije in Ivl fcpi srednip- Manli V Prosvetnem domo na Opčinah bo v torek, 15. oktobra, ob 20.30, predavanje o Kuhi, Bruno opisal svoje potovanje po tej srednjeameriški državi ter prikazal barvne diapozitive. Ob tej priložnosti bo v dvorani Prosvetnega doma tudi razstava lepakov in časopisov. Predavanje prireja sekcija KPI z Opčin. V Slovenskem kulturnem klubu. Ul. Donizetti 3, bodo drevi ob 19.15 prvič predvajali film «Trst je moje mesto», ki ga je po motivih iz del prof. B. Pahorja posnel akademik Marjan Jevnikar. Komentiral bo dr. Edi Čermelj, ki je izbral za film odlomke iz Pahorjevih del. Klub priredi jutri, v nedeljo, izlet na Kras. Pekli bodo tudi klobase. Prijave danes pri odbornikih. Jutri, 13. oktobra 5. SLIKARSKI EX TEMPORE za profesionalce, samouke in otroke V ŠEMPOLAJU Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 12. oktobra MAKS Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26 — Dolžina dneva 11.09 — Luna vzide ob 2.26 in zatone ob 15.31 Jntri, NEDELJA, 13. oktobra EDVARD Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,2 stopinje, najnižja 11, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni pritisk 1017,2 mb stanoviten, veter 7 km na uro vzhodni, vlaga 82-odstotna, padavine 12,5 mm dežja, nebo 3 desetinke poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 74-letni Luigi Degrassi, 82-letna Zora Sancin vd. Benič, 81-letna Rosalia Madlik vd. Ermani, 88-letna Maria Gombač vd. Vecchiet, 66-letna Benvenuta Pletti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75 IVAN CANKAR ZA NARODOV BLAGOR Komedija v štirih dejanjih Scena Kostumi Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ Danes, 12. oktobra 1974 ob 20.30. (Abonma — Red B) Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». Kino Ariston I.N.C. 16.00 «Tutto a posto, niente in ordine». Režija Lina Wert-miiller. Igra Lina Polito. Barvni film. Nazionale 16.00 «Vivono tutti felici « contenti». Barvni film o živalih- Excelsior 16.00 «Noi due senza domani». Nastopata Romy Schneider in Jean-Louis Trintignant. Barvni film. Grattacielo Samo ob 15.30 in 17.30 «D domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «Il giustiziere della morte», Charles Bronson. Eden 16.00 «Le farò da padre...» I' grajo Luigi Proietti, Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Stavisky il grande truffatore». V glavni vlogi igra Jean Paul Beimondo. Barvni film. Aurora 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 16.00 «Farfalon». Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. Cristallo 16.00 «Professore venga accompagnato con i suoi genitori» Barvni film. Impero 15.30 «Come eravamo». Robert Redford. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Maliziosamente». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Come divertirsi con Paperino e company». Barvna risanka Walta Disneya. Ideale 16.00 «Tony Arzenta». igrata Alain Delon in Carla Gravina. Film v barvah. Vittorio Veneto 16.30 «L’ultima neve di primavera». Igrata Bekim Feh-miu in Agostina Belli. Barvni film. Astra 16.30 «I due gondolieri — Venezia, la luna e tu». Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film. Abbazia 16.00 «007 vivi e lascia morire». V glavni vlogi Roger Moore. Barvni film. Radio 16.00 «2022 i sopravvissuti». I-gra C. Heston. Barvni film. Mignon 16.00 «Zardoz». V glavni vlogi Sean Connery. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Le cinque gior-i. ^.Igrajo Adriano Celentano, lù Telo in Enzo Cerusico. Film v barvah. Izleti SPOT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar., Prvi dan vzpon na Snježnik, za turiste postanek na Flataku. prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSSDI v Ul Geppa 9 do 15. oktobra. Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja priredi v nedeljo, 20. okto-bfa, izlet v Idrijo, preko Ajdovščine in Črnega vrha. Povratek po Soški dolini z ogledom novega spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici. Vpisovanje za izlet, ki je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih, se zaključi v torek, 15. t.m. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na štev. 81-49-25. Razstave DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea. Ul. Ginnastica 6; Chiari — Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da je v foyerju balkona Kulturnega doma ponovno odprta razstava manjšinskega tiska V Italiji. Kot je znano je bila razstava že v prostorih knjižnice med julijsko konferenco o narodnih manjšinah. Odprta bo do konca oktobra. Danes, 12. oktobra bodo v galeriji «La Lanterna« v Ul. Sv. Nikolaja 6 odprli razstavo del DeEs Schwert-bergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra. V občinski galeriji razstavlja furlanski slikar Gigi Di Luca. Razstava bo odprta do 15. t.m. Marija Vidau, kostumerka Slovenskega gledališča, razstavlja svoje slike slovenskih narodnih noš v Bazovici v Slomškovem domu do nedelje, 13. oktobra. Prispevki V pomoč invalidu Brunu Vidmar, darujejo Viktor Mavec iz Bazovic 5.000 Ur, A. G. 3.000 Ur, N.N. 2.0 Ur, F. U. 2.000 Ur. V počastitev spomina Zorke Ben darujeta Dana in Boris Možina 5.01 Ur za Dijaško matico. «ŠS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - HZ 61-44G URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 669,30 Funt iterling 1562.— Švicarski frank 229,75 Francoski frank 140,40 Nemška marka 258,40 Avstrijski šiling 36,— Dinar: debeli 37,50 drobni 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut Iz albuma kraških oliceli : spomini in želje «Nikakor nama ni bilo nerodno, oa sva se tako slavnostno poročila. Ce bi se morala ponovno, bi se še enkrat «vzela» na isti način, na kraški ohceti!» — Tako sta nam povedala Mira Piščanc ter Angel Krmee, ki sta bila prva nevesta o-ziroma prvi ženin na kraški ohceti. Od tega je že šest let, vendar se °ba še živo in z velikim veseljem spominjata tega dogodka, ki je vsem ostal v spominu kot izredno uspela prireditev, za katero bi bilo »koda, da bi je prekinjali, kot so 1° lansko leto. Mira in Angel, ki vsako leto sodelujeta na kraški obisti z nošama, ki sta ju nosila na dan svoje poroke, imata že dve Jiubki punčki: 4-letno Vero ter 2-tetno Tanjo. PREGLED POLOŽAJA NA SLOVENSKIH ŠOLAH V GORICI Povečanje števila dijakov v srednjih šolah posebno na klasičnem liceju in učiteljišču Od ponedeljka dalje v nižji srednji šoli peta paralelka v prvem razredu - Skoro gotov četrti razred trgovske šole - Še vedno brez učilnice razred za otroške vrtnarice šolsko leto 70/71 71/72 72/73 73/74 74/75 Nižja srednja šola «Ivan Trinko» 243 274 285 288 277 Klasična gimnazija - licej «Primož Trubar» 32 31 32 41 50 Učiteljišče «Simon Gregorčič» 24 29 29 30 55 Trgovska šola 39 41 44 53 50 Skupno 338 375 390 412 432 Drugi par kražke ohceti, Irma Križman iz Repna ter Božo Sedmak iz Križa, ima prav tako dva prisrčna otroka. Starejši Marko je že dopolnil štiri leta, mlajša Nataša pa je med tednom praznovala svoj prvi rojstni dan. Oba sta dokaj živa in vesela. «Tudi letos greva na kraško ohcet, saj tako obujava spomine na res lepe dni najine ohceti. Najbolj navdušen jutrišnje prireditve pa je Marko. Že nekaj dni i-šče svojo nošo (ki je skrita v o-mari) ter si pomerja klopjk . . . «Prepričana sva, da je kraška ohcet izredno uspešna in važna prireditev za nas, zamejske Slovence, zato bi bilo lepo, da bi se na ohceti poročilo še več parov iz čimveč naših vasi.» Na tretji kraški ohceti sta se «vzela» Mirjam Peršič in Bogdan Kosmač, ki imata dveletnega sinčka Andrejčka in nestrpno čakata nove-8a potomca. Mirjam in Bogdan živita v Zabrežcu, kjer si tudi gradi-novo hišo: družina se namreč v®ča in treba je novega prostora... Tretji par je, prav tako kot vsi širugi, izredno zadovoljen, da se je Poročil na kraški ohceti, kjer je vzdušje vsakokrat «tako praznično, *lavnostno in obenem domače!». *Če bi se poročila na navaden nabiti, bi prav gotovo ne imela toliko lepih spominov, kajti kraška oh-cet ti podarja tudi čudovite spomi-ne ter nove prijatelje.» Zvestobo sta si na kraški ohceti, četrti, obljubita tudi Emil Škabar s Cola ter Majda Briščik od Briščkov. «Razpoloženja kot je bilo na naši ohceti, ne moreva pozabiti. Škoda le, da se ne moreva več še enkrat poročiti. Lansko leto nama je bilo žal, da kraške ohceti ni bilo, kajti ta običaj mora ostati in se še bolj utrditi ter zakoreniniti med naše ljudi.» Majda in Emil se tudi letos pripravljata na jutrišnjo ohcet, narodni noši sta že nared, škoda le, da je sinček Marko še . premajhen in da ga bo treba pustiti doma. Sedaj ima komaj 20 mesecev, drugo leto pa bo tudi on med nošami! Na peti kraški ohceti pa sta se Poslovila od samskega življenja Nataša Čevnja iz Tomaja in Rado Andolšek s Kontovela. Tudi onadva imata sinčka in sicer Martina, ki ima že 16 mesecev in ki je torej Se premajhen za narodno nošo. «Najina ohcet je imela prav poseben pomen, saj je nekako združila mladino s tukajšnjih vasi in iz krajev onkraj meje. Veselja je bilo tudi na pretek, tako da se res ne mo-feva pritoževati, da najina poroka ni uspela. Čudiva se le, da lani ni bilo kraške ohceti, saj bi se morali tako rekoč mladi boriti za pravico do poroke na tej čudoviti Prireditvi.» .................................. V Miljah nova galerija «II Mandracchio» Kakor smo ie kratko poročali v nedeljski številki, danes ob 18. uri v Miljah bo uradna otvoritev galerije til Mandracchio», in sicer v prostorih miljske letoviščarske ustanove na Puccinijevem korzu št. 5. Predsednik letoviščarske ustanove Fabio Opara nam je s Pontinijem in tajnikom Sorgom obrazložil namene te pobude. V Miljah že obstaja razstavna dvorana tAllo Squero», galerija til Mandracchio» pa jo bo koristno ter svojevrstno izpopolnjevala. Namenjena je mladim gojiteljem upodabljajočih umetnosti, takim ki doslej še niso mogli uveljaviti zaradi ji-pozabiti ovir — ne smemo namreč pozabiti, da so izdatki za razstavljanje v različnih galerijah precejšnji in si jih marsikateri mlad človek ne more privoščiti. V ne sicer veli-Uki, toda lepo urejeni dvorani til Mandracchio». pa bodo prikazovali slikarji svoja dela takorekoč brezplačno. Spočetka jim ne bo treba v ta namen odšteti niti lire. pozneje pa namerava letoviščarska ustanova določiti minimalen, rekli bi simboličen znesek, ki naj bi ga plačal vsak razstavljavec. S tako nabrani- mi sredstvi bo oblikovala poseben sklad za nagrajevanje tistih mladih talentov, ki bi se najbolj odlikovali. Dejansko bo letoviščarska ustanova pomagala mladim do uveljavitve, saj bo z njihovimi stvaritvami sproti seznanjala tisk in druga informacijska sredstva ter s tem u-metnostne kritike. Pri izbiri kandidatov za razstave v «Mandracchiu» se pobudniki ne bodo posluževali kakšnih utesnjevalnih meril, kakor se drugod pogosto dogaja. Z druge strani naj bi galerija «U Mandracchio» pomenila kar najbolj učinkovito sredstvo za rpopuliziranje». to je širjenje umetnosti med ljudstvom, sicer med skromnejšimi in srednjimi sloji, ki so od nje danes docela odmaknjeni; umetnost naj postane vsesplošna, torej ljudska dobrina. Letoviščarska ustanova bo s časom raztegnila dejavnost svoje u-metnostne dvorane na širše področje vrednotenja miljskega *zgo-dovinskega centra». Tako na pr. bi lahko v bodoče prirejali slikarske razstave v posebno sugestivnih ter v kulturno - zgodovinskem pogledu dragocenih kotičkih starega dela mesteca. Tudi ni izključeno, da bo prišlo v prihodnosti do prirejanja slikarskih tekmovanj ex tempore na temo o spomeniško - arheološkem bogastvu Milj. Predsednik letoviščarske ustanove se dobro zaveda, da hodita turizem in umetnost nekje vštric in prav zato je ta mladi organizem (ustanova je nastala komaj pred dobrim letom) že priredil v' Miljah vrsto kulturnih manifestacij od koncerta gojencev tržaškega konservatorija Tartini in koncerta Beneških solistov do nastopa Tržaške komorne skupine, od gostovanja italijanske Drame z Reke do nastopa beneškega Teatro Club. Opara s tem še ni zadovoljen, ampak hoče še poglobiti sodelovanje s kulturno-umetniškimi krogi iz sosedne Jugoslavije. Za sedaj pa prisluhnimo, kaj nam ima povedati mladi tržaški slikar Luigi Forgivi, ki je študiral na beneškem umetnostnem liceju in ki bo od danes prvič javno razstavljal v «Mandracchiu». Razstava bo odprta do 26. oktobra vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 14-30 do 18.30. t-sg V naših pregledih o položaju slovenskega šolstva na Goriškem smo v četrtek in včeraj obravnavali položaj vrtcev in osnovnih šol. Ugotovili smo, da se je v primerjavi z lanskim in prejšnjimi leti število o-trok v obe vrsti šolskih ustanov povečalo. Isto ugotavljamo tudi danes, ko imamo podatke o vpisu v slovenske srednje šole v Gorici. Splošno vzeto se je število vpisanih v štiri slovenske srednje šole povečalo od lanskih 412 na letošnjih 432 dijakov. Nekaj manj dijakov je sicer v nižji srednji šoli, ker jo je zapustilo izredno veliko število dijakov tretjega razreda. Prav zaradi tega pa imamo v prvih razredih višjih srednjih šol rekordno število vpisanih, in sicer kar 60, kar že dolgo let, od leta 1947 sem, ne pomnimo. V nižji srednji šoli «Ivan Trinko» v Ulici Randaccio, imajo letos vpi sanih 277 dijakinj in dijakov. V prvem razredu '.majo 102 ciijaKa. Do tolikšnega vpisa je prišlo čisto nepričakovano, kajti v vseh petih razredih slovenskih osnovnih šol je bilo lani le 86 učencev. V slovensko nižjo srednjo šolo so se letos vpi sali tudi nekateri dijaki, ki so prišli iz italijanskih osnovnih šol. V prvih dveh tednih šole so imeli le štiri paralelke prvega razreda, ravnateljstvo šole pa si je prizadevalo, da bi doseglo še peto paralelko, kajti težko je imeti razrede z več kot petindvajsetimi dijaki. Prav včeraj popoldne smo izvedeli vese- ! lo novico, da je ravnateljica Loj-i kova dobila od šolskega skrbnika I pismo z dovoljenjem za odprtje pete paralelke. Nov razpored dijakov bodo na tej šoli opravili danes, tako da bo pet paralelk pričelo z delom že v ponedeljek. 90 dijakov imajo v drugih razredih, 85 pa v tretjih. V obeh primerih imajo po štiri pa ralelke. Na tej šoli je prišlo letos do imenovanja stalnih profesorjev, ne kaj pa je še vedno suplentov. Pd ložaj profesorjev pa se polagoma urejuje tudi na tej šoli. Težave so še vedno s prostori, kajti ti, katerimi šola razpolaga, zadostujejo komaj za učilnice. Na klasičnem liceju «Primož Trubar» v Ulici Croce imajo letos vpisanih 50 dijakov. Lani jih je bilo 41. Razhka med številkami letošnjega leta je v primerjavi z lansko precejšnja, še večja pa je v primerjavi s številkami prejšnjih let, kot je tudi razvidno iz razpredelnice, ki jo tem člankom objavljamo. V četrtem razredu gimnazije imajo letos vpisanih 14 dijakov (lani 14, predlanskim 10), v petem razredu gimnazije 13 (lani 10, predlanskim 5); v prvem liceju pa je letos vpisanih 10 dijakov (lani 5, predlanskim 9), v drugem liceju 6 dijakov (lani 8, predlanskim 4), v tretjem liceju pa 7 dijakov (lani 4, predlanskim 4). Po številu vpisanih dijakinj in dijakov je letos najmočnejša višja srednja šola postalo učiteljišče «Simon Gregorčič». V prvi razred se je namreč vpisalo kar 21 dijakinj in dijakov, poleg tega pa se je deset dijakinj vpisalo tudi v prvi razred letos ustanovljenega paralelnega razreda za otroške vrtnarice, ki so ga ustanovili na podlagi zakona za slovenske šole. Na učiteljišču je letos vpisanih skupno 55 dijakov, kar je kar za 25 več kot lani. Število vpisanih se je torej skoraj podvojilo. V prvem razredu imajo vpisanih 21 dijakov (lani 7, predlanskim 16), v drugem 5 dijakov (lani 13, predlanskim 7), v tretjem 12 (lani 7, predlanskim 3), v četrtem 7 (lani 3, predlanskim 3). Kot smo že omenili je deset dijakinj vpisanih v prvi razred paralelke za otroške vrtnarice, vendarle te niso še pričele s poukom, ker ni na razpolago primerne učilnice. Za to bi bila morala poskrbeti goriška občina; imela je že na razpolago eno učilnico v središču mesta, pa jo je šolsko skrbništvo zaseglo za druge potrebe. Morda se bo stvar prihodnji teden premaknila z mrtve točke. Pouk bi bil sicer možen v popoldanskih urah vendarle se Gorica ponaša, najbrž edina v Italiji, da se pouk v šolah vseh stopenj vrši v predpoldanskih urah. V Milanu in drugih večjih mestih pa imajo pouk tudi v treh izmenah v isti učilnici. Na trgovski šoli v Ulici Vittorio Veneto je prišlo v začetku tega šolskega leta do sprememb v vodstvu šole. Za poverjenega ravnatelja je bil imenovan prof. Albin Sirk, prejšnji ravnatelj prof. Mihael Rožič je odšel na novo službeno mesto. Ob začetku šolskega leta je obstajal problem dveh višjih razredov te šole, ker je bilo v njih premalo vpisanih. Za peti razred, v katerega sta bila vpisana pred začetkom šolskega leta dva dijaka, je dovoljenje že prišlo, za četrti, v katerega je bil vpisan le en dijak, naknadno pa so se vpisali še trije, je baje že na poti. Včeraj so dobili v zvezi s tem telefonsko poročilo, da četrti razred bo, manjka pa u-radno potrdilo. V prvem razredu te šole imajo letos 15 dijakov (lani 23, predlanskim 16), v drugem 17 dijakov (la- ni 11, predlanskim 12), v tretjem pa 12 dijakov (lani 12, predlanskim 11). Po treh letih pouka dobijo dijaki na tej šoli diplomo in številni so se uspešno zaposlili v trgovskih podjetjih in tudi v javni administraciji kot uradniki. Z dodatnim šolanjem pa imajo možnost ne samo višje kvalifikacije marveč tudi nadaljnjega študija na univerzi. V četrtem razredu bi letos imeli torej 4 dijake (lani 2, predlanskim 5), v petem pa dva dijaka (lani 5, predlanskim tega razreda ni še bilo). V vsej trgovski šoli bi torej letos i-meli, če bo prišlo dovoljenje tudi za četrti razred, skupno 50 dijakov, lani pa so jih imeli nekaj več, in sicer 53. Za slovenske srednje šole v Gorici je danes najhujši problem prostorov: pouk namreč poteka v starih, dotrajanih stavbah. V načrtu je sicer gradnja nekaterih novih šolskih stavb, vendarle so stvari, kljub večkratnim obljubam iz prejšnjih let, še vedno v oblakih. j zaprav med Celovcem in Gorico, ki j sta že nekaj let pobratena. Včerajšnje slavnosti na konzulatu se je udeležilo več predstavnikov avstrijskih in italijanskih o-blasti, med katerimi naj omenimo celovškega župana Leopolda Gug-genbergerja, njegovega predhodnika Hansa Ausserwinklerja, ki je tudi koroški deželni odbornik, tržaškega vladnega komisarja Di Lorenza, podprefekta Raggiera, goriškega prefekta Molinarija, deželnega odbornika za prevoze Cociannija. predsednika avtonomne ustanove iz Gradeža Gregorija, trgovskega izvedenca Strasserja ter drugega konzula Frohlicha. Včeraj na konzulatu v Trstu Goriškemu županu De Simoneju ter sen. Martini visoki priznanji predsednika Avstrije Včeraj je avstrijski konzul v Trstu Blechner podelil dve visoki priznanji predsednika avstrijske republike goriškemu županu De Simoneju ter njegovemu predhodniku sen. Martini. Blechner je ob tej priložnosti podčrtal velike zasluge De Simoneja in Martine za odlične odnose med Avstrijo in Italijo, prav- DANES V MOTELU AGIP V DEVINU Kolajne in priznanja delavcem podgorske tekstilne tovarne Družba Bustone se bo spomnila upokojencev in delavcev z dolgoletnim slažem Danes, v soboto, bodo v motelu AGIP v Devinu proslavili 53 delavk in delavcev družbe Bustese (podgorske tekstilne tovarne), ki so se letos upokojili ali slavijo 35-letnico ranza, Bruna Tavan, Valentino Tess in Guerrino Zanin. Priznanja za 35-letno neprekinjeno zaposlitev bodo prejeli Elsa Beltram, Lina Braidot, Silvia Braidot, odnosno 25-letnico zaposlitve v tem Eraiima^ ^ressam Duìlia Cecchin, obratu. Prireditve, ki se bo pričela ob 11. uri z nagovori ter se bo nadaljevala s skupnim kosilom ter popoldansko zabavo, se bodo udeležili visoki predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Zlate kolajne bodo prejeli naslednji upokojenci: Erminia Bressan, Teresa Bucarelli, Marija Ciglič, Teodora Korečič, Enrico Drigo, Dragica Furlan, Paimira Gallai, Doroteja Križman, Silvana Medeossi, Gastone Micheluz, Dolores Nardin, j Alietta Perco, Uda Roic, Margherita Samero, Paimira Sirk, Lucia Spe- Marija Ciglič, Mafalda Cechelet, Fioretta Franinow, Alma Hvalič, Natalia Leon, Gastone Luis, Carolina Marussi, Erminia Perco, Lino Pro-vedel, Celestina Radetič, Paimira Sirk, Anna Skocai, Angelina Valvassori, Marija Velušček, Silvana Ve-nier. Bianca Visintin in Guerrino Zanin. Ob 25-letnici zaposlitve bodo prejeli priznanje Nives Brandoli, Caterina Bressan, Domenico Giaccio, Sonja Klavšič, Carlo Furlan, Rosa Grion, Elvira Morsolini, Giovanna Nanut, Rachele Petean, Uda Rojc, Teresa Vidoz in Livio Zearo. ..................................................um.......mm... ZAČELA SE JE SLOVENSKA GLEDALIŠKA SEZONA Goričani so z zanimanjem sledili predvajanju Cankarjeve drame v Verdiju Tiskovna konferenca o letošnji sezoni in o problematiki našega gledališča Goričani so zadovoljni odhajali v četrtek zvečer iz Verdijevega gledališča, kjer so lahko, prvič v tej sezoni, poslušali slovensko besedo na odrskih deskah. Igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta so nastopili v Cankarjevi drami «Za narodov blagor». Predstava je bila prva v vrsti abonmajskih predstav slovenske gledališke sezone v Gorici, istočasno pa je sovpadala s kulturno akcijo treh obmejnih dežel «Alpe-Adria». Čeprav je akcija za abonmaje letos na Goriškem šele v začetni fazi, je veliko ljudi prišlo na to predstavo, precej je bilo tudi takih, ki še nimajo abonmaja. Prišli so ljudje iz mesta in s podeželja, razveseljivo je bilo veliko število dijaške mladine, ki je postala že stalni gost naših gledaliških predstav. Pred predstavo je vodstvo gledališča priredilo v foyerju gledališča tiskovno konferenco. Iz posegov tistih ljudi, ki so neposredno vezani z obstojem našega gledališkega hra- ma, se je izluščila zaskrbljenost za obstoj gledališke hiše. Predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar je prikazal težave, v katerih se je znašlo Stalno slovensko gledališče letos poleti zaradi šikaniranja osrednjih rimskih oblasti, ki niso hotele dati našemu gledališču ustrezne finančne podpore. Zdelo se je, da bo celo gledališka sezona ukinjena. Na srečo so z jamstvi priskočile na pomoč deželna u-prava, tržaška pokrajina in občina in pred desetimi dnevi je vodstvo gledališča lahko sprejelo sklep izvedbi sezone. Ravnatelj Filibert Benedetič je govoril o nastopih Gorici in povedal, da bodo skušali kmalu prikazati tudi v Gorici glas beno komedijo, ki bo za naše ljudi novost. Gostovala bodo tudi razna slovenska in jugoslovanska gledališča. Umetniški vodja Jože Babič, je letos spet v Trstu, pa je dejal, da bodo letos stopili v stik s šolskimi oblastmi in v šolah bodo z re citali nastopili gledališki igralci. Istočasno bo gledališče v šolah skušalo prirediti govorne in recitator ske tečaje. V imenu goriške občine je za stopnike gledališča in prirediteljev pozdravil župan Pasquale De Si mone, ki je izrazil upanje, da bo gledališče čimprej prebolelo sedanjo finančno krizo, ki je sicer lastna vsem gledališčem v državi in da pomeni slovenska gledališka se zona v Gorici obogatitev za naše mesto, saj se odvija vzporedno z italijansko gledališko sezono in to isti gledališki hiši. V debato so po segli še predsednik Zveze sloven ske katoliške prosvete prof. Kazimir Humar ter tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch Poudarila sta zadovoljstvo, da se je kriza vsaj začasno rešila in da bo gledališče želo še več uspehov kot do sedaj ter dala nekatere na- potke za bodoče delo. Občinski odbornik Moise je govoril v imenu EMAC. V debati sta se oglasila še ravnatelj dijaškega doma Edmund Košuta in prof. Leopold Devetak. Prisoten je bil, med drugimi, tudi sovodenjski župan Jožef češčut. Urnik trgovin z jestvinami Kobal in Kozlovičeva med nastopom v Gorici Danes si bosta v Ronkah obljubila zvestobo ROSA IMPROTA in KARLO FERFOLJA Ob vstopu v zakonsko življenje želi pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba obilo sreče svojemu zvestemu pevcu. ..........................................................n ZARADI STALNE FINANČNE IZGUBE Žičnica na Sv. goro prenehala obratovati Po njej se je povzpelo od 160.000 predvidenih le 40.000 obiskovalcev Delavci prometnega in turističnega podjetja «Avtopromet» v Novi Gorici so sprejeli sklep o ukinitvi kabinske žičnice iz Solkana na Sv. goro oziroma Skalnico v višini 682 metrov nad morjem. Svoj ukrep so utemeljili z dejstvom, da je razen v obdobju ob zgraditvi - se pravi leta 1968 - žičnica ves čas poslovala z izgubo. Tako je poslovna izguba do konca lanskega leta dosegla že okoli 2 milijona 255 tisoč novih dinarjev. če dodamo še obroke, ki jih podjetje mora plačevati za vrnitev posojila najetega za zgraditev tega objekta, pa dosedanja izguba znaša že več kot 7 milijonov dinarjev. V podjetju «Avtopromet» poudarjajo, da je izguba nastajala zaradi občutno manjšega števila turistov in drugih obiskovalcev, med njimi vernikov v primerjavi s številom obiskovalcev, ki so se s staro žičnico pred drugo svetovno vojno (upravljalo jo je podjetje RIBI iz Gorice) vzpenjali na Skalnico. Tedaj je slednjih bilo približno 160 tisoč letno, v obdobju obratovanja nove žičnice pa je število obiskovalcev, ki so z njo potovali na Skalnico .bilo le od 38 do 40 tisoč na leto. Dodati pa je seveda treba tiste, ki na to staro romarsko in izletniško točko nad Novo Gorico potujejo bodisi peš ali pa z vozili po cesti, ki je razmeroma dobro vzdrževana. Potrebno je nadalje opozoriti, da podjetje cene prevozov ni večalo, temveč jih je v primerjavi naraščanjem stroškov poslovanja celo znižalo. Vožnja z žičnico na Skalnico in povratek sta na primer v nedeljo 6. oktobra ob ukinitvi te naprave stala 12 novih (torej 1.200 starih) dinarjev na osebo, potovanja v skupinah pa so bila deležna posebnega popusta. Ko nadalje utemeljujejo sklep o ukinitvi žičnice v novogoriškem prometnem in turističnem podjetju poudarjajo, da se število obiskovalcev ne bi povečalo do ravni, ki bi zagotavljala donosnost poslovanja tudi v primeru, če bi na Skalnici zgradili objekte načrtovane pred leti. Zgraditi so namreč nameravali hotel z restavracijo in muzej iz prve svetovne vojne. Slednjega bi upravljal Goriški muzej. Opozarjajo, da so žičnice na splošno povsod v Evropi postale nerentabilne. Ob takšnem stanju in slabih izgledih za prihodnost kolektiv seveda ni mogel še naprej pokrivati izgube žičnice iz drugih dejavnosti, denimo iz potniškega ali blagovnega prometa. Podjetju pa je očitno to, da v sedanjih družbenoekonomskih odnosih v Jugoslaviji, ko vsako podjetje v bistvu samo ustvarja dohodke in odloča o njegovi razdelitvi, ni moglo pričakovati ali zahtevati, da bi izgubo pri poslovanju žičnice na Skalnico krila kaka druga delovna organizacija ali morda občinska skupščina v Novi Gorici. Sicer pa z ukinitvijo žičnice finančnih odrekanj delavcev «Avtopro-meta» v Novi Gorici š« ni konec. Podjetje bo namreč moralo do leta 1994 odplačevati posojilo najeto za gradnjo žičnice in sicer bo moralo v tem obdobju vrniti državi še skoro 3 milijone 963 tisoč novih dinarjev, zraven pa obračunati vsako leto okoli 100 tisoč dinarjev amortizacije za gradbene objekte. Slednje bodo poskušali preurediti in jih uporabljati za druge namene. Naj omenimo, da so novo žičnico na Sv. goro oziroma Skalnico (stara je bila med vojno porušena) zgradili leta 1968. Iniciator gradnje je bila občina Nova Gorica. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo avtobus za jutrišnji družinski izlet odpeljal s Travnika točno ob 6. uri, iz Podgore ob 6.05, iz štandreža ob 6.10 ter iz Sovodenj ob 6.15. Urnik trgovin z jestvinami se bo korenito spremenil. Goriški župan je namreč včeraj izdal odlok, na podlagi katerega bo urnik za vse trgovine z jestvinami, sadjem in zelenjavo, prodajalne kruha itd., v zimski sezoni naslednji: od 8. do 13. in od 16. do 18.30. Ta urnik, ki spreminja ukoreninjene običaje (trgovine so vedno zapirali ob 12.30, zvečer pa ob 19. ali celo ob 19.30), je izdal goriški župan na podlagi zahteve zveze go-riških trgovcev in sindikatov delavcev uslužbenih v teh trgovinah. Do te zahteve je prišlo zaradi povečanih stroškov za električno energijo. Zveza trgovcev meni, da bodo lahko trgovci z jestvinami precej prihranili zaradi predčasnega večernega zapiranja. Ta urnik bo veljal do ponovne uvedbe legalne ure v letu 1975. Občinska knjižnica v Sovodnjah je spremenila urnik poslovanja. Odslej dalje je ob torkih in ob četrtkih odprta od 16. do 19. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. Gorica VERDI 17.00—22.00 «Uomini duri». L. Ventura in D. Tessari. Barvni film. CORSO 16.45—22.00 «11 bestione». G. Giannini in M. Constantini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «B por-fiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «Arancia meccanica». M. McDowell in P. Maa-ge. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—21.30 «James Bond 007 al servizio segreto di Sua Maestà». G. Lazendy in D. Rigg. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30 «Questa volta ti faccio ricco». Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Qui Montecarlo ... attenti a quei due». Barvni film. PRINCIPE 17.30 «La straordinaria avventura di Sinbad». Barvni film. Nova Gorica SOCA «V Milanu ubijajo v soboto», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «87. policijska postaja», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Bajka o carju Sultanu», ruski barvni film ob 17.00. «Tarzan in sirene», ameriški film ob 19.30. RENČE «Zadnji tango v Parizu», a-meriški barvni film ob 20.00. PRVACINA Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, UL maja. tel. 73-328. Jutri, v nedeljo 13. oktobra, bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici, UL XX. septembra 85, pevski KONCERT Nastopil bo koroški zbor «JAKOB PETELIN - GALLUS» ki bo izvajal predvsem koroške narodne in umetne pesmi. Začetek ob 16.30. OB OBLETNICI «OKTOBRSKE VOJNE» Že blazna tekma v oboroževanju Izrael daje za oboroževanje polovico svoje bruto nacionalne proizvodnje - Egipčani porabijo tretjino svojega premoženja Dobro leto je tega. ko se je ob Sueškem prekopu začela tako imenovana oktobrska vojna med Izraelom in Egiptom in ko so Egipčani po porazu v šestdnevni vojni ponovno dokazali, da se znajo boriti. S to vojno, kot je znano, problema razmejitev med Egiptom in Izraelom še niso razčistili in je Srednji vzhod še vedno trenutno najbolj kočljivo področje na svetu. Zato je te dni bil na obisku na tem področju tudi a-meriški zunanji minister Kissinger, ki se trudi najti kako rešitev. Londonski mednarodni inštitut za strateška proučevanja pa je prav v zvezi s to obletnico objavil daljše poročilo o tem, kako sta se Izrael in arabski svet v tem letu ponovno o-borožila in se pripravila za morebiten nov spopad, o katerem je bil govor prav te dni. Ne bo odveč, u-staviti se pri zaključkih londonskega mednarodnega inštituta, ki navaja naslednje: Za lansko «oktobrsko vojno» je značilno, da je bila poraba orožja in streliva v njej neverjetno velika. Vrhu tega se je izkazalo, da so bili vodeni izstrelki uspešnejši od letalstva in oklepne motorizacije. Rakete so torej pomenile veliko več kot so pomenila letala, kot so pomenili tanki. Ker je ta sicer kratka vojna požrla toliko orožja in streliva, so se vojaški izdatki dežel Srednjega vzhoda neverjetno povečali. Vojaški proračun Izraela predstavlja že skoraj polovico bruto nacionalne proizvodnje, torej odstotek, ki ga ni dosegla še nobena druga država sveta tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Egipt pa troši za svojo ponovno oborožitev tretjino svoje bruto nacionalne proizvodnje. Izraelski vojaški izdatki, računano na prebivalca, so največji na svetu, celo štirikrat večji kot v ZDA, ki so trenutno, pravzaprav že več let, na drugem mestu na svetu. Saudova Arabija, za katero bi ne mogli reči, da je v finančnih težavah, je bila 1970. leta glede tega na 17. mestu, sedaj je že na petem. Njeni izdatki za vojsko so se v štirih letih povečali za sedemkrat. Vojaški izdatki Irana so se povečali za trikrat. Če vzamemo poprečje vsega arabskega sveta, dobimo naslednji podatek: 9,5 odstotka bruto nacionalne proizvodnje gre za orožje, za vojsko. Zaradi primerjave bomo rekli, da dežele NATO porabijo v isti namen «le» 3 odstotke. Če podatke, ki jih je zbral mednarodni zavod za strateška proučevanja, analiziramo v podrobnosti, ugotovimo naslednje: Države Perzijskega zaliva in sploh dežele vzhodnega dela arabskega sveta so v minulem letu nadaljevale z naglim oboroževanjem, oziroma z velikimi naročili v ZDA, Franciji in Veliki Britaniji. Iran je kupil lani 80 najmodernejših lovskih letal «F-14», Saudova Arabija nad sto borbenih letal, 500 srednjih tankov in nedoločeno število oklepnih vozil. Širjenje sodobnega bolje povedano najnovejšega orožja v deželah Perzijskega zaliva odraža obstoj «določenega tržišča kupcev» in dokazuje prednosti, ki jih nudijo bogastva naftnih ležišč. To je jasno, saj smo že omenili, da Saudovi A-rabiji ni težko nabavljati orožja, ko pa razpolaga z velikanskimi finančnimi sredstvi. Kar zadeva politično plat tega vprašanja, poročilo londonskega zavoda pripominja, da je «takojšen in obsežen nakup» vojaškega materiala po oktobrski vojni posredno dokazal, koliko orožja in koliko streliva je bilo porabljenega v tako kratkem času, v nekaj dneh, kolikor je vojna trajala, hkrati pa ta nakup dokazuje, kako sta ZDA na e-ni strani in Sovjetska zveza na drugi nekako pogojevali to vojno in hkrati jo tudi omejevali, ko je pač nastalo vprašanje, kam po novo o-rožje, kam po novo strelivo. Nato poročilo londonskega zavoda govori o sedanjih «vojaških e-fektivih», torej o sedanji vojaški moči v tem delu sveta. Egipt je na primer v letu dni dvignil svojo efektivno vojaško moč z 298.000 na 323.000 mož. Egiptovska armada ima danes tri oklepne divizije, medtem ko jih je imela lani dve. Nadalje razpolaga e-giptovska vojska še z dvema polkoma, ki sta oborožena z izstrelki zemlja-zemlja vrste «scud», ki pa da so po vsej verjetnosti «pod sovjetsko kontrolo». Letalsko poveljstvo egiptovske vojske razpolaga s 108 bojnimi letali ter z večjim številom raket in sicer 80 raket «sam-2», 65 raket vrste «sam 3» in nedoločeno število raket «sam 4». Nadalje razpolaga egiptovska vojska s protiletalskim topništvom kalibra od 20 do 100 milimetrov ter z novim sistemom ra darskih naprav, o katerih je bilo veliko govora pred letom dni, ko so ustrezne izraelske naprave proti njim povsem odpovedale. Nadalje razpolaga Egipt še z de velimi jatami letal vrste «mig 21 MF» ter 568 borbenimi letali, med katerimi so tudi francoski «mira-geji» in sovjetski «MIG 21». Nadalje ima egiptovska vojska 2 tisoč težkih, srednjih in lahkih tankov ter prav toliko oklepnih transportnih vozil. Sicer pa londonski inštitut pravi, da se je egiptovski vojaški proračun povečal od lani na letos od 1 milijarde 737 milijonov na 3 milijarde 117 milijonov dolarjev. Ko smo tako prikazali Egipt, preidimo na Izrael: Izrael ima malo vojakov. Njegovi éfektivi znašajo 33.500 mož regularne vojske, 112.000 pa je vojaških obveznikov. V primeru popolne mobilizacije pa spravi Izrael na noge vojsko 400.000 mož. Tolikšno armado lahko Izrael zbere v samih treh dneh. Lansko leto so v času «oktobrske vojne» imeli pod o- rožjem 30.000 mož, 85.000 pa je bilo vojnih obveznikov, ki so jih mobilizirali, nato pa delno demobilizirali. Sestav izraelske vojske se v bistvu ni kdo ve kako spremenil. Izrael razpolaga s 1900 srednjimi tanki, med katerimi pa so tudi moderne verzije tankov «sherman» in «centurion». Nadalje ima Izrael 3600 .oklopnih borbenih vozil in 2500 o-klopnih transportnih vozil. Izrael naglo izdeluje izstrelke zemlja-zemlja vrste «jerihon», ki imajo domet obilnih 500 kilometrov. Izraelska vojna mornarica razpolaga le z dvema podmornicama, zato pa ima kar trinajst plovil, opremljenih z izstrelki morje-morje ter devet torpednih čolnov. Izraelsko letalstvo je po številu letal šibkejše od egiptovskega, vendar razpolaga z malo manj kot 470 letali, med katerimi je tudi kakih 150 lovcev-bombnikov in 180 bombnikov ameriške proizvodnje. Vojaški (Nadaljevanje na 8. strani) Pogled na beneški Lido s ptičje perspektive. Zelo viden je kanal ali bolje ustje kanala, ki mu pravijo Bocca di Lido ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||,lV|,|,|||,l,,,|||||||,,|,,||,v|,|||||||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||v1|||||M,||||,||,lUU|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||n NA POTI PO BLIŽNJI ISTRI Devetnajst km obnovljene ceste za prijeten sprehod do Oprti ja Kraji, ki se zdijo povsem odtujeni, so vabljivi in zanimivi Do lani je bil večji del gornjega območja bujske občine bolj malo dostopen. Cesta med Bujami in Oprtljem še ni bila asfaltirana. Od lanskega oktobra pa je ta cesta lepa in s tem se je poživil promet v tem delu bližnje Istre, ki pa še ni takšen, kot bi lahko bil, kajti tudi to področje je zelo zanimivo. Na cesto, ki povezuje Buje z Oprtljem lahko pridemo z dveh koncev in sicer iz Kopra oziroma Portoroža po novi cesti Koper - Šmarje - Kaštel-Kremenje, ali pa po cesti Koper -Piovani ja - Buje. Že pri Kremen ju se začnemo srečavati s tem zanimivim svetom gornjega območja Bujščine. kjer je njegova daljna preteklost še vedno sestavni del sodobnosti. Vtem ko se na desni strani ceste pri Kremenju zelenijo livade in gozdovi, se na levi dviga samoten in gol oster grič, na katerem, kakor pravijo ljudje, je čez poletje zete veliko kač, tudi strupenih. Griču pravijo Pinedo in so na njem še danes dobro zaznavni sledovi starega prazgodovinskega naselja, enega najbolj ohranjenih v tem delu Istre, žal pa še vedno ne dovolj raziskanega. Tu, nad momjanskim Potokom in nad Dragonjo je bilo nekoč verjetno veliko gradišče na vhodu v plodno dolino momjanskega Potoka. To gradišče je verjetno prednik poznejšega, zagotovo dva tisoč let mlajšega momjanskega gradu, ki je bil zgrajen na strmi skali bolj v notranjosti doline. V vasici Kremenje, kjer je bilo nekoč več kamnolomov, vtem ko se danes ukvarja s kamnoseštvom ali bolje kamnarstvom le en sam prebivalec se bela, makadamska cesta loči v dolino na levo, nakar se vzpne spet na grič na drugi strani potoka in skozi O-skoruž, Brič in Brdo nadaljuje čez Kučibreg proti Topolovcu in od tod dalje skozi slovensko Istro proti Kopru ali Trstu. Malo dalje od Kremenja, še vedno na levi NiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaMiiiiimiiiitiiiiiHiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiniiH Preprost, učinkovit revolucionaren kitajski anestetik Izdelujejo ga iz zelo razširjene trave PEKING, 11. — Pred tremi dnevi so v kitajskem glavnem mestu objavili vest o odkritju nove, revolucionarne metode anestezije, ki nima nikakršne zveze s kitajsko akupunkturo, pa vendar temelji na tradicionalni kitajski medicini. Prvi kirurški poseg s popolno anestezijo, ki so jo dosegli z novim preparatom, je bil izveden 8. julija 1970 v bolnišnici medicinskega zavoda v Šučo-vu v Kjangsuju. Od tedaj so napravili s pomočjo te anestezije 40.000 najrazličnejših kirurških posegov pri najrazličnejših pacientih, začenši pri enoletnih otrocih pa do 80-letnih starcev. Prej smo rekli, da tudi ta način anestezije temelji na kitajski tradicionalni medicini. To trditev so v Pekingu podkrepili z dejstvom, da je slavni kitajski zdrav- l Han, torej pred 1700 leti, upora Ijal zdravilne rastline za anestezijo. Sokove raznih rastlin je pomešal z vinom, tako da je moč alkohola okrepil z vplivom rastlinskega soka za popolno omrtvičenje pacientovega organizma. Dvesto let pozneje je zdravnik Ming v neki svoji medicinski študiji obširno govoril o neki rastlini, iz katere se dobiva preparat za anestezijo. Šlo je za isto rastlino oziroma za isti način anestezije, ki ga je izdelal zdravnik Hua To. Sedanji «Ljudski dnevnik» toži nad tem, da se je veliki dosežek stare kitajske medicine izgubil. Pri tem piše, da je temu kriv «reakcionarni kitajski razred», ki ni skrbel za zdravje kitajskega ljudstva. K temu dodaja, da so reakcionarni krogi Kitajske vedno bolj cenili tisto, kar je prišlo iz tujine in zato zanemarili domačo medicino in farmakologijo. Kakor je znano, skušajo na Kitajskem sedaj ponovno priklicati k življenju vse to, kar se je v stoletjih izgubilo. Toda ponovnim odkritjem skušajo dati povsem znanstveno osnovo. Tudi staro tradicionalno kitajsko zdravstvo skuša jo posodobiti in v določenih primerih dopolniti s tako imenovano zahodno medicino, ki da bo dala «veliko novo združeno medicino», kot jo je označil «Ljudski dnevnik». List pa pravi, da se na tem področju kaže določen odpor. Zavod v Šučovu pa je pometel z raznimi predsodki o starem in novem, domačem in tujem in nova metoda anestezije je plod teoretičnih in praktičnih raziskav, ki so trajale dolga leta in pri katerih so sodelovali medicinski in farmakološki zavodi iz Kjangsuja, Pekinga, Šan-gaja, Čekjanga ter raznih vojaških medicinskih ustanov. Prednost nove metode je v tem, da ima moč popolne anestezije in da je zelo lahko ponovno prebujanje. Znano je, da ima popolna anestezija zelo velike težave in motnje. Ta anestezija pa nima nobenih zlih posledic. Nadaljnja prednost novega sistema je tudi njegova cenenost. Ker primerjajo Kitajci v svojem zdravstvu vse z njihovo tradicionalno akupunkturo, pravijo, da novi sistem anestezije v celoti ustreza sistemu akupunkturne anestezije. Trava «jang», iz katere se pridobiva anestetik, je zelo razširjena in raste povsod v izobilju. Pridobivanje anestetika iz trave je preprosto. Prav tako je enostavno izvajanje anestezije s preparatom iz te trave. V začetku so anestetik dajali pacientu skozi usta, sedaj pa ga dajejo ali z injekcijo ali pa v obliki svečke. Učinek je popoln in nagel. Že po petih minutah je pacient «nared». Količina petih gramov anestetika zadošča za kirurški poseg pri odraslem človeku za dobo petih do šestih ur. Kolikor bi to ne bilo dovolj, se more doza povečati oziroma bolje dodati tako da se omrtvičenje podaljša do dvanajstih ur. Od začetka omrtvičenje ni bilo kdove kako popolno. Predvsem omrtvičenje ali uspavanje ni bilo «globoko». Z druge strani pa je pacient še dolgo «spal». Nato so v nekem specializiranem zavodu v Šangaju zadevo proučevali in našli nekakšno dopolnilno rastlino, ki Je uspavalni učinek popravila. strani, je asfaltna cesta, ki vodi v Momjan in ki se nato kot makadamska nadaljuje proti Sv. Mavru v Čme in dalje do stika s cesto, ki prihaja iz Briča in vodi dalje v slovensko Istro. Iz Kremenja vodi cesta za Oprtalj najprej skozi lepa polja, livade in gozdičke do Marušičev, kjer so biìi nekoč veliki kamnolomi, iz katerih so vozili okrasni kamen v Trst in Benetke. Ti kamnolomi so še pred nedavnim dajali kruha precejšnjemu številu ljudi iz Marušičev in okoliških krajev, Momjana in Grožnjana, saj se je do prve svetovne vojne okoli 50 odstotkov prebivalstva tega področja ukvarjalo s kamnarstvom. Časi so se spremenili in kamnolomi v Marušičih dajejo dela le majhnemu številu ljudi. Od Marušičev dalje vodi cesta skozi popolno samoto, kjer ni ob njej ne hiš ne vasi. Na obeh straneh ceste so le veliki pašniki, ki so bili nekoč bogati ovčjih čred in goveda. Danes ni ne ovc in ne goveje živine. Zato potnika tem bolj preseneti, ko se nepričakovano sreča s precejšnjim naseljem na levi strani ceste, naseljem, ki pa je prazno, saj je v vsej vasi ostala le ena družina, vtem ko so se ostali prebivalci preselili k morju ali izselili v svet Vas nosi ime Gomila. Morda je kaj v zvezi s prazgodovinsko nekropolo, ki je bila v neposredni bližini. Morda pa je ime Gomila usodno za to lepo in nekoč veliko vas v lepem, prijaznem in plodnem kraju. Vas Gomila je skoraj kot nekakšna velika gomila, torej vas brez ljudi. Ko nadaljujemo pot po cesti proti Oprtlju, se lahko ustavimo pri Filarju in si tu ob tem potoku ogledamo stari mlin in globok prepad, čez katerega se peni ob deževnem vremenu močan potok, ki se nato skrije pod zemljo in nadaljuje svojo pot kdove kam. Nenavaden je tudi pogled na Sterno, na vas, ki je sredi globoke doline, tako da se od daleč od vse vasi vidi le cerkveni zvonik. Človek ima za trenutek vtis, da je ima pred seboj vas, ki se je nekam pogreznila. Velik rekli bi skoraj monumentalen vodnjak na vhodu v vas pove obiskovalcu, zakaj se vas imenuje Šterna. Hkrati pa nam veliki vodnjak posredno pove, da je vas bila velika, ker je potrebovala toliko vode. In že smo v Oprtlju. Oprtalj je eno najlepših zgodovinskih mestec Istre, žal pa je še vedno zanemarjen, močno zapuščen. Tu se konča tudi asfaltna cesta. kajti proti Livadam v dolino Mirne vodi stara ozka makadamska cesta. Bela, makadamska cesta se nadaljuje tudi od Lucije pod Oprtljem proti Zrenju in tudi proti Kopru, tako da je zato Oprtalj zadnja postaja na novi, asfaltni cesti. V Oprtlju se torej pred starimi mestnimi vrati zaključuje lep sprehod čez osrednji del gornje Bujščine, 19 kilometrov prijetne vožnje po lepi sodobni cesti sredi slikovitega mirnega področja, koder si živčen in utrujen meščan lahko odpočije, pomiri živce in napase oči. Hkrati pa lahko tudi rečemo, da se ne bo vrnil domov žejen in lačen, kajti v Marušičih je lepa in dobra gostilna, ki jo poznajo vsi lovci, gostišče pa imajo tudi v Luciji in v Oprtlju. Povsod tod bo gost dobil kozarec dobrega domačega vina in tudi dober narezek domačega pršuta. Pravijo, da se izplača priti sem na obisk. T. F. NOCOJ V GALERIJI LA LANTERNA Nocoj bo v galeriji La Lanterna odprl razstavo avstrijski slikar D. Schwetberger. Na sliki je detajl iz enega njegovih del NiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniitnimiiiHiiuiuimiiimniiniitiiiiimiiimiiiiiiniiiiHiiiiiiiiMiimmiiiiiiniNt Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan bo izredno ugoden za sklepanje vsakovrstnih poslov. Vaša ljubosumnost je neupravičena. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslovanju ali na delu bodite zelo oprezni. Ne vznemirjajte se zaradi nesoglasja v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S podporo vplivne osebe boste izboljšali svoje poslovanje. Ne dovolite, da bi se kdo vmeševal v vaše privatne zadeve. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svojem delu ne nasedajte tem. kar govore o vas vaši sodelavci. Bodite širokosrčni do prijateljev . LEV (od 23.7. do 22.8.) Potrudite se, da boste v svojem delu bolj vztrajni. Poglobili boste svoja čustva do ljubljene osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaša marljivost in smisel za organizacijo vam bosta pri predstojnikih dvignila ugled. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Da bi končno uresničili neki svoj načrt, je potreben dokajšen napor. Stran z ljubosumnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) S svojim delom bodite raje bolj taktični. Dajte nekaj zadoščenja osebi, ki vas ljubi. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Glede na izbiro poslovnih nalog, pokažite več smisla za širino. Popolno soglasje z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojimi sodelavci bodite potrpežljivi. Bodite do svojih prijateljev bolj objektivni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojim posegom lahko preprečite napako sodelavca. Svoj mir boste našli samo v krogu družine. REBI (od 20.2. do 20.3.) Površnost in prenagljenost vam utegneta preprečiti uresničitev načrta. Lepa novica. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Popolna zgodovina mesta Beograda Ob trideseti obletnici osvoboditve, je prestolnica Jugoslavije, Beograd, prejela od Srbske akademije znanosti in umetnosti dragoceno darilo: prvo svojo vseobsegajočo zgodovino, v kateri so zajeta vsa obdobja burne preteklosti, od prazgodovine do današnjih dni. «Zgodovina Beograda» je obsežno delo: 2.350 strani velikega formata, trije zvezki, številne fotografije, geografski, geološki načrti in druge mape. Potrebo po neki tako široko zastavlejni študiji je bilo občutiti že davno. Že pred sedmimi leti je akademik Vaša Ču-brilovič dal tako pobudo: da bi namreč Akademija prevzela nalogo pisanja «Zgodovine Beograda». Že davno je bilo tudi znano, da je bilo vse dotlej o tem napisano nepopolno, a še bolj, da bi želje-no popolnost lahko dosegla le dobro organizirana skupina znanstvenikov raznih profilov. Velika je zasluga oddelka za družbene vede Srbske akademije znanosti in u-metnosti in še posebej akademika Vase čubriloviča, da je relativno naglo prišlo do organiziranja tako velikega podviga, v katerem je sodelovalo okrog petdeset znanstvenikov, in to ne samo zgodovinarjev, marveč tudi arheologov, geologov, konservatorjev, arhitektov, demografov, urbanistov, etnografov, arhivarjev in drugih — književnikov, publicistov, časnikarjev. Profesor čubrilovič, urednik te izredne edicije, pravi, da je bilo delo izjemno težko. Prvič, ker je Beograd eno najstarejših mest in je imel zelo burno zgodovino. Drugič, ker je malo mest, ki bi imela takšen položaj in bi se bila razvijala skozi takšne spremembe. Tretjič, ker je pretežni del svoje dolge zgodovine Beograd bil znan kot vojaško središče, trdnjava, bolj kot pa kulturni ali trgovinski center. Ko je vse to nekomu znano, mu postane tudi jasno, zakaj je bilo v pisanje Zgodovine vključeno tako veliko število znanstvenikov, predstavnikov raznih znanstvenih disciplin. V uvodu je jasno naznačena o-snovna zamisel redakcije: «način pisanja mora biti strogo znanstven, kritičen in nepristranski». Profesor čubrilovič pravi oziroma poudarja, da je Zgodovina, ki se že nekaj dni nahaja v izložbah beograjskih knjigarn, «prava znanstveno napisana» zgodovina jugoslovanskega glavnega mesta. Redakcija pa je vedno imela pred očmi.še eno važno nalogo: čeprav je težišče, razumljivo, na strogo znanstvenem načinu pisanja, je bilo vsem sodelavcem rečeno, naj svoje prispevke obdelajo tako, da bodo vsi deli Zgodovine v njeni celoti čim bolj dostopni, t. j. razumljivi čim širšemu krogu čitajočega občinstva. Mirne duše je moč reči, da je bila ta naloga zelo dobro opravljena: odpravljen je bil zapleteni historio-grafsko - monografski način podajanja, a čitatelj ima pred sabo knjigo, katere sleherni del lahko prebere tako, kot kako zanimivo leposlovno delo. Da bi bilo mogoče iznesti čim več podatkov in dejstev iz vseh preteklih obdobij Beograda, je bila periodizacija uporabljena zelo učinkovito, naj bo kronološko kot po notranji zvezi dogodkov, tako da je čitatelju omogočena maksimalna obveščenost o vsem, kar se je na področju današnjega Beograda dogajalo v teku mnogih stoletij. Obdelana je politična, kulturna, vojaška zgodovina Beograda, zatem razvoj družbe in gospodarstva, razčlenjeni so etnični odnosi, organizacija oblasti, da bi tako bili na koncu podani popolnoma vsi aspekti življenja mesta. Vsi prispevki so dopolnjeni z zelo preglednimi tabelami, raznimi statističnimi podatki, najrazličnejšimi ilustracijami itd. Prva knjiga obravnava čas od prazgodovine do srbske revolucije 1. 1804, torej stari, srednji in novi vek. V uvodu je obdelana geološka preteklost Beograda in njegove okolice, zatem je na vrsti arheologija: najprej je obdelano prazgodovinsko obdobje, nato antični Singidunum, zgodnji srednji vek ter vključitev Beograda v o-kvir srbske države. Nakar se zvr-ste naslednja poglavja: Turčija, Ogrska ter njune borbe okrog Beograda; mesto in trdnjava konec srednjega veka; Beograd v 16. in 17. stoletju (vojaško in gospodarsko središče, mednarodna trgovina, prebivalstvo, Dubrovčani v Beogradu itd.); vojne med Turčijo in Avstrijo, obdobje pod nadoblastjo Avstrije, turška dominacija, Beograd po 1. 1740 in pa mesto pred vstajo 1. 1804. V drugi knjigi je obdelano vse 19. stoletje: vstaja 1. 1804, zgodovina od 1. 1867 do 1914, razvoj oblasti, prebivalstvo, graditelji Beograda, gospodarstvo, obrtništvo ter industrija, socialistično in delavsko gibanje, etnični odnosi, šolstvo, znanost in književnost, kultura, zdravstvo itd. V tretji knjigi je zajeto življenje Beograda v našem stoletju: Jugoslavija po 1. 1918 do 1. 1941, zlasti obdobje NOB in prispevek Beograda v socialistični revoluciji, kot tudi razvoj Beograda od 1. 1945 do današnjega dne, točneje do 1. 1972. Mimo je moč trditi, da v novejšem času še ni izšlo kako znanstveno delo takega obsega, pri čigar rstvaritvi bi bili v tolikšnem številu sodelovali tako vidni in priznani znanstveniki. V redakciji poudarjajo, da je Zgodovina pravočasno izšla ob trideseti obletnici osvoboditve, zahvaljujoč predvsem občinski skupščini mesta Beograda, ki je izpolnila vse sprejete obveznosti, kot se je bila zavezala. SOBOTA, 12. OKTOBRA 1974 12.30 12.55 13.30 15.00 17.00 17.15 17.35 18.30 19.20 19.30 20.00 20.40 21.50 22.40 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.35 9.30, 14.25 16.15 17.40 18.10 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 22.00 22.10 22.25 14.45 19.45 20.15 20.30 21.20 22.10 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Znanstvena antologija: Igrače Komični filmi: Nore glave in Big Mac DNEVNIK Krožna dirka po Lombardiji DNEVNIK Izžrebanje loterije Program za najmlajše: Beli kamen. Po romanu Gunnel Linde Program za mladino: IGRE ZA ŠPORT Poljudna znanost: Igrače Nabožna oddaja Kronike dela in ekonomije Vremenska slika DNEVNIK Varietejska prireditev «TANTE SCUSE» Danes je na vrsti drugo nadaljevanje oddaje, v kateri imata glavno besedo Sandra Mondaini in Raimondo Vianello. Ta sicer znana televizijska in gledališka umetnika bosta imela v gosteh več znanih ljudi. Tako na primer Massima Giulianija, Enza Libertija, Tonina Micheluzzija in Attilia Corsinija. Nadalje bodo z njima dopoljevali program pevci ansambla Ricchi e Poveri. Zadnjič je bila osnovna tema njune večerne prireditve — o-troštvo. Nocoj pa bo osnovna tema večera — sitnež. Sandra Mondaini bo tudi plesala, kot pevec pa bo nastopil Gianru Morandi s svojo pesmijo «Ape regina» CONTROCAMPO Nocojšnja tema te po navadi živahne in vsebinsko polne oddaje bo TISK IN OBLAST. Ali more obstajati določen politični tisk, ki bi ne imel svojih stikov in vezi z oblastjo? Ali je možen popolnoma neodvisen tisk? Kadar je govor o tem, zakaj italijanski državljan tako malo bere, odgovor ni lahek, če upoštevamo dejstvo, da velika množica italijanskih državljanov še vedno ne zaupa tisku. V Italiji se namreč še vedno bere toliko kolikor se je bralo pred petdesetimi leti. Medtem pa je tudi Italija napravila velike korake dalje. Nekateri menijo, da smo zadnje čase v Italiji napravili kak korak naprej. Drugi so mnenja, da gremo rakovo pot. Prisluhnimo nocojšnji oddaji, v kateri bodo skušali odgovoriti na gornja vprašanja DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL Vzgojni problemi: Oddaja za šolnike Demokratična uprava šolstva Dribbling: tedenska športna oddaja ŠPORTNI DNEVNIK Večerni koncert Na sporedu bo Roberta Schumanna Fantazija, opus 17 DNEVNIK Eksperimentalni TV program: TATU BOLA Današnji TV-film izhaja iz določenih navad, ki so se še ohranile v Braziliji. Film prikazuje zgodbo, ki je na videz preprosta, obravnava pa odnose med življenjem in smrtjo. Espedita so starši zapustili še kot otročička. Bili so neverjetno siromašni. Otroka je vzela v rejo in ga zredila stara čarovnica - vrač. Ob njeni smrti se je ob njenem zglavju pojavila divja deklica Izabel, ki je še edino neporočeno dekle v vasi in ki živi samotno življenje brez slehernega stika z o-staimi ljudmi. Espedito se torej spozna z deklico ob smrti svoje rednice, ki pa mu pred smrtjo pove, naj se dekleta ne boji. Izabel je v bistvu smrt, ki se prikaže le ob mrtvaški postelji, toda če se je ne bojimo, lahko od nje marsikaj dobimo. In tudi E s Dedito sklene «pogodbo» s «smrtjo». Izabel namreč pristane, da bo botrica njegovemu osmemu sinu. Hkrati mu Izabel zagotovi, da bo tudi on postal čarovnik, vrač. Toda ko bo postal vrač, bo smel ozdraviti le njo in ne drugih Srečanje s Marcom Jovinejem JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35, 12.00 ŠOLA: Književnost, Izobraževalna oddaja, Sodobna tehnika, N. Dragič, Za prosvetne delavce. Književnost, itd. NOGOMETNA TEKMA SARAJEVO - PARTIZAN Prenos iz Sarajeva ROKOMET MEDVEŠČAK - DINAMO, prenos iz Zagreba Planinski oktet in ansambel Walterja Skoka Obzornik Disnepev svet Risanka DNEVNIK ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR ČLOVEK, NE JEZI SE TV Zagreb je ponovno posnela nekaj oddaj z gornjim naslovom. Pred leti je tovrstna oddaja doživela izreden uspeh, kc je skupina režiserjev in snemalcev s skrito kamero pripravila enajst zabavnih, duhovitih oddaj. Sedaj se ta oddaja na daljuje Prenos festivala zabavnih melodij iz Zagreba Moda za vas DNEVNIK FANTASTIČNO POTOVANJE Film je režiral Richard Fleisch, v glavnih vlogah pa igrajo Raquel Welch, Stephen Boyd, Arthur Kennedy itd. Znanstvenofantastični filmi sicer niso vedno posrečeni, vendar je Fantastično potovanje lahko dragocena osvežitev progra ma, posebno ker gre za svojevrstno zgodbo. Sovražniki so hoteli onemogočiti znanega učenjaka in so mu zato poškodovali možganski center. Le zapletena operacija bi ga mogla rešiti. Podmornica s šestimi člani posadke, med katerimi so visoki strokovnjaki, se po določenem procesu zmanjša na velikost krvničke ali bakterije in potuje po človekovem ožilju do prizadetega mesta v možganih. Medtem pride do vrst motenj, ki spravljajo v nevarnost ves proces. Sicer pa več nocoj KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Nogometna tekma Sarajevo — Partizan STISK ŠAPE, serijski film DNEVNIK Dokumentarni film iz serije «Svet v vojni» Nemogoči podvigi Duet dveh sovjetskih baletnih mojstrov TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Ponovno na sporedu: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Sopranistka Ned-da Pittana; 18.50 Glasbeni kolage: 19.15 Prosvetno društvo «Naš prapor»; 19.25 Petje; 20.00 Šport: 20.50 «Miroslav Vilhar»; 21.30 Popevke. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah: 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.45 Za konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru: 20.45 Glasbeni vikend: 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Izbran program; 13.20 Preizkušajo se diletanti ; 14.50 Znanstvena oddaja: 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete: 17.10 Tenorist Placido Domingo; 18.00 Večerni muzikal z Mileno Vukotič; 20.00 Ponchiel-lijeva «Gioconda». M. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Popevke; 9.35 Strnjena komedija: 10.35 Glasbeni variete; 12.50 Zborovsko petje; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Festival v Umbriji: 17.00 Ital. folklora; 17.30 Reportaža: 19.55 Plošče; 21.45 Proslava Kolumbovega dne. III. PROGRAM 8.30 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Ruska komorna glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Scarlatti jeva «La Griselda»; 17.10 Zborovsko petje; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Klavirske skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 10.15 Sedem dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.06 S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; Ansambel B. Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA 12. oktobra 1974- Grmenje v levici Francoski komunisti obtožujejo socialiste nelojalne konkurence na volilnem terenu — Trojni razcep v PSU OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 10. oktobra — Medtem ko se vse francoske socialistične skupine pripravljajo na »socialistične dneve«, ki bodo v soboto in nedeljo v Parizu, je začelo med strankami levice treskati in grmeti. Komunisti obtožujejo socialiste nelojalne konkurence na volilnem terenu, skrajno leva PSIJ pa se je razklala na troje ob vprašanju združitve s socialisti. Na desnici nekateri že napovedujejo razkol v levi zvezi; toda za zdaj je bolj verjetno, da iz tega grmenja ne bo pravega dežja. V soboto in nedeljo se bo na moketu novega Rotschil-dovega hotela v Parizu zbrala vsa francoska socialistična levica — socialistična stran, ka, združene, socialistična stranka (PSU) in tako imenovana »tretja komponenta«, ki jo sestavljajo aktivisti socialistično usmerjenega sindikata CFDT in predstavniki raznih skupin, ki razvijajo idejo samoupravljanja. Samoupravljanje bo namreč osnovna tema tega »zasedanja socializma«, na katerem bodo sprejeli socialistični družbeni proiekt, ki naj bi ustvaril nove vezi med vsemi socialističnimi organizacijami. Sam dokument, ki so ga izdelali čez poletje in govori o samoupravni socialistični družbi »Àia Frangaise«, s poudarkom na delavski kontroli In demokratskem planiranju, najbrž ne bo predstavljal posebnih problemov. Pač pa je malo verjetno, da bo zasedanje konec tedna dalo konkretne spodbude za združitev socialističnih skupin, PSU, najbolj leva stranka francoskela parlamentarnega spektra, se je v nedeljo na zasedanju nacionalnega sveta v Orléansu razklala na tri struje. Michel Rocard in Robert Chapuls, bivši in sedanji voditelj stranke, se zavzemata za združitev s socialisti. Levo krilo z močno pariško federacijo na čelu je absolutno proti, medtem ko je tako imenovani center za sodelovanje, a proti združitvi. Vodstvo KP že nekaj časa z neprikritim nemirom spremlja prodor Mitterranovih socialistov. Toliko bolj, ker v krogih vladne koalicije širijo govorice, da bi bilo treba socialiste vključiti v vlado, če bi se odtrgali od komuni-stov. štab Georgesa Marcha-isa je doslej molče spremljal te premike, tokrat pa je iz futurističnega CK na Trgu polkovnika Fabiena zagrmelo. Politbiro CK KPF je objavil sporočilo, v katerem ocenjuje težnje po »vzpostavitvi novega ravnotežja v levici«, se pravi ravnotežja, v katerem bi imeli komunisti! manjšino, kot »nevarno«. Clan socialističnega vodstva Claude Estier je takoj zatrdil, da socialisti ne mislijo biti »pomožno kolo desnice, ki je v nevarnosti«. Toda tako predsinočnjim kot včeraj Humanite posredo očitata Mi tt er rano vi stranki, da napeljuje vodo na mlin vladne koalicije, ki komaj čaka, da bi komunisti izgubili vodilno mesto v opoziciji. Na drugi strani komunisti, ki sami pripravljajo izredni kongres za konec oktobra, brez navdušenja opazujejo povezovanje socialistov s PSU, ki m podpisnica skupnega vladnega programa in so jo komunisti vedno sumili levičarstva. ANDREJ NOVAK »Nafta le orožje" Arabci zavračajo obtožbe, da je dražja nafta kriva za krizo razvitih držav — Nafta je samo politično orožje OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO« BEJRUT, oktobra — Nepričakovana, skoraj histerična »petrolejska kampanja«, ki sta jo zelo skrbno orkestrirala ameriški predsednik Gerald Ford in vodja njegove diplomacije Henry Kissinger, je sprva, rekli bi, malce zaskrbela Arabce. Nekateri so pomislili, da gre morda za »nesporazum«, drugi pa so podvomili, da Zahod, predvsem Američani, sploh razume, kaj vse se je zgodilo v lanskem oktobru In kakšne spremembe so nastale po enem samem zamahu s »petrolejskim mečem«. Kampanja pa se je medtem nadaljevala in zdaj pa zdaj dobila tudi oblike groženj, neokusnih in »globoko-umnih« razmišljanj (kot je bilo v »Newsweeku« objav Ijeno »razmišljanje o nečem, česar si ni mogoče zamisliti« — o psihološki vojni, podtalnih Operacijah in vojaški intrevenciji proti naftnim državam). Arabci so začeli reagirati in zelo argumentirano odgovarjati na obtožbe, s ka terimi jim poskušajo obesiti vse grehe tega sveta, predvsem visoko razvitega. Zelo hitro so razumeli, da so v tej hrupni gnoji zoper Arabce pomešani gospodarski in politični interesi visoko razvitega Zahoda, kajti konec koncev Arabci niso edini, ki dvi gajo cene nafte, njihov delež v ameriškem uvozu nafte je skoraj malenkosten, pa vendar se govori samo o Arab cih, samo zoper Arabce hoče jo obrniti ogorčenje vse svetovne javnosti. hrano). Poleg tega, kot je poudaril alžirski minister za nafto Belaid Abdeselam on-dan v Bejrutu, znaša delež energije v skupni ceni proiz vodnje največ 4 odstotke, po temtakem pride na nafto, ki Je samo eden izmed virov energije, v tej ceni samo 1,5 odstotka. »Tudi če bi zdaj znižali cene nafte, bi problem inflacije ostal,« je ob tem de jal saudski minister Jamam »Inflacija ne izvira iz oara ščajočih cen nafte,« Je prisko čil Arabcem na pomoč venezuelski veleposlanik v Bejrutu Pedro Barada, »temveč zaradi zlorabe energije, plačil nih deficitov, denarnih špekulacij in ekstremno visokega življenjskega standarda v industrializiranih državah. Izvoz inflacije, povezan z deval vacijo dolarja, je naftne dr žave prisilil, da dvignejo cene nafte in tako kompenzirajo razliko med uvoznimi dobrinami in-svojim izvozom nafte.« Na obtožbo, da so cene nafte glavni povzročitelj svetov ne inflacije, Arabci argumentirano odgovarjajo, da se je inflacija začela že zdavnaj prej, preden so začele rasti cene nafte (dotlej so Američani že trikratno podražili >•••• BERITE REVIJO Arabci ne prikrivajo, da so nafto uporabili in jo bodo morda spet uporabili kot politično orožje v boju za dosego svojih političnih ciljev, torej za osvoboditev zasedenega arabskega ozemlja. Do dajajo pa, da to ni arabsko odkritje, pri čemer opozarja jo na ameriško prakso gospo darske blokade socialističnih držav in najnovejši primer ko so Sovjetski zvezi ponudi » trgovinski status po klav ',uli največjih ugodnosti v zameno za svobodno izseljevanje Zidov. V tej »vezani trgo vini« gredo Arabci še korak dlje: »Znižali bomo cene naf te, če nam boste po nižjih cenah prodali industrijske opremo in drugo blago, ki ga kupujemo na Zahodu, In pa seveda če prisilite Izrael, da se bo umaknil z vsega zase denega arabskega ozemlja.« Kar zadeva posredne in ne posredne grožnje z gospodar skimi sankcijami, ustavitvijo dobav hrane in celo z vojaš kimi intervencijami, se večini ne zdijo stvarne, čeprav ne tudi politično nenevarne. Menijo, da bi lahko v primeru gospodarskih sankcij uvažali iz socialističnih in drugih razvitejših držav, ki ne bi sprejele blokade. Vojaška intervencija pa bi bila norost, saj bi lahko bolj prizadela Za hod kot pa Arabce in, kdo ve, morda bi se izrodila tudi v splošno vojno. Podobno gledajo Arabci tudi na najnovejšo kampanjo v zvezi s tako imenovanim petrolejskim dolarjem, ki naj bi ga vlagali v zahodne banke in tako »olajšali« plačevanje pe trolejskih računov. V Ameri ki so se zato začeli bati, da Arabci ne bi kupili največjib ameriških gigantov, tako da nekateri senatorji že priprav Ijajo osnutek zakona, ki bi te nakupe onemogočil. Namen Je prozoren: blokirati cene nafte, potem pa prepre Citi investiranje petrolejskega denarja, dokler »novi petro lejski bogatini zaradi Indù strijske inflacije in denarne erozije ne obubožajo«. Seveda Je treba vse to gle dati tudi z vidika bližnje vzhodnega problema Arabci so odprli petrolejsko fronto da bi prisilili Izrael k umiku »Oktobrska vojna in leto dni po njej sta pokazala, da sta Palestina in gospodarska ne odvisnost en In isti boj,« pi še novinar Hamade »Zato bo prišel čas, ko bosta obramba nafte in obramba ozemlja integrirana v skupno strategi Jo.« RIŽO MEHINAGIČ HERBLOCK; V GOSPODARSKI MOČVARI »Ne pričakujte takojšnjega izboljšanja. Ne pozabite namreč, da vas v to kašo nismo spravili čez noč ...« »International Herald Tribune«, Pariz Obsežna dejavnost Široka zunanjepolitična aktivnost Brežnjeva Namen: zagotovilo, da se sovjetska usmeritev ne spreminja OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA BSsBlffliB«! Zunanj epolitična aktivnost sovjetskega voditelja gre v dve smeri: potrditev enotnosti vzhodnoevropskih socialističnih držav oz. varšavskega sporazuma, na kateri naj bi se tudi temeljilo sodelovanje z Zahodom ter potrditev želje in pripravljenosti Sovjetske zveze, da tudi v bodoče nadaljuje s politiko mednarodnega popuščanja in sodelovanja z Zahodom. Drugače povedano, gre za dvostranske zagotovitve, naj se v sovjetski politiki tako do socialističnih držav kot do kapitalističnega Zahoda ni nič spremenilo. Proslave ob osvoboditvi Poljske in ob 25 letnici ustanovitve DR Nemčije, ki se jih je osebno udeležil Brežnjev, niso bile le manifestacija sovjetsko-poljskega in sov-jetsko-nemškega sodelovanja ampak predvsem enotnosti držav socialistične skupnosti. njihove politične, vojne in gospodarske integracije. To isto naj bi potrdila tudi pristojnost Brežnjeva na jubilejni proslavi v Mongoliji. Po izjavah generalnega sekretarja sovjetske partije v Varšavi in Berlinu naj bi se izpršili tudi zadnji dvomi, da bi Moskva lahko na račun sodelovanja z Zahodom zanemarila interese socialistične skupnosti. Nasprotno, v prihodnjih letih je pričakovati, da bo proces vsestranskega združevanja in usklajevanja razvojnih načrtov in politične akcije vzhodnoevropskih socialističnih držav šel še dalje. Države članice varšavskega sporazuma naj bi v bodoče imele tudi večjo in samostalnejšo vlogo v mednarodni in še zlasti v evropski politiki. Sprejem DR Nemčije v Združene narode, Gierekov obisk v ZDA, sodelovanje posameznih vzhodnoevropskih držav na evropski konferenci in pri zmanjševanju oboroženih sil v Evropi dovolj jasno pričajo o tem. Po drugi strani pa je pri glavnih sovjetskih partnerjih na Zahodu prišlo do personalnih sprememb, ki lahko pripeljejo tudi do spremembe v njihovi politiki do Sovjetske zveze. Moskva je sicer zaenkrat zadovoljna z novim ameriškim predsednikom Fordom, toda popolnoma pomirjena bo šele po Kissinger-jevem obisku. V tukajšnjih ameriških diplomatskih krogih se celo ne izključuje možnost, da bi se ob tej priložnosti lahko dogovorili tudi o neuradnem srečanju med Brežnjevom In Fordom letošnjo jesen ali letošnjo zimo nekje v Sibiriji. Brežnjev sicer ima povabilo bivšega predsednika Nixona, naj prihodnje leto obišče Združene države. MARKO KOZMAN ».. .-Kriza, do katere je prišlo po padcu Rumor-jeve vlade, je simptom globokih težav, ki se naglo širijo po zahodnih demokracijah . .. Hujša od vseh sedanjih nevarnosti — pojemajoče stopnje rasti, rastoče brezposelnosti in vedno bolj nemirnega vzdušja socialnih konfliktov — pa je grožnja večje depresije, ki visi nad politično strukturo Zahoda, depresija, ki utegne zajeti ves industrijski svet, če bodo številni gospodarski in denarni problemi ostali nerešeni.« Sije jScUi Jlork (timejj »... Neuspeh fašističnega pritiska je velik uspeh portugalskih demokratičnih sil, vendar — kot opozarjajo portugalske t-i o i-iT*Ov-4no in portugalskega političnega življenja. V procesu demokratičnih sprememb so ta navzkrižja izstopala, toda nasproti reakcionarnim silam je bila dosežena enotnost...« TŽriSis ruŠIBM », . . Po odstopu Rumor-jeve vlade kroži po Italiji znova tisti cinični rek: .Nessun governo, nessun danno.' Ce ni vlade, ni škode. Za mnoge Italijane je to izraz čmega humorja, za druge spet pod zavestno vcepljen anarhistični duh. V nobeni dru gi državi zahodnega sveta niso namreč država in njeni organi tako malo po-vezani z^družbo, kpt v Italiji...« Nova bonska afera ,BND‘ V letih konservativne vladavine je »zvezna obveščevalna služba« špijonira-la vse pomembne politike v ZRN - H. Ehmke razkriva - Guillaume v pozabi OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 10. oktobra — Zloglasna »zvezna obveščevalna služba« (BND) je v letih konservativne vladavine špijonirala vse pomembne politike v ZRN, in to od predsednika republike do sindikalnega aktivista. To je zdaj razkril bivši šef kanclerjevega kabineta In Brandtov minister za znanstveno raziskovanje in tehnologijo Horst Ehmke, ki ga je opozicija dolžila, da je največ zakrivil za postavitev vohuna Guillauma v kanclerjev urad. Parlamentarni odbor nadaljuje zdaj z raziskavo tajnih služb, Guillaume je padel na pol v pozabo. organizacije, na čelu s KPP — to še ne pomeni dokončnega zloma kon-traofemzive reakcije. To tembolj zato, ker st je v deželi zagotovila nadzorstvo nad gospodarstvom ... Mobilizacija ljudskih množic ter njihova zveza z gibanjem oboroženih sil, moč narodnoosvobodilnega gibanja v Mozambiku in Angoli, j» tudi ozračje mednarodnega popuščanja ter mnenje svetovne napredne Javnosti — to je nadvse dra-gocena pomoč mladi portugalski demokraciji.« JHH. 1.;» agH Im* ^ JUTrvbuna Ludu ** cao» «»-inni cotmikmo rornun mvNuciou m*™ u»otnkizj »... Reakcionarne sile na Portugalskem so doživele neuspeh. Za to gre predvsem zasluga enotno sti demokratičnih in naprednih sil, ki so se jim postavile po robu. To je zasluga dosežene enotnosti tako znotraj hunte oboroženih sil kot v odnosu med hunto in narodom ____Kot so pokaza- li dogodki v minulih tednih, obstajajo navzkrižja tako v sami hunti oboro Ženih sil kot tudi med demokratičnimi silami DIE#WELT 1'N.UUJAKttllSG TAIit:sXKITi;.Mi ICH DKUTsUll.A.NO »... Jasno je že, da dejanski oblastniki na Portugalskem izhajajo iz pe ščice levo usmerjenih oficirjev nižjega čina, ki predstavljajo konico kakih 200 njihovih kolegov iz gibanja oboroženih sil Ta skupina deluje v tesni povezavi s komunistično partijo, ki si je med novimi političnimi strankami in sindikati spretno izborila vpliven položaj. Novi vojaški voditelji Portugalske poimensko še niso znani. Se zmeraj se sestajajo skrivoma...« Cfa Bailo (Tdferapb »Od četrte izraelsko-arabske vojne je minilo leto dni. Gre za dogodek, čigar dimenzije so se z minevanjem časa prej povečale kakor zmanjšale. Zdi se, da bo čas po letu 1973 prelomno obdobje 20. stoletja, stoletja, v katerem vladavina narodov evropskega porekla zapušča svoj zenit in začenja nazadovati...« THE TIMES »Zvezna obveščevalna služba« je civilni organ, ki je podrejen uradu zveznega kan clerja. Naloga zvezne obveščevalne službe je raziskovanje z obveščevalnimi sredstvi v tujini. Takole beremo uradno vladino opredelitev BND. Ta služba je še danes v miinchenskem predmestju Pu llachu, kjer so jo po vojni naselili, da bi zadovoljili bavarske zahteve po udeležbi v zvezni politiki, posebej pa še zato, ker je najpomembnejši bonski instrument hladne vojne imel ravno v Mtinchnu najprimernejše mesto za špi-jonsko dejavnost Sedanji predsednik BND Horst Wessel, ki je prevzel 1968 obveščevalno službo od zloglasnega (Hitlerjevega) generala Reinhardta Gehlena, Je svojemu novemu šefu Horstu Ehmkeju takoj po spremembi vladavine v Bonnu je seni 1969 sporočil, da obstajajo v obveščevalni centrali dosjeji o vseh pomembnejših zahodnonemških politikih Ehmke si je dal pokazati po en primerek dosjeja o politikih vseh štirih parlamentar nih strank ter ugotovil, da gre za izrazito notranjo špi jonažo, ki sploh ni dovoljena in še manj v pristojnosti te miinchenske centrale. Naročil je, naj takoj uničijo vse te dokumente. Očitno pa so takrat začeli odpuščeni obve ščevalci svojo prav zarotni ško gonjo proti levo liberalni koaliciji v Bonnu, saj je reak cionarni Springerjev tisk (kot tudi Straussov »Bayemkuri er« ali revolverska revija »Quick«) dobival tajne zapis nike o Bahrovih pogajanjih v Moskvi in Varšavi iz obvešče valnih virov in jih objavljal Bonskim novim ministrom pa je bilo silno težko dokazati utemeljeni sum o izdajanju državnih tajnosti. Tudi to se je nekako vedelo na Renu, da BND tihotapi orožje na vse vetrove. Toda špijonska centrala je bila solidarna in se je izmikala vsakršni temeljiti kontroli. Zdaj časopisje objavlja, kdo vse je bil predmet vohunske obdelave. Med znanimi imeni, ki jih je skupaj 54, seznam pa ni niti popoln, so tudi (po abecedi) bivši šef CDU Rainer Barzel, Kruppov menažer, ki je vzpostavljal stike z Vzhodom Berthold Beitz, Willy Brandt, predsednik nemške komunistične partije (DKP) Kurt Bach-mann, bivši kancler Ludwig Izvršna komisija se izmika. Ceš da sta vsebina in oblika odvisni od zasebnega indù sirijskega sektorja, ne pa toliko od hotenj EGS in nacio nalnih vlad. S takšnim stali ščem pa niso zadovoljne afri ške in druge dežele, ki se vprašujejo, kakšen smisel bi imela industrijska kooperacija brez vsake določnejše vsebine. Na to vprašanje pa je odgovorila evropska industrija sama na nedavnem sestan ku med veleposlaniki zainteresiranih dežel in predstavniki evropske industrije. Evropska industrija je na načelno zainteresirana za razvijanje industrijske koopera Erhard, pokojni predsednik socialnodemokratske frakcije Fritz Erler, bivši predsednik Bundestaga Eugen Gersten maier, predsednika republike Heinrich LUbke in Gustav Heinemann, bivši kancler Kurt Georg Kiesinger, pokojni predsednik SPD Erich Ollenhauer, šef bavarske SCU Franz Josef Strauss in cela vrsta socialdemokratskih po litikov. Seveda pa Ima vsa igra svojo strankarsko volilno plat. Na Bavarskem in He ssenškem bodo čez 14 dni (27. oktobra) volitve. Strau- cije z bodočimi 44 pridruženimi članicami, vendar pa ni pripravljena iz lastnega žepa financirati političnih ambicij evropske skupnosti v tretjem svetu. Zaradi tega zantevajo, da EGS v obliki finančne pomoči prevzame nase breme takšne kooperacije. Glede predelave surovin »na kraju samem« evropska industrija sicer priznava upravičenost te zahteve, vendar obenem poudarja, da bi pri šlo do popačene mednarodne delitve dela, če bi nerazvite dežele skušale vse surovine predelati same. Prenos in dustrijskih zmogljivosti iz . EGS v pridružene dežele bo | ssova skrajno konservativna SCU ne izbira sredstev, kadar gre za to, da oblati v javnosti kakšnega socialnodemokratskega politika. Afero Guillaume je do zdaj opozicija spretno izrabljala tako, da jo je zavlačevala, zasliševala čim več tistih, ki so lahko obremenili socialne demokrate kot nesposobne za vodenje države. Zdaj pa jim je nekdanji »glavni junak« Horst Ehmke zagodel, ko jim je naštel vse grehe iz njihovih let. Pred njim je bil šef kanclerjevega urada sedanji vodja CDU/CSU v parlamentu Karl Carstens. Dolgo Je o tem molčal, je rekel Ehmke, ker pa konservativci vodijo premišljeno kampanjo proti SPD, vladi in vsemu, kar Jtal y Bonnu ni pogodu, bo zdaj povedal vso resnico. ANTON RUPNIK težaven, tako zaradi ogromnih finančnih sredstev, ki jih bo zahteval, kakor zaradi odpora evropskih delavcev. Poleg tega nedavni osnutek UNCTAD o »listini ekonomskih pravic in dolžnosti držav« vzbuja v poslovnem svetu veliko mero nezaupanja, saj daje po mnenju evropskih industrijalcev državam neomejeno oblast in dopušča samovoljne ukrepe. Zaradi tega evropska industrija od 44 dežel zahteva večjo varnost industrijskih naložb, takojšnjo in primerno odškodnino v primeru nacionalizacije BORIS VERBIČ Zelo togi pogoji Evropska deveterica postavlja pogoje afriškim, karibskim in pacifiškim državam pred sprejetjem v skupnost OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA PRI EGS BRUSELJ, 10. oktobra. — V Bruslju ta teden poteka nova runda pogajanj o pridružitvi 44 afriških, karibskih in pacifiških dežel evropski gospodarski skupnosti. Eno izmed vprašanj, ki še posebno zanima sogovornike izvršne komisije, je vprašanje, kakšno vsebino je EGS pripravljena dati industrijski kooperaciji med EGS In bodočimi pridruženimi članicami. Ameriško pismo Kako se obrača ^Chicago Tribune44 Eden od desetih najboljših dnevnikov v ZDA »Chicago Tribune« je časnik, ki ga ie več kot štiri leta jemljem v roke. Njegova zajetnost, saj izhaja med ted-nom na 90 do 100 straneh, v nedeljah pa strani podvoji, me je v začetku spravljala v obup. Tudi odpirala sem ga z nekakšno opreznostjo, saj je od nekdaj veljal za glasilo republikanske stranke. Toda ko sernTga bolje spoznala, sem ga začela ceniti. Strankarska obarvanost je zbledela, in kdor ne pozna njegove zgodovine, ga z današnjimi številkami v rokah težko op redeli. »Chicago Tribune« je bil prvi časnik v ZDA, ki je objavil prepise ma gnetofomskih trakov takratnega predsednika Nixona, in tudi med prvimi, ki so jasno in glasno zahtevali njegov odstop ali odstranitev s položaja. S tem je seveda izgubil nekaj ogorčenih I republikanskih bralcev, dobil pa več j novih, demokratsko usmerjenih. Verjetno je treba tudi nekaj šarmantno sivih las, da list vzameš v roke brez vihravega hlastanja za novicami in z umirjeno presojo prebiraš njegove komentarje. Takrat ti je tudi jasno, da je vsakodnevni list veliko več kot zbirka poročil S poročanjem in komentiranjem te lahko bo gati, izobražuje alj pa zavede v napa čno smer. Moj znanec, napreden pro svetni delavec, je ves besen zarohnel: »Nobenega časopisa ne vzamem več v roke, dokler me bodo že s prve strani pitali z neokusnimi zgodbami o či- sto nepomembni Patricii Hearst!« Seveda so takšne zgodbe v časopisih. Tudi v »Chicago Tribune«. Z velikimi naslovi ga pomagajo prodajati. Tega je veliko, vendar ne toliko, da bi dajalo pečat. Kajti ameriško novinarstvo je še vedno poseben pojem. Do tega mu je verjetno pomagala izredna prostost, ki jo je imelo in ki jo še ima že od rojstva njihove republike. Je vitalno in samosvoje in zadira svoj dolgi nos skoraj povsod, kjer se mu le zdi. Seveda ni vse sveta resnica in pravica, kar prinašajo časopisi. Ge se tega zavedaš, laže luščiš trezno sredico iz vročih časopisnih lupin. Najdeš tudi komentatorje, s katerimi se strinjaš ali pa ne, veš pa, da ti kljub vsemu ne mečejo peska v oči. V razpravi o ameriškem novinarstvu Turner Catledge med drugim pravi: »... (bralci) pričakujejo od časopisa, da zavzame trdna, toda pravična stališča glede javnih zadev, pose bej tistih, ki so bližja domu. Kar najbolj zaleže, je razumno in nepristran sko poročanje o dogodkih in seveda mnenje o njih, na podlagi katerega se lahko odločajo, kje stoje in kaj naj store. Toda prepričal sem se. da bralci ameriških časopisov žele poročanje o novicah in izražanje mnenj ločeno, in to tako ločeno, da lahko rečejo, kaj je kaj.« To so idealne želje, idealnega lista pa seveda ni. So le boljši in slabši, med njimi pa se lovi preprost zem ijan. »Chicago Tribune« je eden od najboljših. Svoj credo si je postavil z naslednjim spoštovanja vrednim stavkom: Časopis je institucija; razvila ga je moderna civilizacija, da bi predstavljala novice dneva, obveščala trgovino in industrijo, obveščala in vodila javno mnenje ter oskrbela tisto preverjanje nad delom vlade, ki ga še nobena ustava ni bila zmožna preskrbeti. V svoji 127-letni tradiciji se »Chicago Tribune« trudi ostati zvest postavljenemu credu, s kvaliteto pa se v primerjavi z drugimi časniki uvršča med deset najboljših v ZDA. Boju, ostati med najboljšimi, je pripisati tudi potezo, ki jo smelo imenujejo »novinarska avantura« in s katero je »Chicago Tribune« sredi septembra zavrtel novinarska in tiskarska kolesa tako močno, da v 24 urah vržejo na trg 6 različnih in vedno »najnovejših« izdaj. Prva izdaja v 24-ur-nem ciklu gre v tisk ob 15. uri in 30 minut, takoj ko zapro borzo v New Yorku. Izdajo imenujejo Green Streak in vsebuje poleg drugih novic in komentarjev tudi najnovejša in izčrpna borzna poročila. Iz tiska pride, ko se ljudje vračajo z dela, in sveže novice jim potisnejo v roke, ko sede v avtobusih ali v vlakih pri skoraj obvezno dolgih vožnjah domov. Naslednja izdaja je The Midwest Edition, ki je namenjena predvsem za prodajo zunaj mesta The Moming Fina! je izda ja, ki gre v tisk ob 11 uri zvečer in je namenjena predvsem rednim naročnikom, katerim jo kolporterji med 6. in 7. uro zjutraj vržejo pred vrata. Ob pol treh zjutraj gre v tisk The Moming Sports Final, ki poleg drugih novic prinaša predvsem najnovejše športne rezultate. The Moming Turi Final gre v tisk zjutraj ob 4. uri in 45 minut in kot posebnost vsebuje celo stran svežih rezultatov in novic s konjskih dirkališč. In kot zadnja izdaja 24-umega cikla gre ob 10. uri dopoldne v tisk The Aftemoon Seven Star Final, ki jo dobe na dom naročniki opuščenega dnevnika »Chicago Today«. In novi The Green Streak spet začne nov 24-umi ciklus novic. V naši ulici je pet avtomatov samo za »Chicago Tribune« in res je, da me sedaj iz vsakega gleda drugačen. Zdaj je treba pogledati na uro m pomisliti, kako si izdaje slede, preden vržeš v avtomat denar in pritisneš na gumb. Kako bo ta novost spodbudila prodajo in razveselila bralce, še ni poročil Dejstvo pa je, da ob dinamičnih dogodkih bližnje preteklosti »Chicago Tribune« z jutranjo izdajo ni bila kos svežemu obveščanju, časniki, ki izhajajo popoldne, so ji pred nosom pobrali dramatične novice tekočega dne. Zdaj naj bi se temu izognila Od dnevnika »Chicago Today« je prevzela mnogo reporterjev, urednikov in časnikarjev s stalnimi rubrikami in tako zbrala trenutno naivečlo poročevalsko ekipo v ZDA, večjo celo od slovečega »New York Timesa«. Alja Košak PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA 12. oktobra 1974 Švica brez tujcev Če se bodo tako odločili, bodo izgnali 540 tisoč tujih delavcev — Vse partije, sindikati in cerkev proti izgonu BASEL, 10. oktobra — f ez deset dni so Švicarji spet vabljeni pred volilne skrinjice: odločiti se morajo za sprejem ali zavrnitev tretje iniciative proti potujčevanju naroda in domovine. Po 15,,malih žab“ na dan Te dni jih bodo začeli sestavljati v Šempetru pri Novi Gorici — Prihodnje leto nameravajo skupaj s spački in amiji izdelati deset tisoč avtomobilov V šempetei pri Novi Gorici bodo postopoma prenesli montažo malih žab, ami jev in spačkov, torej vseh osebnih vozil, ki jih ima v svojem programu Cimos, podjetje z združenim kapitalom Iskre, Tomosa in Citroena. Ko bodo uresničeni vsi načrti, bo prihajalo iz šem-petrskib montažnih dvoran po 32.000 osebnih avtomobilov na leto. Zadnje tedne pred glasovanjem se povsod po deželi dvigajo visoki valovi: dvoboj med pristaši in nasprotniki se odigrava po časopisih, na televiziji, v radijskih oddajah in na številnih javnih zborovanjih. V ospredju stoji izgon 540.000 (po mnenju Nacionalne akcije in republikan-cev) odvečnih tujcev, za fasado pa se skriva nezadovoljstvo s sedanjim stanjem in njegovim najbolj občutenim izrastkom — inflacijo, strah pred bodočim razvojem — grozečo recesijo, odklon kom-pliciranega modernega sveta, v katerem se posebno srednja in starejša generacija ne počuti več »doma«. Dežela tradicij Švica ima tradicijo tudi na področju zaposlovanja tuje delavne sile. 2e pred 100 leti, v začetku industrijskega razvoja, ko je po kantonih živelo vsega skupaj 2,6 milijona prebivalcev in po tovarnah in obratih niso služili kruha le družinski očetje, ampak so morali delati tudi mati in mladoletni otroci, da se je družina sploh lahko preživela, je bilo potrebnih še 170.000 parov tujih rok, ki so pomagale pri izgradnji. Do začetka prve sve. tovne vojne se je odstotek tuje delovne sile nadalje dvigal in v nekaterih kantonih dosegel celo 40 do 50 odstotkov celotnega prebivalstva. Med svetovno vojno in sledečo go-soodarsko krizo, ki je tudi Švico težko prizadela je delež tujega življa padel na 5 odstotkov Nikakršne pobude proti potujčevanju niso bile porrebne. Zgodovinski In ekonomski razvoj sam je poskrbel za eliminiranje tujcev. Po drugi svetovni vojni je ostal odstotek tujega prebivalstva dolga leta stabilen: šele proti koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let je nagloma narastel, pogojen z rastočo konjunkturo in tudi z dejstvom, da žene srednjega slova niso bile vključene v proizvodni proces. Leta 1964 je delalo v švicj 720.000 tujcev, tj. 97,5 odstotka več kot pet let preje. Skupaj z nezaposlenimi, tj. družinskimi člani, so tvorili 13,5 odstotka celotnega prebivalstva. Čeprav so oblasti z zakoni omejile In celo zaustavile priliv, se je ta kontingent povečal do letos na 20 odstotkov odnosno 1,1 milijona tujcev proti 5,2 milijona domačinov Te številke dokazujejo krat-koročen nagel vzpon švicarskega gosjjodarstva, hkrati pa kažejo, v koliki meri je le-to postalo odvisno od tuie delovne sile. Ni čudno, če gospodarstveniki izražalo skrb, -is bi ostal» dežela v primeru spreietja iniciative pred go spodarskim polomom. Komite Nacionalne akcije proti potujčevanju naroda in domovine zahteva sledeče: Do 1. januarja 1978 se mora število tujcev zmanjšati na 500.000; z izjemo kantona Gent ne sme njihov delež v nobenem kantonu presegati 12 odstotkov domačega prebivalstva. V tem kontingentu niso zajeti sezonski delavci, pri katerih znaša dovoljena kvota 150.000 ljudi in mejni prehodniki (70.000). Restrikcija izvzema personal v bolnicah, uslužbence internacionalnih organizacij in diplomatskih predstavništev, ga jence internatov in seveda bogate upokojence. Nad 600.000 tujcev živi v Švici dlje kot 10 let; teoretično bi torej lahko zaprosili za švicarsko državljanstvo, praktično pa zahteva Nacionalna akcija orne jitev izdaje rdečih petnih listov na 4000 letno. Z drugimi besedami; v kolikor bo iniciativa sprejeta, bodo ma rale državne železnice tri leta vsak dan organizirati vlak, ki oo peljal proti jugu nad 500 judi, mož, žena in otrok. Nasprotniki iniciative opozarjajo predvsem na notra-nje-politične posledice sprejetja: ravno zdaj ko so kantoni in zveza globoko v rdečih številkah, bi bil izpad dokajšnjega števila pravočasnih dav-koplačevalcev prava katastrofa odnosno preostalo prebivalstvo mora računati na še večje davčno breme. Istočasno bi bilo potrebno za starostno državno zavarovanje odšteti 25 odstotkov več, kajti zmanjšalo bi se le število davkoplačevalcev, prejemnikov državne pokojnine — da mačinov pa je iz leta v leto več. Veliki mednarodni koncerni bi bili prisiljeni zapreti celotne obrate, bodi zaradi pomanjkanja livarjev, strugarjev, obratnih delavcev ba di znanstvenikov in raziska valcev. Pristaši pobude sicer nakazujejo rešitev s sloganom: tovarne k delavcem in ne delavce k tovarnam, kar pa je v treh letih komajda izvedljivo. V klasični deželi turizma Je le 40 odstotkov delovnih mest v gostinstvu zasedenih z da mačini, srednjim in višjim kadrom. Za brigadami servir nega, kuhinjskega in čistilnega personala bi odšli tudi turisti in z njimi dohodki. V smetarskih ekipah po mestih delajo skorajda izključno tujci. Koliko belih ovratnikov pa Je pripravljenih zamenjati udoben pisarniški stol z oranžnim pajacom, sprašujejo nasprotniki iniciative. Ne dvomno bo sprejetje privedlo do širokega prestrukturiran ta prebivalstva, večina bo prisiljena stopiti s podesta na pločnik. Politiki pa svare tudi pred zunanje-političnimi posledicami; mediteranske dežele bi občutile izgon svojih državljanov kot diskriminacijo; enostransko razveljavljenje bilateralnih dogovorov predvsem Italiji ne more biti po volji. In ker je Italija članica EGS, ni izključeno, da ne bi v Bruslju zahtevala skupinskih represalij Prav tako bi izgubilo verodostojnost aktivno sodelovanje Švice v raznih organizacijah ZN, njena pomoč državam v razva ju- Razumljivo je, da ob takih perspektivah vse jmrtije in frakcije, sindikati, celo cerk vene organizacije izdajajo na svojih zborovanjih parolo: glasujte proti iniciativi. Zadnja demoskopska poizvedovanja so pokazala znano resnico, kdor ima denar za propagando, ta ima uspeh. Medtem ko so bili še julija zagovorniki in nasprotniki enako močni (15 odstotkov pa je bilo neodločenih), je sedaj 52-55 odstotkov odločenih iniciativo zavrniti, 28-39 odstotkov sprejeti, 9-14 odstotkov je še ved no neodločenih, ostali pa nimajo namena glasovati, 2e sedaj pa je jasno, da bo iniciativa sprejeta v prakanto-nih s povsem kmečkim življem, kar je odraz tradicionalnega nasprotovanja vsakršnim spremembam, odraz odrinjenosti in nezadovoljstva, kajti kl jub trdemu delu je bel kruh ootomcem Tella v teh delih Švice tanko odrezan. MARIJA PAN Pri tem kreditu gre za 204 milijone dolarjev, medtem ko je bilo prvotno predvideno, da bo znašal 215 milijonov dolarjev. Razliko 11 millja nov pa je investitor že žaga toyil iz domačih virov, in sicer iz sredstev za financiranje energetskih objektov v okviru rednih dohodkov elektrogospodarstev obeh republik. S tem je končana finančna konstrukcija celotnega paketa JE Krško, ki vsebuje poleg jedrske še plinski elektrarni Trbovlje in Jeretovac in rudnik urana 2irovski vrh, velja pa 518 milijonov dolarjev, vštevši stroške kapitala, bančne provizije in tudi predvi- I Jugoslovanov povprečni OD: 2.603 din »Povprečni«« Slovenec julija zaslužil 2.884, Makedonec 2.225 dinarjev BEOGRAD, 8. oktobra (Tanjug) — Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko so Jugoslovani, zaposleni v družbenem sektorju, julija zaslužili povprečno 2.602 dinarja, kar je skoraj 600 dinarjev več kot v istem mesecu lani. Seveda pa se za povprečnim zaslužkom skrivajo zelo različni dohodki v posameznih grupacijah. Po višini so na prvem mestu tisti, ki so zaposleni v gospodarskih zbornicah. Letos je bil njihov povprečni mesečni dohodek 3.579 dinarjev. V zadnjih letih so bili po višini plač v vodstvu uslužbenci projektantskih birojev. Ti so se zdaj pomaknili na tretje mesto, ker znaša njihova povprečna plača 3.498 dinarjev. Na drugem mestu so delavci naftne industrije s povprečnim mesečnim OD 3.543 dinarjev. Več kot 3.000 dinarjev povprečno na mesec zaslužijo še tisti, ki so zaposleni v pa slavnih združenjih, letalskem prometu, elektroenergiji, zunanji trgovini, pomorskem prometu, družbenih organizacijah ter pri financah in zavarovanju. Tekstilci so po višini osebnih dohodkov še vedno na zadnjem mestu, saj je njihov povprečni mesečni zaslužek 1.891 dinarjev. dene podražitve. Investitor se Je hotel s tem izogniti nevšečnostim, ki se sicer redno pojavljajo zaradi prekoračitev predračunskih vredna sti, in poznejšemu iskanju dopolnilnih sredstev. Kakor vemo. Je ameriška Exlm ban ka že poprej odobrila del kredita v znesku 235 milijonov dolarjev. Kolikor še manjka do te vsote, bodo prispevali slovenski in hrvaški sovlagatelji sami. Podpisovanj« pogodbe s konzorcijem inozemskih bank se je resda nekoliko zavleklo, a to je razumljivo, če vemo. da se je bilo treba sporazu meti kar s 37 tujimi bankami z vseh celin. Ne gre od- S tekočega traku bo v teh dneh stekla prva mala žaba. Vse pa je že pripravljeno za montažo po 15 žab na dan. Zaposlen je osnovni strokovni in vodstveni kader, urejeno dobavljanje delov ter poskrbljeno za pomoč francoskih strokovnjakov. Trenutno bo montaža v najeti novi dvorani Iskre. Pospešeno pa gradijo lastno Cima sovo in končujejo priprave za še eno montažno dvorano. Sčasoma bo šempetrski obrat postal najmočnejša «emeljna organizacija združenega dela Cimos, njegovo jearo. Zaposloval pa bo okoli šeststo delavcev. Montaža osebnih avtomobilov Cimos, Id je bila doslej v Kopru pri Tomosu, obsega A m G programa. V Šempeter so najprej prenesli G program, v prihodnjem letu pa bodo razširili montažo tudi na A program, ki obsega spačke in amije. 2e prihodnje leto bi naj v okviru obeh programov poslali na tržišče 10.000 vozil. Potem pa bi postopoma potrojili proizvodnjo. V strukturi vozil bi zavzemali tri četrtine spački in amiji, eno četrtino pa male žabe. rekati priznanja domačim sovlagateljem ter še zlasti Ljubljanski banki, Zagrebški udruženi banki in Narodni banki, da so zahtevno finančno konstrukcijo naposled vendarle srečno privedli h kraju. Kakor smo zvedeli, bo gradbišče pri Krškem odprto že prihodnji mesec. Zdaj so v teku pripravljalna dela. Gradijo naselje za izvajalce del, čistijo zemljišče, pripravljajo dovozno cesto, napeljujejo vodovod, medtem ko je priključni daljnovod 110 kV za potrebe gradbišča že nared. MARKO JAKŠE za hitrejše osvajanje zahtevne proizvodnje. V treh temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih ima Cimos v Senožečah, Buzetu in Kopru, so osvojili proizvodnjo delov v vrednosti kakih 25 odstotkov vozila. Zaenkrat bodo pri tem tudi ostali, ker so jim tako omogočene večje Sahel in Etiopijo je prizadela katastrofalna suša, vode primanjkuje v severni Indiji, Pakistanu, na Kapverdskih otokih in v Mehiki, povodnji se vrstijo na Japonskem in v Peruju. V bližnji preteklosti je bilo zelo veliko dežja na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Italiji in ponekod v ZDA, najnižje zimske temperature v minulih tristo letih pa so zabeležili v Indiji. Južni Afriki in Argentini. Orkan Agnes, najhujši med vsemi, kar jih je kdaj besnelo v ZDA, je zahteval 122 smrtnih žrtev in napravil za tri milijarde dolarjev gospodarske škode. Avgusta 1973 je snežni metež uničil velika žitna polja v Kanadi, nedavno je v Hondurasu divjaJ orkan Fifi. V severni Evropi, kjer je v povprečju najmanj naravnih katastrof, poletja niso več topla in sončna kot nekoč. serije. Osvajanje novih izdelkov pa bi tudi terjalo velike dodatne naložbe. Cimos je bil osnovan v času velike konjunkture v avtomobilski industriji njegova vozila pa prihajajo na tržišče, ko že lahko govorimo o krizi v tej industrijski veji. Bodo načrti, ki smo jih Novembra 1972 je neurje opu-stošilo velik del Spodnje Saške, isti mesec in v decembru lani pa so silni viharji onemogočili promet na severnih nemških obalah. Meteorologi pravijo, da svet doživlja velike podnebne spremembe že od šestdesetih let tega stoletja. Svoje trditve jjodpirajo z več ugotovitvami. Na severnem Atlantiku so opazili ledene gore kakih sto kilometrov bolj južno kot v prejšnjih obdobjih. Led okoli severnega tečaja se Je razširil za 12 odstotkov, zimske polarne temperature so najnižje v minulih dvesto letih. Raziskave kažejo, da se je v kratkem obdobju zmanjšala intenzivnost sončnih žarkov v zemeljskem ozračju. Hkrati so opazili tudi nekaj sprememb v zračnem pritisku in premike v zemeljskem magnetnem polju. opisali uresničljivi? Direktor šempetrskega obrata inž. Lucijan Vuga je optimist. Povedal nam je, da prodaja va zil, ki jih trenutno še montirajo v Kopru, dobro poteka. Povpraševanja niti ne morejo zadovoljiti. Ker je Cimos usmerjen k izdelavi varčnih vozil, so v njem prepričani, da bo imel v primerjavi z drugimi proizvajalci na trgu določeno prednost. LOJZE KANTE Strokovnjaki različno odgovarjajo na vprašanje, kaj pa menijo ti pojavi glede na dolgoročni razvoj podnebja. Največji črnogledi predvidevajo premik zemeljskih tečajev, v tej zvezi pa hude potrese, ognjeniške izbruhe in povodnji. Ti klimatologi so za zdaj v manjšini, mnogi drugi pa so mnenja, da je minilo obdobje izjemno ugodnih podnebnih razmer, ki so bile značilne za prvo polovico tega stoletja. Znane so posledice premika severnih zračnih tokov proti Jugu: afriška puščavska področja se širijo na jug (Sahel), monsunski vetrovi, ki prinašajo dež, pa se preusmerjajo na svoji poti proti severu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bila marsikje slaba žitna letina, na primer v ZDA, Kanadi, SZ, Indiji in Pakistanu. Samoupravni sporazum 30 podjetij ZAGREB — Trideset podjetij iz Hrvaške je podpisalo samoupravni-sporazum o razdelitvi sredstev iz neproračunskih sredstev Hrvaške in o razdelitvi obvezna sti, ki gredo v breme teh sredstev. Sodai, lujejo podjetja, katerih skupna proizvodnja ladij in opreme za izvoz in domače potrebe, planirana aa leto 1974, znaša najmanj 50 milijonov dinarjev in katerih skupna letošnja realizacija investicijskih del v tujini znaša najmanj 35 milijonov dinarjev. Sre:ne-seksualni atmosferi«, ki vlada v deželi. K takšnemu vzdušju — ki seveda pelje v precej večjo zdržnost, kot Jo pozna zahod — močno prispevajo stroga, uniformirana oblačila pa tudi odsotnost vsakršnega komercialnega pritiska, ki, kot vemo, na zahodu in-tenzi^p izrablja spolnost in vse, kar je z v zvezi. To vzdušje zadržanih odnosov med spoloma je olajšalo uspehe pri doseganju cilja, ki so si ga pred leti zastavili: odlaganje porok v srednja in pozna dvajseta leta. Cilj za možitev v tej kampanji je 25 let, za ženitev pa 27 ah 28 in Kitajci trdijo, da jim gre vsaj v mestih ta kampanja lepo od rok. še pomembnejši vzrok za nizko število rojstev pa je gotovo visoka zaposlenost žensk. Po vsem svetu uga tavljajo, da ženske niso več pripravljene imeti veliko otrok, kadar se zaposlijo — in sicer zaposlijo na takšnih delovnih mestih, ki jih za del dneva odtrgajo od doma. Na Kitajskem Je zdaj, tako cenijo, zaposlenih 90 ali celo 95 odstotkov vseh žensk med dvajsetim in petdesetim letom (seveda so sem vštete tudi ženske iz kmetijskih komun). Seveda te ženske niso več pripravljene imeti po deset otrok in so dovzetne za vse informa- cije, ki jih dobijo o preprečevanju spočetja. Kitajska je ob osvoboditvi poda dovala množično nepismenost in le neznaten delček prebivalstva je imel kaj več kot osnovno šolo. Prebivalstvo, ki zdaj stopa v odraslost, pa je bilo deležno vzgoje v široko zastavljenem izobraževalnem sistemu in je povečini pismeno. Pripravljenost je tu, pa ostalo? V številnih nerazvitih državah imajo starši velike družine zato, ker jim otroci pomenijo garancijo za stara leta. Na Kitajskem je to postalo odveč, ker imajo tudi starejši ljudje zagotovljeno hrano, obleko, streho nad glavo, zdravstveno oskrbo in celo spodoben pogreb. Pomembna ovira za znižanje števila rojstev je verjetno tudi visoka otroška smrtnost. Večina staršev namreč hoče neko zagotovilo, da bodo otroci ostali živi in zdravi, preden so pripravljeni omejiti število rojstev. Kot na drugih področjih, tudi pri smrtnosti dojenčkov za vso Kitajsko niso na voljo natančni podatki, zato pa številke iz posameznih pokrajin in vaških komun kažejo, da je otroška umrljivost v zadnjem času močno upadla. Nekateri poznavalci, recimo, ocenjujejo, da znaša okrog 30 na tisoč rojstev. Papirnata pilula ali kontracepcijske znamke Vse to pa lahko le ustvari vzdušje, v katerem so ljudje pripravljeni imeti manj otrok. Za to, da bi se ta pripravljenost uresničila, pa so potrebna sredstva — lahko dostopna, poceni in preprosta kontracepcijska sredstva. Večina zahodnih strokovnjakov, ki delajo na tem področju, le s spoštovanjem govori o tovrstnih kitajskih dosežkih. Kitajska je edina država v razvoju, ki je v produkciji teh sredstev popolnoma samozadostna, ki jih zna tudi učinkovito širiti med ljudmi in je v tehnološkem pogledu celo pred Zahodom (pa čeprav ta to nerad prizna). Največje občudovanje zbuja znamenita kitajska »papirnata pilula«. le- genda pravi, da jo je na poziv Mao Ce Tunga izumil neki delavec. A pustimo legendo in si oglejmo stvarnost: Kitajci so izdelali zelo zanimivo, znamki podobno oralno kontracepcijsko sredstvo. Gre za papir (ki je v resnici metilna celuloza), ki je impregniran s steroidi in se v vodi topi. Vsak list je perforiran na 22 »znamk« in vsaka »znamka«, ki se v ustih zlahka stopi, predstavlja dnevno dozo. Medtem ko je zahod začel z zelo visoko količino estrogena in jo šele kasneje začel nižati, imajo kitajske znamke izredno nizko dozo — samo 30 mikrogramov estrogena. To so skratka varčne, poceni in preproste »papirnate pilule«, ki pa izredno uspešno opravljajo svojo nalogo. Ampak vse to, pa naj je samo po sebi še tako impresivno, ne bi daleč pripeljalo, če Kitajska ne bi poznala »bosih zdravnikov«. Ta vojska na hitro a učinkovito izšolanih medicinskih kadrov, ki šteje zdaj menda kakšen milijon ljudi, je prepredla vso deželo. Tudi v najbolj oddaljene kraje prinašajo bosi zdravniki osnovno zdravstveno pomoč in znanje o higieni. Težko si je predstavljati, kako bi Kitajci brez njih izvajali populacijsko politiko. Njihov uspeli pojasnjuje šele celoten socialni in ekonomski kontekst, tega pa si je težko misliti brez milijonske armade bosih zdravnikor. To je nekaj poglavitnih potez v široko zasnovanem kitajskem populacijskem projektu — največjem in najučinkovitejšem v zgodovini človeškega rodu, kot pravijo poznavalci. Udeleženci svetovne konference so željno čakali kakršnekoli informaci je o njem, na koncu pa so morali priznati, da se počutijo, kot bi jih žejne peljali čez vodo. To jih je toliko bolj presa netilo, ker so dozdajšnji obiskovalci Kitajske redno pripovedovali o veliki odprtosti. Po vseh komunah so bili pripravljeni našteti vse številke, razložiti vsa prizadevanja, odgovoriti na vsa vprašanja o abortusih in otroških vrtcih, porodih in pogrebih. Potem pa so prišli na konferenco, ki se je z muko prebijala skoz vprašanje, kaj storiti s prebivalstvom sveta, in so na to odgovarjali le »Nič, ker je prihodnost človeštva neskončno jasna.« Zakaj, ne ve nihče, in tako se je Kitajska obogatila za novo vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti. Alenka Puhar SPORT SPORT SPORT NOGOMET NA POVABILO DRUŠTVENEGA VODSTVA TRENER NEREO ROCCO V ODBORU TRIESTINE Rocco bo še naprej ostal trener Fiorentine TRST, 11. — Nereo Rocco, ki trenutno trenira Fiorentino, bo vstopil v vodilni odbor Triestine. Na 1. — prvi X 1 drugi 1 X Z. — prvi X 2 drugi 2 X 3. — prvi 1 2 drugi 2 1 4. — prvi 1 1 drugi X 2 5. — prvi 1 drugi 1 8- — prvi X drugi X tauHiiiuiiisuiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimuiiiiiitiiii KOLESARSTVO to mesto so ga povabili voditelji društva in Rocco je vabilo sprejel. Zdaj bo treba le še formalno potrditi ta sklep in kooptirati Rocca v odbor. Mesto odbornika v odboru tržaškega tretjeligaša (ki trenutno v svojem prvenstvu ni v najboljših vodah, saj je na zadnjem mestu lestvice) Rocca ne bo oviralo pri njegovem sedanjem delu. Še naprej bo vodil Fiorentino. Taki primeri so že bili v italijanskem nogometu. Tako je npr. tudi Gigi Radiče bil svetovalec Monze, ko je treniral Fiorentino. BOKS PHILADELPHIA, 11. — Ameriški boksar Emile Griffith, bivši svetovni prvak welter in srednje uimiiNiuvmiiiniiiimiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiHiinmmmnM «Trofeja zmage» v Trstu ] kategorije, je po točkah v desetih ' krogih premagal rojaka Bennieja Driscoeja. Srečanje je veljalo za naslov prvaka Severne Amerike v srednji kategoriji. Emile Griffith je star 36 let (5 let več kot Driscoe), vseenc pa je tudi v tem dvoboju pokazal izredno tehnično znanje. V 98 srečanjih je Griffith osvojil kar 80 zmag. Jutri na startu tudi Jugoslovani Tekmovali bodo Bilicr Pocrnja, Valenčič in drugi ■ Petelin bo branil barve Adrie Poleg amaterjev, ki bodo jutri nastopali na mednarodni kolesarski dirki za «Trofejo zmage», ki jo prireja tržaški klub «F. Coppi», bodo zastopniki lonjerske Adrie tekmovali tudi v kategoriji veteranov, m sicer v Scorzeju pri Benetkah. Tja bodo odpotovali Maver, Vižintin in Bonanno, ki bodo popoldne nastopali na 90 km dolgi progi. V Trstu pa bo «belo-modre» barve branil Petelin, ki se bo na izredno naporni progi meril z izbrano vrsto italijanskih in jugoslovanskih kolesarjev. Kot smo že poročali v včerajšnji številki, oo start dirke ob 11.30 v Ul. Coroneo, kamor bodo tekmovalci prispeli s Trga Unità, na cilj pa bi morali privoziti okrog 15.30 (na Lovcu). 1 roga je naslednja: Trst — Razklani hrib — Opčine — Sesljan Bar-kovlje — svetilnik — Prosek — SeSr sl jan — Trbiška cesta — Prosek — Sesljan - Trbiška cesta - Prpsek, — Sesljan — Trbiška cesta — Opčine — Razklani hrib — Naselje Sv. Sergija — Boljunec — Ključ — Katinara — Lovec. . ■ an Jugoslovanski klubi so že zagotovili, da bodo pripeljali v Trst svoje najboljše predstavnike Tako bomo na startu lahko videli Biliča (zmagovalca letošnje dirke osvo-boditve v Rimu v izredno hudi mednarodni konkurenci), P001*1!}0» ^ žeta Valenčiča in druge. Italijani pa bodo v Trst poslali svoje najboljše predstavnike, med katerimi bodo tudi nekateri državni amaterski reprezentanti. odgovoril: «Trenutno sploh ne vem, katere igralce bom izbral. Zato je prezgodaj govoriti o tem srečanju.» In še zadnje vprašanje: polemika z Nereom Roccom! «Nisem mislil, da bom sprožil tako polemiko,» je dejal zvezni trener. «Z Roccom sva iskrena prijatelja in že jutri bova skupaj na večerji, kjer bova gotovo odpravila vsa nesoglasja.» KVALIFIKACIJSKI TEKMI Danes v Križu moštvi KASTA in «Trgovske» Danes bo na nogometnem igrišču v Križu tradicionalna tekma Kaste. Ob 14. uri se bosta namreč spoprijeli reprezentanci Kaste, in sicer «približno 35-letniki» proti «približno 20-letnikom». V drugem srečanju pa se bosta porAerili ekipi Trgovska A 4n Tr- Bernardini: «Z Roccom sva iskrena prijatelja» RIM, 11. — Fulvio Bernardini, trener italijanske reprezentance, si je v Rotterdamu ogledal prijateljsko medddržavno tekmo Nizozemska — Švica (1:0). Ob povratku v Rim je na prošnjo številnih časnikarjev Bernardini dejal: «Kljub odsotnosti dveh izrednih igralcev, kot sta Cruyff in Neeskens, je Nizozemska igrala živahno in bi lahko zmagala tudi z večjo razliko v golih. Nizozemska je v bistvu potrdila igro, ki jo je prikazala na zadnjem svetovnem prvenstvu v Miinchnu: obramba je zanesljiva, v napadu pa sodeluje celotno moštvo, tako da se lahko v večji meri porajajo priložnosti za gol.» Na vprašanje, kako bo italijanska reprezentanca igrala proti nevarnim Nizozemcem, ra ie Bernardini ,NOGOMETNI TURNIR KASTE DANES na igrišču v Križu (ob vsakem vremenu) ob 14. uri KASTA SENIOR — KASTA JUNIOR ob 16. uri TRGOVSKA A - TRGOVSKA B V soboto, 19. t.m. ob 14. tekma za 3. in 4. mesto ob 16. tekma za 1. in 2. mesto govske B. Ta tekma se bo začela ob 16.15. Že naslednji teden, to je v soboto, 19. oktobra, pa bosta na sporedu finalni tekmi tega turnirja. Srečanji bosta prav tako na nogometnem igrišču v Križu. Ob 14. uri bo finalna tekma za 3. in 4. mesto, ob 16. uri pa finalno srečanje za 1. in 2. mesto. Požrtvovalnim organizatorjem Kaste gre nedvomno zasluga, da so priredili ta turnir, ko postaja vprašanje igrišča skoraj nerešljivo. Razen tega pa je sestava teh moštev res problematična, saj je večina bivših absolventov zaposlena na različnih področjih. Turnir se bo obnovil spomladi, ko bo nastopilo še več ekip in se bodo naši absolventi pomerili tudi z drugimi šolami in vrstniki absolventov drugih šol. V Lipnici je v osmini finala odbojkarskega tekmovanja za jugoslovanski (moški) pokal Crvena zv. premagala Bled s 3:0 (11, 13, 10). SATAN, Dr. Tone _____ ^ Ferenc: NJEGOVO DELO 1 |N SMRT Tu in tam je v literaturi sicer mogoče najti podatek, da je Wirth končal svoje zločinsko življenje nekje v Istri, Reitlin-ger je navedel celo pravi datum, 26. maj 1944,103) vendar so šele več kot 25 let pozneje odkrili pravo zvezo med partizanskim napadom na avto pri Kozini in Wirthovo smrtjo 26. maja 1944. Na to je v zaslišanju opozoril Wirthov šofer Konrad Gene ki le bdi pri napadu ranjen in je po vojni potuhnjeno živel pri sorodnikih svoje žene v Italiji. In tržaški list II Meridiano di Trieste je aprila 1972 med drugimi zanimivimi, vendar še razmeroma malo konkretnimi podatki o zločmcUi Iz akcije «Reinhard» iz tržaške rižarne objavil tudi tole: Oddelki SS, organizirani v «Einsatzkommando» ...so bili tisti, ki so nadzirali velike prometne poti (in ravno na poti Trst— Reka, v Hrpeljah, je bil Wirth 28. maja 1944 ubit v partizanskem napadu na njegov avtomobil. Z njim sta bila zadeta, vendar ne smrtno, njegov ožji sodelavec Konrad Gang in njegov «izbrani rabelj», neki Ukrajinec, znan samo po krstnem imenu «Nikola»), izvrševali so racije v hišah in posestvih Židov organizirali so prevoze z avtomobili in železnico za internirance v Nemčijo, vzpostavljali «delovna taborišča» in končno «vodili» zapor — koncentracijsko in uničevalno taborišče v rižarni.» 104) Kakor je v tej reviji podatek o žrtvah partizanskega napada pri Kozini točen, pa je podatek o datumu dogodka napačen, saj je bil 26. 5. in ne šele 28. 5. 1944.105) V Wirthovi personalni mapi sem našel sporočilo glavnega Na turnirju v Beogradu Zmaga Partizana V Beogradu se je zaključil mednarodni košarkarski turnir Partizana, v okviru proslav obletnice o-svoboditve mesta. Turnir je bil zelo kvaliteten, saj so nastopila moštva evropskega slovesa: CSKA iz Moskve, Barcelona, Jugoplastika in Partizan iz Beograda. Končni zmagovalec tega turnirja je bil organizator: moštvo Partizana, ki je v odločilni tekmi za 1. mesto premagalo CSKA iz Moskve s 95:91. Srečanje je bilo dokaj izenačeno vse do poslednjih minut, ko pa je Dalipagič izkoristil štiri proste mete in je tako svojemu moštvu priboril dragoceno zmago in s tem tudi pokal tega turnirja. Naj cme-nimo, da so sovjetski košarkarji i-grali zelo grobo, zaradi česar sta sodnika izključila kar tri košarkarje CSKA. Najboljši igralec v vrstah domačinov je bil center Farčič, ki je dosegel 22 košev, uspešno pa sta igrala tudi Kičanovic (24) in Dalipagič (25). V finalni tekmi za 3. mesto je Jugoplastika iz Splita premagala Barcelono s 103:93. Spličani so bili predvsem v napadu boljši od gostov. Ranko Žeravica, ki trenira špansko ekipo, bo imel več problemov pri izbiri pravega Američana, ki bo v prvenstvu igral z Barcelono. Vsi trije ameriški igralci so namreč na tem turnirju v Beogradu odpovedali. Izida Finale za 3. in 4. mesto: Jugoplastika — Barcelona 103:93 Finale za 1. in 2. mesto: Partizan — CSKA Moskva 95:91 Končna lestvica: 1. Partizan Beograd, 2. CSKA Moskva, 3. Jugoplastika Split, 4. Barcelona. JUTRI START PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE Nogometno igrišče ŠD Primorec v Trebčah še vedno ni uporabno Do kdaj bodo Trebenci čakali na izpolnitev obljube tržaške občine . V 2. AL bodo vse naše ekipe odigrale naporne tekme - Vesna ojačila svoje vrste Bogičevič, znani nogometaš beograjske Crveue zvezde in član jugoslovanske državne reprezentance, bo odšel v kiaktem na odsluženje vojaškega roka innniu»ir«w««iimim||||,|m|||il|||i||||im||u|nu||Mmiiromm|||||m|M||||m|t||||>>|im|IIIIIIIIHnimillww> 2. AMATERSKA LIGA Jutrišnje tretje kolo bo precej naporno za naše enajsterice, čeprav (razen Primorja) igrajo vse na domačih tleh. Zarja bo sprejela v goste Edero, ki sodi med močnejše ekipe tega prvenstva. Tržačani bodo prav gotovo prišli v Bazovico z namenom, da odnesejo obe točki, kar se Bazovci dobro zavedajo. Prav za to tekmo pa ima trener Zarje Scavuzzo velik problem. V nedeljo bodo morali «rdeče-beli» na igrišče brez režiserja Bona, ki je diskvalificiran. Ta odsotnost bo lahko usodna saj je Bon eden ključnih nogometašev Zarje. Juventina bo sprejela v goste Campanelle, ki (vsaj na papirju) ne bi KOŠARKA PRI OLIMPIJI Borovi mladinci jutri v Ljubljani Nastopili bodo v predtekmi srečanja IJZLCIimpija-Radnički Borovi mladinci bodo jutri gostovali v Ljubljani. Naši košarkarji bodo namreč igrali proti kadetom ljubljanske Olimpije, v predtekmi članov prve zvezne lige med Olimpijo in Radničkim iz Beograda. Nedvomno bo to srečanje za «pla-ve» veliko doživetje, saj bodo prvič nastopali v hali Tivoli. Razen tega se bodo spoprijeli z močnim nasprotnikom. Ne gre namreč pozabiti, da so Olimpijini kadeti med najmočnejšimi v Jugoslaviji. Med temi pa je Subotič, ki bo celo igral s člansko peterko. «Plavi» bodo, žal, nastopili z okrnjeno postavo: zaradi poškodb bosta namreč manjkala Edi Kraus in Mauro Francia, tako da bodo borovci zlasti pri skokih pod ko- a* - » * v 1 « .: ' : I % I \ -, m « * .w <• \ John Sutter, odlični košarkar italijanske peterke Brili državnega varnostnega urada glavnemu personalnemu uradu SS v Berlinu o Wirthovi smrti, ki se glasi: «W. so 26. 5. 44 ustrelili banditi, ko je bil na službeni vožnji od Trsta proti Reki. Zapušča svojo ženo Marijo, roj. 19. 8. 88, dva sina, stara 33 in 22 let. Vdova živi v Stuttgartu, Kautzsnhecke 22, W. ni bil imetnik esesovskega prstana z mrtvaško glavo in esesovske civilne značke.» 106) Y Poleg tega dokumenta je še nekaj dokumentov v Wirthovi personalni mapi, ki imajo podatek, da je Wirth padel 26. maja 1944 v akciji varnostne policije. Zanimivo je, da ni časopis Deutsche Adria Zeitung, ki je izhajal v Trstu, prinesel nobene osmrtnice in da nacisti celo najzaupnejšim italijanskim fašističnim policijskim ustanovam v Trstu niso zaupali imena padlega nemškega majorja pri Kozini. Za sedaj ne vemo, kje so ga pokopali, vemo pa, da sta dr. Friedrich Rainer in Odilo Globočnik, ki ju je Hitler zadolžil za gradnjo utrjenih črt v operacijski coni «Jadransko Primorje», neki gradbeni nadodsek preimenovala po Wirthu v Oberbauabschnitt «Wirth West». 107) Ker je Wirthovo ime v literaturi o nacistični evtanaziji, množičnem uničevanju Židov na Poljskem in o grozodejstvih v tržaški rižarni mnogokrat omenjeno, bi morda bilo prav, da bi na mestu, kjer je partizanska skupina I. bataljona Istrskega odreda uprizorila nanj napad, postavili spominsko obeležje. Le-to naj bi pripovedovalo, da je roka slovenskega partizana končala življenje enega najhujših morilcev v zgodovini človeštva. Satanovi sodelavci in nasledniki Povedal sem že, da je septembra 1943 z Globočnikom in Wirthom prišlo v Trst še pet morilcev iz akcije «Reinhard», in sicer: Gottlieb Hering, dr. Franz Stangl, Josef Oberhauser, Lorenz Hackenholdt in Konrad Geng, kmalu pa še nekaj drugih. Njihova imena smo srečali že v Lublinu, ko jih je Globočnik spomladi 1943 predlagal za napredovanje v višji ese-sovski čin. šem dokaj prikrajšani. Bor bo jutri v Ljubljani igral z naslednjo postavo: Valter Vatovec, Peter Žerjal, Robi Klobas, Egon Guštin, Henrik Lisjak, Marko Oblak, Edi Košuta, Marjan Kravos, Leonard Koren, Karel Ražem, Franko Sestan. Mladinsko srečanje med Olimpijo in Borom bo jutri, ob 18. uri. Članska tekma med Olimpijo in Radničkim, veljavna za prvo kolo prve zvezne jugoslovanske lige, pa oo ob 20. uri. Borovi mladinci naj se zberejo jutri, ob 15.15 na Trgu Oberdan, od koder bo odhod v Ljubljano. • • 4» Drevi pa bodo zaposleni Borovi naraščajniki, ki se bodo v prijateljski tekmi pomerili z Don Bo-scom. To srečanje bo predtekma članov med Don Boscom in Savoio iz Bočna. Borovci bodo igrali ob 18.30 v dolinski telovadnici. Srečanje članov bo ob 20. uri. " " UBVESTILA SPK Čupa obvešča, da bo v o-kvini obnovitve društvenega plovnega parka po ugodni ceni prodalo dve klubski jadrnici razreda «jola». Pri nakupu bodo imeli člani prednost. Informacije na telefon št. 200-252. * * * ŠZ Bor sporoča, da se prične otroška telovadba v ponedeljek, 14. t.m. ob 15.30 v Trstu, na stadionu «1. maj». Vpisovanja pred pričetkom telovadbe. Vadbo bo vodil prof. Franko Drasič. * * * SPD Trst obvešča, da se je že pričelo v Ul. Ceppa 9 (tel. 31-119) vpisovanje za sledeče pobude: a) Tečaj predsmučarske telovadbe v mestu (otroci in odrasli), na Opčinah, Proseku in v Križu. Prijaviti ime in letnik. b) 3 nedeljski subi treningi za o-troke 1., 2. in 3. smučarskega razreda. Telovadba, teorija, vaje s smučmi in tekme. c) Zimovanje na Krvavcu, od 22. do 29. decembra, v brunarici v Tihi dolini s tečajem in tekmo. Mesta omejena. Vpis veljaven le s plačanim predujmom (5.000 lir). Zaključek vpisovanj 15. okt. * * * Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča vse tiste, ki bi se radi začeli udejstvovati v košarki (mi-nibasketu), da bo vpisovanje za letnik 1962 in mlajše v torek na stadionu «1. maj» v Trstu, Vr-delska cesta 7, od 16. ure dalje. smela delati preglavic Štandrežcem. Tržačani bi se v nedeljo zadovoljili z eno točko. Juventina, ki igra pred domačim občinstvom pa računa na celoten izkupiček. Primorje bo igralo v Zagraju proti istoimenski enajsterici, ki po porazu z Edero išče takojšnjo rehabilitacijo. Primorje v tem začetnem delu prvenstva ni blestelo in zato igra v tej tekmi vlogo favorita ekipa Sagrada. Vesna bo sprejela v goste solidni Portuale. V vrstah Vesne bomo verjetno videli nekaj sprememb. Križani so si v teh dneh zagotovili (s posojilom) napadalca Samca (Breg), govori pa se tudi o prestopu (iz vrst Aurisine) Bortolottija, ki je bil že lansko sezono na posodo. S tema nogometašema se je Vesna znatno ojačila in sedaj lahko tekmuje z močnejšimi klubi, kot je Portuale, katerega mnogi celo proglašajo kot favorita za končno zmago. V ostalih tekmah predvidevamo delitev točk med Giarizzolami in Dui-nom, zmago Libertasa nad Costalun go, celotni izkupiček Stocka v dvoboju s S. Anno in delitev točk med Flaminiom in Isonzom., 3. AMATERSKA LIGA Jutri bo start prvenstva v katerem nastopa sedem naših enajsteric: pet na Tržaškem in dve na Goriškem. Obrnili smo se do zastopnikov naših tržaških klubov in jim postavili sledeče vprašanje: — Ste zadovoljni z razporeditvijo skupin? Kdo je favorit v vaši skupini in kakšni so cilji vaše enajsterice? Silvan Klabjan (predsednik Brega): «Razporeditev skupin je napačna in kritična. Mi smo želeli, da bi vse naše ekipe postavili v eno skupino, saj bi v tem primeru bile tekme dobro obiskane. Na žalost naše želje niso bile uresničene. Znašli smo se v skupini solidnih ekip, kjer je Aurisina glavni favorit. Breg letos nima posebnih ambicij, ekipo smo komaj obnovili in pomladili. Vseeno pa imamo zaupanje v moštvo in trenerja. Prepričan sem, da bodo to zaupanje upravičili.» Severin Kozina (trener Gaje) : «Določili so nam še kar dobro skupino in zato nimam posebnih pripomb. V naši skupini je glavni favorit e-najsterica De Macori, ki je bila lani druga. Gaja v tem prvenstvu nima posebnih ciljev saj ‘je moštvo mlado in komaj ustanovljeno. V.taboru Gaje pa vlada dobra volja in to je zelo važno v začetku kot tudi v teku prvenstva. Če nas bo dobra volja spremljala v prvenstvu res ne bi smeli imeti problemov.» Silvij Verginella (trener Olimpije): «Če pogledam razporeditev skupin lahko rečem, da smo bili kar srečni. Uvrstili so nas v skupino, kjer startata kot favorita De Macori in Primorec. Prav gotovo bi bil zadovoljen, če bo Olimpiji uspe lo se uvrstiti za tema enajstericama. S tem seveda nočem reči. da smo se že odpovedali končni zmagi. Če bi Olimpija imela vsaj enega spretnega strelca bi gotovo mnogo več pokazala v tem prvenstvu» Marcel Kralj (podpredsednik Pri marca): «Upoštevajoč, da so nas dodelili v skupino, kjer sta še dve slovenski ekipi (dva derbija) nimam pripomb. Za sestavo skupin pa vsekakor se mi zdi bolj koristno, če bi povabili na posvetovanje predstavnike društev. Vlogo favorita v naši skupini igra ekipa De Macori, ki bi morala biti na papirju najresnejši tekmec Primorcu za končno zmago. Končno besedo bo seveda i-melo igrišče. Ker sem že pri igrišču bi rad omenil, da v Trebčah še vedno čakamo na obljube občine, ki nam je zagotovila, da bomo lahko letos igrali na našem igrišču. Za sedaj pa izgleda, da je zadeva o začasnih slačilnicah ostala na mrtvi točki, kljub temu da je v Trstu velika potreba po igriščih. Naše i-grišče, ki je že vse urejeno, pa mora zaradi birokratskih zadev čakati. Kdaj bo prišlo do rešitve?» Lue jan Ferluga (tajnik Uniona): «Sestava skupin je zgrešena, ker nogometna zveza ne povabi več na posvetovanja predstavnike društev, kot se je to dogajalo pred leti. V naši skupini startata kot favorita enajsterici Baxterja in Aurisine. U-nion nima posebnih ciljev, za nas je važno nastopati in predvsem dati možnost najmlajšim da igrajo. Trener Uniona bo letos Federicci, pomagal pa mu bo Zanin. Omeniti bi sicer veljalo, da je Union letos odstopil Zarji nogometaša Poropata, ki je bil že lani na posojilo pri Zarji.» V prvem kolu bodo naše ekipe igrale: Union - Acconciatori, Breg -Lib. Rocol, Virtus - Primorec, Roia-nese - Olimpija, Gaja - Pellicana. Na Goriškem pa bo v prvem kolu Mladost igrala pred domačim občin- 0DL0ŽEN0 PRVENSTVO KER NI SODNIKOV V zadnjem uradnem poročilu (št. 6 z dne 8. 10. 1974) je pokrajinski odbor nogometne zveze FIGO med drugim dal tudi sledečo izjavo: «Ol veščama vsa društva, da bodo zaradi pomanjkanja sodnikov vse tekme prvenstva začetnikov, napovedane za nedeljo, 13. t.m., odložene. Problem sodnikov ni le trenuten in se bo verjetno zavlekel. Za nadaljevanje prvenstva začetnikov bo potrebno, da bodo tekme sodili odborniki ali pa trenerji posameznih društev». Prav zaradi tega je bila sklicana seja vseh nastopajočih društev za sredo, 16. t. m., kjer bodo obravnavali ta problem in iskali rešitev. To vprašanje se nam zdi zelo resno. Kar je danes doletelo začetnike, lahko jutri doleti naraščajnike, mladince itd. Pred kratkim je bil razpisan natečaj za nogometne sodnike. Koliko se jih bo vpisalo in koliko opravilo izpit, je težko predvideti. Prvenstvo začetnikov pa je za sedaj prekinjeno in kaže, da ne bo rešitve če ne bodo odborniki in trenerji začeli žvižgati. Sicer pa se pri tem postavlja vprašanje ali bo prvenstvo regularno, če bo prišlo do te začasne rešitve? Kako bo, če bo pomanjkanje sodnikov tudi v drugih 'pniénsTOih?............. B. R. stvom. V Doberdobu bo namreč sprejela v goste trdoživo ekipo Villese-ja, ki računa na remi. Mladost pa želi odnesti nekaj več, to se pravi obe točki. Sovodnje bodo v gosteh pri ekipi Poggia. Sovodenjci letos startajo z visokimi ambicijami in zato ne smejo zgubljati točk, posebno v začetku. Upoštevajoč, da bodo jutri v gosteh bi jih tudi ena točka zadovo-Ijila. B. R. * * * Za jutrišnjo prvo tekmo tretje amaterske lige s Poggiom je trener Sovodenj Giani Marson sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati ob 13.30 pred domačo gostilno za skupni odhod v Zdravščino. Ascoli - Torino X Cesena - Ternana X Fiorentina - Bologna 1 Inter - Cagliari 1 X Juventus - Milan 1 X L.R. Vicenza - Lazio X 2 Roma - Napoli 1 X Sampdoria - Varese X Brindisi - Genoa 1 X Como - Palermo 1 X Perugia - Foggia X Venezia - Padova 1 Catania - Messina X DOMACI ŠPORT DAJNES SOBOTA, 12. oktobra 1974 NOGOMET ZAČETNIKI 16.15 v Podgori Piedimonte - Juventina PRIJATELJSKI TURNIR 14.00 v Križu KASTA: mladi - stari * * * 16.15 v Križu «TRGOVSKA»: mladi - stari KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 18.30 v Dolini Bor - Don Bosco JUTRI NEDELJA, 13. oktobra 1974 NOGOMET. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici Zarja - Edera * * * 15.00 v Štandrežu Juventina - Campanelle * * * 15.00 v Križu Vesna - Portuale 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Zdravščini Poggio - Sovodnje * * * 15.00 v Doberdobu Mladost - Viilesse * * * 15.00 stadion «1. maj» Union - Acconcitori * * * 15.00 v Dolini Breg - Lib. Rocol * * * 12.30 na Proseku Virtus - Primorec * * * 10.30 na Padričah Roianese - Olimpija * * * 15.00 na Padričah Gaja - Pellicana MLADINCI 13.15 stadion «1. maj» Union • Rosandra * * * 10.30 v Bazovici Zarja - Fortitudo * * * 12.00 v Križu Vesna - Edera * * * 9.00 na Padričah Primorec • Lib. TS * * * 12.00 pri Sv. Sergiju Cremcaffi - Primorje NARAŠČAJNIKI POKAL PACCO 13.30 v Križu Vesna - Ponziana * * * 10.45 pri Sv. Sergiju Cremcaffè - Primorje * * * 12.00 stadion «1. maj» Union - Montuzza * * * 13.30 v Dolini Breg - Lib. Rocol * * * 9.00 v Gorici Audax - Juventina KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 18.00 v Ljubljani, hala Tivoli Olimpija - Bor (kadeti) KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 9.00 v Scorzeju (Benetke) Nastopa tudi Adria TROFEJA ZMAGE 11.30 v Trstu, Ul. Coroneo Nastopa tudi Adria športna združenje Bor obvešča, da je nova telefonska številka sedeža združenja in stadiona «Prvi maj» 51-377. Kaže, da je bil poleg Wirtha najpomembnejši SS-Haupt-sturmfiihrer, tj. esesovški kapetan Gottlieb Hering. Rodil se je 2. 6. 1887 (bil je torej le dve leti mlajši od Wirtha) v Warmbronnu, okrožje Leonberg in je služil pri kriminalni policiji, sodeloval pri nadstièni evtanaziji in pri akciji «Reinhard» v generalni guberniji na Poljskem. Tam je bil nazadnje komandant uničevalnega taborišča v Belzecu. V SS so ga sprejeli šele spomladi 1943, ko so mu za zasluge pri akciji «Reinhard» dodelili tudi čin esesovskega kapetana. Kot komandant uničevalnega taborišča v Belzecu je skupaj z esesovskim podporočnikom Gottfriedom Schwarzem prišel pred esesovsko sodišče, ker sta oktobra 1942 v bližini tega taborišča dala požgati dve vasi in ustreliti 46 vaščanov. Vendar ju je sodišče na Globočnikovo zahtevo oprostilo obtožbe, kar je nato potrdil sam Himmler. 108) Za sedaj še ne vemo za gotovo, kakšen položaj je imel Hering v Wirthovem oddelku «R», vemo le, da je po Wirthovem prevzemu druge naloge on začasno vodil ta oddelek. Morda lahko domnevamo, da je bil cd septembra 1943 do maja 1944 Wirthov namestnik ali vodja pododdelka «R I» v Trstu, saj je v tistem času podpisal številne zaporne liste, na katerih so za glavo dokumenta pripisali šifro «R I». Nr-iegova usoda po vojni ni znana. Revija II Meridiano di Trieste je aprila 1972 poročala, da je Hering umrl. Wirtha je polnopravno nasledil šele SS-SturmbannfUhrer ali esesovski major Dietrich Allers, rojen leta 1910 v Kielu in po poklicu odvetnik. Po skopih podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko sodimo, da je do junija 1944, ko je prispel v Trst, delal v Berlinu na Tiergartenstrasse 4, in sicer v Bračkovem uradu firerjeve pisarne. Kot vemo, je bil Bračkov urad zadolžen za izvedbo nacistične evtanazije. Allersovo ime se je v Trstu ohranilo le na treh dokumentih, ki so nam dostopni. Na prvem je pododdelek «R I» 18. 6. 1944 prevedel prijavo proti nekemu Narcisu Periniju, ki je bival v Trstu, Via Fabio Severo 84, in naj bi imel «zveze s komunističnimi tolpami» in naj bi tudi vedel, «da bodo Angloamerikanci bombardirali Trst». Nekdo je pripisal «beležko za SS-Hstuf. Heringa», da naj imenovanega čimprej primejo. Dne 3. julija 1944 pa je na dokumentu novi pripis «za Stbf. Allersa», da so Perinija in njegovo ženo tistega dne izpustili. 109) Dne 21. decembra 1944 pa je Allers kot inšpektor, vodja oddelka «R», pismeno naročil esesovske-mu podporočniku Oberhauser ju v pododdelku «R I», naj izpusti Maria Bordona. 110) Dne 13. marca 1945 je Allersovo ime omenjeno v dopisu policista Sohnedderja esesovskemu naredniku Hackemholtu, ki je bil takrat v Tolmezzu. 111) Wirtha, Allersa in Heringa je morala dobro poznati njihova prevajalka v Trstu, Augusta Redss. Wirtha je označila za «nasilnega», Allersa za «preveč oblastnega», Heringa pa za «poštenjaka». Vendar pa ni ničesar javno izpovedala o njihovi dejavnosti. 112) 103) Reitlinger n. d., str. 504. 104) Il Meridiano di Trieste, 20. 4. 1972. 105) Podatke o tem, kdo je bil ubiti esesovski major je nato M. Zadnik objavil v novem članku Komandant Treblinke in Rižarne je padel pri Kozini. TV 15, 1. 6. 1972. 106) BDC, HPA SS. C. Wirth, dopis RSHA, nedat., št. 3.690. 107) AJ, fond DKZ, inv. štev. 15.830, Allersov dopis Oberhauserju 21. 12. 1944. Kako malo je znano Wirthovo življenje in tudi smrt celo v Trstu in Vidmu (Udine), kaže opomba 83 v knjigi S. Bon Gherardi (glej op, 83!), ki se glasi: «Christian Wirth je morda tisti, ki je prišel v Trst potem ko je poveljeval gradu Martheim in trem uničevalnim taboriščem na Poljskem: Belzecu, Sobiboru in Treblinki, po ukazu Globočnika, kateremu je nato sledil v Trst septembra 1943; zdi se, da so ga ubili Titovi partizani, vendar bi bil lahko še živ. 108) BDC, Hauptamt SS-Gericht 25. 7. 1M4. 109) AJ, fond DKZ, inv. štev. 15.830. 110) AJ, fond DKZ, inv. štev. 15.830, Allersov nalog 21. 12. 1944. 111) AJ, fond DKZ, inv. štev. 15.830, Schneiderjev dopis 13. 3. 1945. 112) Il Meridiano di Trieste 20. 4. 1972. (Nadaljevanje sledi) Uredniltvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 7? 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio I — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo______Založništvo tržaškega tiska, Trst ,11-5374 Strali 8 12. oktobra 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-4536T «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.4 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZARADI NERODNOSTI ČLANOV TELESNE STRAŽE PREDVSEM ZARADI VISOKE CENE UVOŽENIH SUROVIN Strel pred odhodom V Damask:!Predviden primanjkljaj incident v Kissingerjevem «boeingu» Potovanje ameriškega tajnika v znaku zaostrenih odnosov z arabskim svetom ■ Arafatovi stiki s socialističnimi državami KAIRO, 11. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je odpotoval danes s štiridesetminutno zamudo s kairskega letališča zaradi incidenta do katerega je prišlo na samem letališču. Ko se je letalo z ameriškim državnikom in njegovim spremstvom (navzočih je bilo tudi več časnikarjev) približevalo odletni stezi, je nenadoma počil strel, morda tudi dva, kot trdijo časnikarji. Kissingerjeva telesna straža je takoj odvedla a-meriškega državnika v njegovo kabino. Vsi so namreč mislili, da je strel prihajal od zunaj. V istem trenutku se je zgrudil na tla član Kis-singerjeve telesne straže 34-letni Walter Bothe, ki se je tedaj zadrževal v mali kuhinji, kakih šest metrov proč od Kissingerja Na srečo je bil le lažje ranjen. Ameriški veleposlanik, ki je izpred letališkega poslopja opazoval odhod boeinga 707, je zaprepaden ugotovil, da se je letalo ustavilo ter je zato takoj po radiu poiskal zvezo z «boeingom». Po brezžičnem telefonu so ga obvestili, da je v resnici počil strel, za katerega pa v tistem trenutku niso vedeli še, če zunaj letala ali v notranjosti. Agenti telesne straže so nato našli tudi majhno luknjo v stropu letala samega, ki pa so jo kmalu zamašili. Nekoliko pozneje so ugotovili, da je bil incident slučajen. Majhen kovček z raznimi dokumenti, v katerem je bila tudi brzostrelka izraelske izdelave ,je padel na tla. Ker varnostna naprava ni delovala, je odjeknil strel, oziroma dva, kot trdijo časnikarji. Ko so ugotovili pravi vzrok nezgode, je letalo odpotovalo. Nekoliko pozneje so sporočili iz Damaska, da je ameriški državnik prispel v sirsko glavno mesto, ki predstavlja drugo etapo njegovega potovanja po Bližnjem vzhodu. Kmalu po svojem prihodu v Damask, je Kissinger odšel v predsedniško palačo, kjer so se začeli ob 12.30 po srednjeevropskem času pogovori s predsednikom Asadom ter ameriškimi predstavniki. Nekoliko pozneje sta se Asad in Kissinger pogovarjala sama. Kissinger je zapustil Damask že danes ob 19.30 ter je odpotoval v Aman, kjer se bo srečal z jordanskim kraljem Huseinom. Jutri zve-éer pa bo ameriški leteči državnik prispel v Jeruzalem kjer se bo pogovarjal z izraelskimi državniki. Pojutrišnjem se bo verjetno vrnil spet v Damask, od koder bo odpotoval v Kairo in potem nadaljeval svojo pot v Alžir. Iz vsega tega kar smo pisali o teh Kissingerjevih zapletenih potovanjih po državah Bližnjega vzhoda in tudi Afrike (Egipt in Alžirija) je razvidno, da hoče ameriška diplomacija navezati direktne stike z vsako posamezno državo arabskega bloka. Očitno je torej, da Kissinger ne išče neke globalne rešitve palestinskega vprašanja, temveč hoče doseči določene sporazume s posameznimi državami. To pa r.e gre v račun nekaterim arabskim državam, med katerimi so predvsem Egipt, Sirija, Libija, morda Alžirija in druge. Morda ne gre v račun niti Sovjetski zvezi, ki skupaj z arabskimi državami zahteva, da bi prišlo čimprej do sklicanja ženevske konference za globalno ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu. Amerikanci se otepajo ženevske konference in zdi se, da so doslej sprejeli več ukrepov, ki bi nekako zamrznili odnose med Egiptom in ZDA. Opazovalci pripominjajo, da ameriški kongres še ni odobril finančne pomoči Egiptu v znesku 250 milijonov dolarjev, kot je obljubil Nixon. Nadalje vse kaže, da je izgradnja jedrske električne centrale v Egiptu odložena za nedoločen čas, a ameriška pomoč v živilih Egiptu je bila znižana od enega milijona ton žita na komaj 100 tisoč ton. Nazadnje je treba še dodati, da je bil v ZDA odložen za nedoločen čas. O kairskih razgovorih med Kissin-gerjem in Sadatom, oziroma Isma-ilom Fahmijem, pa ni nobenih konkretnih vesti. Obe stranki izjavljata, da so bila pogajanja uspešna in so potekala v prijateljskem vzdušju. Prav gotovo je še prezgodaj, da bi ugibali o poteku nadaljnjih pogajanj, ki se bodo prav gotovo še obnovila. Medtem se v Izraelu pripravljajo na Kissingerjev obisk, do katerega bo prišlo jutri zvečer. Že danes se je sestala izraelska vlada, ki je obravnavala vsa pereča vprašanja v zvezi z rešitvijo večstranskih odnosov med Izraelom in arabskimi državami v zvezi s posegom ameriškega državnega tajnika. Na vladni seji so bili navzoči tudi načelnik generalštaba general Mordehaj, i-zraelski veleposlanik v ZDA in drugi. Kot je že v navadi, v Izraelu rožljajo z orožjem. V nekaterih vojaških krogih napovedujejo celo, da bi utegnilo priti do izbruha sovražnosti posebno s Sirijo v zelo kratkem času, če se zadeve ne bodo uredile. Poudarjajo pa, da je izraelska vojska pripravljena in da je izvedla številna obrambna dela na vsem področju Golana. Izraelska vlada se bo ponovno sestala po prvem stiku z ameriškim državnim tajnikom, ki se bo pojutrišnjem zjutraj ponovno pogovarjal z Rabinom in drugimi izraelskimi predstavniki. Vse kaže, da je H. Kissinger sedaj zainteresiran posebno za razmik čet na področju reke Jordana. Izraelci poudarjajo, da vseh področij, ki so jih zasedli leta 1967, ne bodo zapustili zaradi obrambnih razlogov. Na kraju naj še omenimo, da organizacija za osvoboditev Palestine razvija sedaj zelo intenzivno akcijo. Njen predsednik Jaser Arafat je na obisku v Romuniji, v naslednjih dneh pa bo odšel v Budimpešto. Generalni sekretar KP Sovjetske zveze Brežnjev pa je v svojem govoru v Kišinevu v Moldaviji izjavil, da Sovjetska zveza zahteva čimprejšnje sklicanje ženevske konference. Sporočajo tudi o pogovorih in srečanjih med Gedafijem ter Bumedienom ter tudi med jordanskim kraljem Huseinom in libanonskimi predstavniki. Je Michele Sindona še vedno v Italiji? MILAN, 11. —- V sodnih krogih so potrdili presenetljivo vest, da mednarodna policija «Interpol» sploh ne išče pobeglega italo-ameriškega finančnega magnata Micheleja Sin-dono, ki je bankrotiral za več sto milijard. Sindona je baje v Švici, čeprav so mnogi prepričani, da ni zapustil Italije. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da so proti njemu izdali zaporni nalog, s katerim razpolaga italijanska policija, ne pa «Interpol». 107 beguncev zaprosilo za pomoč italijansko veleposlaništvo v Čilu SANTIAGO DE CHILE, 11. — Sto sedem oseb, verjetno pristašev organizacije «MIR», je prejšnjo noč vstopilo v italijansko veleposlaništvo v čilski prestolnici in zaprosilo za politično zatočišče. Vesti niso ne potrdili, ne demantirali v krogih italijanskega veleposlaništva, pač pa jo je objavilo «zunanje ministrstvo» Pinochetove junte. Točneje je «zunanji minister», admiral Patricio Carvajal, sklical časnikarje na tiskovno konferenco in jim sporočil omenjeno vest. Admiral Carvajal je tudi povedal, predvideni obisk predsednika Sadata da ga je o vstopu 107 oseb v ita- lijansko veleposlaništvo opozoril^ sam italijanski vršilec poslov. Pinochetova junta bo, po besedah admirala Carvajala, skrbno preučila vsak > posamezen primer in si pridržuje pravico, da ne izda dovoljenja za odhod iz čila tistim beguncem, za katere meni, da so «navadni zločinci». Zdi se, da je večina beguncev sodelovala z nedavno ubitim voditeljem MIR En-riquezom. Četverica sindikalistnv se je vrnila iz Španije TURIN, 11. — Iz Španije so se vrnili italijanski sindikalisti, člani pokrajinskega vodstva zveze kovinarjev za Turin, ki so jih franki-stične oblasti aertirale v neki cerkvi v Barceloni. Štirje kovinarji, Pieri, Pregnola-to, Di Stefano in Deltoni, so se udeležili ilegalnega sestanka španske sindikalne organizacije, ki ščiti delavce Fiatovih podružnic v Barceloni. To so storili na osnovi sklepa italijanske sindikalne organizacije, da se poveže z delavci istega sektorja, ki delajo v okviru multinacionalne družbe pod Fiatovim okriljem. Na aretacijo 47 sindikalistov, med katerimi je bila tudi četverica italijanskih kovinarjev, so barcelonski delavci (predvsem oni, ki delajo V Fiatovi podružnici SEAT) odgovorili z množično stavko. Na ta družbeni pritisk in po posredovanju italijanskih konzularnih o-blasti, je frankistična policija morala izpustiti 45 aretiranih. Med temi tudi predstavnike FLM. v plačilni bilanci SFRJ Dokajšnjo vlogo ima zmanjšanje izvoza mesa v države EGS TRŽAŠKI DNEVNIK (Od našega dopisnika) | voza, ki je, po njegovem mišljenju, BEOGRAD, 11. — V trgovinski iz- : edini način, da se primanjkljaj ob-menjavi z inozemstvom bo Jugoslavija letos zaradi velikega skoka cen B. B. surovin in reprodukcijskega materiala, ki ga uvaža, po drugi strani pa zaradi občutnega padca cen nekaterih surovin, ki se izvažajo (predvsem baker in les) zabeležila precej visok negativen saldo, zaradi česar se bo letos tudi plačilna bilanca zaključi Zaključeni burmansko-jugoslovanski pogovori (Od našega dopisnika) la s primanjkljajem, za razliko od j BEOGRAD, 11. — Predsednik re lanskoletne, ko je bil zabeležen presežek za 455 milijonov dolarjev. Celo visoki neblagovni devizni dohodki ne bodo zadostovali, da bi se kril zunanjetrgovinski deficit. To je izjavil zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger na današnj^ seji odbora za gospodarske odnose z inozemstvom sveta republik in pokrajin skupščine SFRJ. Cene uvoznega blaga so se letos povečale za 62 odst., cene blaga, ki ga izvažajo poprečno pa samo do 21 odst. Namesto planiranega povečanja izvoza za 9,5 odst. bo. kot kaže. realizirano samo 5-odstotno povečanje. Na inozemskem trgu >p namreč vedno težje prodajati pohištvo, konfekcijo (tekstilno in usnjeno), kovinske izdelke, zdravila, steklo in drugo blago. Manjši je tudi izvoz bakra in gradbenega lesa ter mesa, zaradi omejitev, ki so jih uvedle članice Evropske gospodarske skupnosti. publike Tito je v zdravici na po siovilnem kosilu v čast predsednika burmanske unije Ne Vina, ki je danes odpotoval iz Jugoslavije, ugotovil, da prihaja vpliv neuvrščenih vedno bolj do izraza. Medtem ko so prej v svetovni organizaciji nekatere velike sile pogostoma onemogočale podvzemanje konstruktivnih korakov .danes tega več ne morejo. V svetovni organizaciji, kjer danes prevladujejo neuvrščene države, se ne more več špekulirati z raznimi vprašanji in pridobivati vlade. Tito je izrazil prepričanje, da se bosta obe državi trudili, da še bolj utrdita in razširita sodelovanje na dvostranskem in mednarodnem področju, kajti svetovni položaj je po oceni jugoslovanskega predsednika zelo zapleten. Mi moramo povsod sodelovati, kjer je potrebno, je poudaril Tito, kajti mir se lahke danes obvaruje in katastrofa se lahko pre-Zvezni izvršni svet je konec julija , Preči samo «e bomo vsi aktivno de-sprejel določene ukrepe za izboljša- l0Vah’ Ce bom° uPosteval1 ne sam0 nje zunanje trgovinske izmenjave, toda vpliv teh ukrepov se bo, po besedah zveznega tajnika za zunanjo trgovino, občutil šele v prihodnjih mesecih. Primanjkljaj plačilne bilance se bo kril deloma z deviznimi rezervami, deloma pa s posojili. Predsednik odbora Boris šnuderl se je v razpravi zavzel za intenziviranje iz- iiiiiiiiitiiiHiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitimiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiMiiiiuiiuiiiiiiiiiiii POD PRITISKOM FAŠISTIČNIH SIL Pred dokončnim razpadom peronističnega gibanja Množično izseljevanje iz države zaradi groženj teroristov «AAA» BUENOS AIRES, 11. — Politični položaj v Argentini se slabša z dneva v dan. Siloviti družbeni spopadi med delavskimi sloji in argentinsko buržoazijo prihaja do viška, vzporedno z zaostrevanjem političnih odnosov v notranjosti pero-nističnega gibanja. Kot je znano, je peronistična levica odločno odklonila reševanje socialnih problemih na način, ki ga predlagajo desničarski krogi. Do sedaj je «Isabelita», žena pokojnega predsednika Perona, ki je po smrti svojega soproga postala poglavar države, skušala obdržati enotnost gibanja «descamisadov», toda vse kaže, da ta naloga presega njene moči in sploh moči vsega peronističnega gibanja. V ospredju so sedaj «bojevniki» organizacije «Alianza anticomunista argentina», ki grozijo, da bodo fizično likvidirali komuniste in ljudi, ki jim je svetovni nazor marksizem. Boj gre na nož, saj se seznami ljudi, ki jim «AAA» grozi s smrtjo, večajo z dneva v dan. številni javni delavci, univerzitetni profesorji, zdravniki itd. so že zapustili Argentino, ker čutijo, da jim je fašistična organizacija za patemi in da bi v nasprotnem primeru lahko postali v kratkem času žrtve atentatov. Seznam žrtev pripadnikov levičarskih peronistov postaja iz dneva v dan obsežnejši. Dogajanja v Argentini dokazujejo, Med drugim dnem protivladnih demonstracij študentov v seulski univerzi je prišlo do novih izgredov. Policija, ki je že včeraj razpršila večtisočglavo množico katoliških duhovnikov, min ter laikov, ki so zahtevali demokratične zakone v Južni Koreji, je morala včeraj nastopiti s solzilnimi bombami, da je razgnala nad 2000 demonstrantov da je v vsej Južni Ameriki v teku širokopotezno izvajanje načrta, ki naj bi preprečil v teh državah svobodnejši demokratični razvoj, ki naj bi predvsem prinesel s seboj osvoboditev delovnih množic. Ta načrt, ki ima svojo odskočno desko v Čilu, je prav gotovo povezan z sedanjim režimom v tej državi in ne bomo zgrešili, če trdimo da ima vmes svoje prste tudi ameriška CIA. V Argentini bo izvajanje tega načrta pomenilo dokončno likvidacijo peronističnega gibanja. Razredna logika bo zmagala na vsej črti. Ogromno nahajališče metana in lahkega petroleja MILAN, 11. — Ob prisotnosti državnega poglavarja, predsednika vlade in ministra za državne soudeležbe so v kraju Casirate d’Adda, med Milanom in Bergamom, odprli vrtalne naprave ENI, ki bodo Italiji nudile, v kratkem času, nad tri milijarde kubičnih metrov metana in dva milijona in pol ton dragocenega «lahkega petroleja» (zmesi 55 odst. bencina, 16,5 odst. kerosina, 10 odst. plinskega olja in 9,5 odst. maziv). Blazna tekma (Nadaljevanje s 4. strani) proračun se je z lanske 1 milijarde 474 milijonov dolarjev povzpel na 3 milijarde 688 milijonov dolarjev. Na koncu še nekaj podatkov o Siriji: Njen obrambni proračun je lani znašal 216 milijonov dolarjev in se je v novem proračunskem letu dvignil na 460 milijonov. Sirska vojska šteje skoraj 140.000 mož, od česar odpade 125.000 na kopensko vojsko, ki jo sestavljata dve oklepni diviziji, tri motorizirane pehotne divizije ter tri mehanizirane brigade, ki jih dopolnjuje še ena oklopna brigada. Sirska vojska razpolaga z raketami zemlja-zrak sovjetske proizvodnje. Razpolaga pa tudi z dobrim ducatom baterij «sam 6», ki služijo za vojno proti oklopnim vozilom. Sirska vojska ima 1600 tankov in 1400 oklopnih transportnih vozil. Njeno letalstvo ni tako močno kot izraelsko in egiptovsko in je vse sovjetske izdelave. Navedli smo konkretne podatke o stanju oborožitve teh treh držav, ki so bile najbolj angažirane v vojni in neposredno angažirane v tem problemu. Če upoštevamo dejstvo, da so te tri države pravzaprav še najmanj bogate, ker nimajo nafte, so žrtve za oboroževanje še večje. Zato bi bilo treba najti drugačno in ne vojaško rešitev problema Srednjega vzhoda. svoja notranja vprašanja temveč tudi vprašanja mednarodne skupnosti. Ne Vin se je v odgovoru na zdravico popolnoma pridružil mnenju predsednika Jugoslavije. Na koncu sporočila se omenja, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel vabilo, da uradno o-bišče Burmo. B. B. Tragična smrt norveškega pomorščaka S krova norveškega tankerja «Ber-ge Sigval», ki je predpoldne priplul iz pristanišča Arzew v Alžiriji v Tržaški zaliv, so včeraj prenesli v mrtvašnico truplo mladega pomorščaka, ki se je med plovbo ponesrečil. Gre za komaj 22-letnega norveškega državljana Jana Viggoja Pettersena. Umrl je že v sredo, 9. oktobra. Po prvih preiskavah, ki so jih u-vedli na krovu ladje, sklepajo, da je mladi pomorščak umrl zaradi zadušitve. V popoldanskih urah so namreč Pettersena poslali v podpalubje, da bi pregledal naprave za razkladanje nafte. Ker ga dolgo ni bilo iz spodnjih prostorov, so njegovi delovni tovariši pogledali v podpalubje ter z grozo odkrili njegovo truplo, ki je plavalo v pol metra visoki vodi. Po skrbnem pregledu prostorov so ugotovili, da Pet-tersen ni odprl naprave za ventilacijo in izločanje strupenih plinov, ki se nabirajo v teh prostorih podpalubja. Najbrž je bilo ravno to usodno za mladega pomorščaka, ki ga je zaradi plinov obšla slabost in se ni mogel več rešiti iz smrtonosnega objema. Potrdilo o smrti je včeraj okrog poldne izdal zdravstveni funkcionar dr. Fabiani, dovoljenje za prevoz trucia pa državni pravdnik Brenči. Truplo so okrog 16. ure prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim o-blastem. • Na pobudo rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje so se včeraj sestali na sedežu konzulte predstavniki inštituta za preventivno medicino dela ter predstavniki delavskega sveta tovarne Stock. Namen srečanja je bila poglobitev znanja med uslužbenci tovarne o vprašanju poklicnih bolezni. S srečanja je izšel Z ZRAČNO PIŠTOLO STRELJALI V ŽARNICE Vandalski nočni pohod treh mladih pobalinov Pohod se je začel v Barkovljah ter se po več urah zaključil na Elizejskih poljanah z aretacijo treh študentov Preteklo noč je bilo naše mesto spet prizorišče zgovornega in hkrati zaskrbljujočega primera vandalizma. Tri mlade študente so težko razumljivi nagibi prisilili, da so se z zračnimi pištolami znesli nad mestnimi svetilkami. Njihov vandalski pohod se je začel še pred polnočjo v Barkovljah in se zaključil šele ob štiri uri zjutraj v okolici Elizejskih poljan z njihovo aretacijo. Aretirali so 21-letnega Giorgia Marussija s Trga Stare mitnice, 19-letnega Roberta Lamprechta iz Ul. Bottego 2 in 19-letnega Williema Bizzarra iz Ul. Tonello 1. Vsi trije so študentje. Prvič je v zvezi z nočni fi vandalskim pohodom zabrnel na kvesturi telefon nekaj čez 23. uro. Nekdo je dežurnega agenta obvestil, da si v Miramarskem drevoredu, v višini Ul. Bonafata, trije mladeniči krajšajo čas s tem, da z zračno pištolo streljajo v ulične svetilke. Povedal je tudi, da se je trojica pripeljala z rumeno mini minor. Nemudoma je proti Barkov-Ijam krenil policijski avto, a ob prihodu agentov, ni bilo o mladih pobalinih več sledu. Za sabo so pustili le kup razbitega stekla. Ob 1.45 nov telefonski poziv. Tokrat iz Drevoreda R. Gessi. Spet ista zgodba. Spet trojica z rumenim mini minerjem in pištolo in spet razbite luči. Tudi tokrat je policija prišla prepozno. Ob 4. zjutrai ista pesem. Izpred kvesture sta tokrat odbrzela dva policijska avtomobila. V Ul. Locchi, tudi sklep o nadaljnji poglobitvi te- ! od koder so tokrat telefonirali, je ga problema. 1 bilo ob prihodu agentov sicer spet vse mirno, toda agentom enega avtomobila se je sreča nasmehnila. V Drevoredu Elizejskih poljan so končno izsledili rumeni mini minor ter ga po krajšem zasledovanju ustavili. Po identifikaciji mladeničev, só a ontj od njih zahtevali, da jim izročijo orožje in res je Marussi potegnil na dan zračno pištolo znamke diana kalibra 4,5, Lamprecht pa 30 nabojev. Vse tri so, kot rečeno odpeljali na kvesturo, kjer so jih prijavili sodišču pod obtožbami povzročitve škode, streljanja na javnem prostoru ter nezakonite nošnje orožja, Melni sanatorij v neznosni krizi Deželna pneumološka bolnišnica «S. Santorio» je že več dni v res neznosnem položaju. Pomanjkanju osebja se je pridružila še kriza najnujnejšega in najpomembnejšega radiološkega oddelka, brez katerega ni mogoče opravljati kliničnih pregledov. To je krivo, da ne more bolnišnica že dva tedna sprejemati novih pacientov ter jim zagotavljati ustreznega zdravljenja. Zaradi kritičnega položaja želi svet delegatov bolnišnice seznaniti javnost s perečimi vprašanji ter pozvati odgovorne oblasti, da na katerikoli način ukrepajo za normalizacijo položaja. Na koncu svet delegatov opozarja, da družbo vsak dan zastoja v bolnišnici stane 3 milijone lir in da bi z denarjem, ki ga je bolnišnica porabila kljub izgubljenim dnem, že kupili nove moderne radiološke naprave. garbar! konfekcija garbari način oblačenja darila za obiskovalce trgovine garbar! garbari s.p.a. bomo predstavili v nedeljo 13. oktobra 1974 ob 15. uri, v kolekcije za jesen/zimo 1974 za moškega in žensko način oblačenja trstu ulica carducci, 23 tel. 30.313 gorici korzo italia, 51 tel. 26.87 Trento - Treviso - Padova - Gorica - Belluno - Vicenza - Verona - Venezia - Udine - Bolzano - Trst