Poštnina plačana v gotovini	LETO L Vili	У Ljubljani, v četrtek 9. oktobra 1930.	ŠTEV. 231	2. izdaja Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
L red o lit vo je v Kopitarjevi ul.6/111
Teletom uredništvu: dnevna služba 2050. - nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Revolucija v Braziliji
Vstaši zavzeli Pernambuco — Pred veliko bitko med zveznimi in
vstaškimi četami
Naraščanje opozicije v Rusiji
Stalinova zmaga na zadnjem komunističnem kongresu ni bila popolna. Opozicijo je sicer Stalin porazil in jo prisilil k spokornim izjavam, toda kljub temu je dosegla mnogo. Pokazalo se je, da Stalin ne dosega oboževa-nega Ljenina. Dočim je bil Ljenin mož idej, gradi Stalin samo na surovo silo. Ljeninu tudi niso mogli očitati sebičnosti, dočim Stalin nima čistih rok. Kongres je razgalil Stalinove slabe lastnosti in nepoštena dejanja. Zato nasprotje do Stalina vedno bolj narašča.
Znak nezadovoljnosti s Stalinom je sabotaža po najraznovrstnejših boljševiških podjetjih. Tako je bilo v prvem poletju letošnjega leta na sovjetskih železnicah 14046 nezgod, nesreč in poškodb ali 80 dnevno. Zato je sovjetska vlada sredi septembra izdala zakon, ki spreminja delavce v prave sužnje. Delavci ne smejo odpovedati nadaljnega dela v službi, podjetja pa imajo pravico odpuščati delavce. Ce ima kali delavec v delavski knjižici označen za vzrok odpusta sabotažo ali protisovjet-sko mišljenje, ga ne sme več sprejeti nobena tovarna. Na ta način hoče prisiliti vlada delavstvo, da bi jo podpiralo pri izvršitvi petletnega gospodarskega načrta, ki zlasti v večjih podjetjih ne dosega zaželjenih uspehov. V rudo-kopih in premogokopih je uspeh v zadnjih mesecih za 40 odstotkov manjši kakor bi moral biti po petletnem načrtu, četudi uporablja sovjetska vlada vsa sredstva, da bi ga uresničila.
Posebno nevarnost vidi Stalin v znanstvenih krogih. Boljševizem je začel podirati vero v Boga z navidez znanstvenimi razlogi. Poveličeval je avtoriteto znanosti in znanstvenikov, da bi zrušil krščanstvo. Toda v zameno hoče zdaj znanost popolnoma zasužnjiti stranki. Zato je stališče znanstvenikov napram boljševizmu čedalje bolj odklonilno, dasi se javno ne smejo izrekati proti njemu. Človeku visoke izobrazbe pa je tudi zelo težko odobravati vsak še tako ponesrečen korak gruzinskega neizobraženega gorjanca Stalina.
Kakor je Stalin skušal odstraniti nevarnost ukrajinske kontrarevolucije s tem, da je dal v marcu obsoditi na večletno ječo 37 ukrajinskih agronomov, pisateljev, vseučiliščnih profesorjev in kulturnih delavcev, tako je sedaj udaril tudi po ruskih znanstvenikih. Prvi poskusni balon je bil Nikolaj Uikolajevič Va-škov, slavni ruski inženjer, eden izmed najboljših ruskih strokovnjakov v elektrotehniki.
Te dni so boljševiške oblasti zaprle mnogo učenjakov, ki so ponos ruske znanosti. Lansko leto so priredili Nemci v Berlinu Zgodovinski teden, na katerga so povabili tudi ruske zgodovinarje, ki so se odzvali z dovoljenjem boljševiške vlade v zelo častnem številu. Sedaj jim očitajo, da so za svojega bivanja v Berlinu vzbujali splošno pozornost nemške buržoazije in da eo imeli z njo razgovore v protiboljševiškem smislu. Tako so zaprli akademika M. K. Lju-bavskega, bivšega rektorja moskovske univerze, profesorje D. N. Jegorova, A. N. Jakovljeva, Bogojavljenskega in S. V. Bahrušina s celo vrsto mladih zgodovinarjev. Pri akademiku Lju-bavskemu je trajala hišna preiskava 16 ur. Kot obtežilni inaterijal so našli pri njem nekaj dolarjev, ki jih je hotel izročiti svoji hčeri.
S temi zapori hoče sovjetska vlada pre-Btrašiti opozicijo in vplivati na ostalo izobra-ženstvo, da se ne bi upalo postaviti se na čelo nezadovoljnežev. V priprostih ljudskih množicah skušajo s tem vzbuditi sumnjo, da so znanstveniki krivi, da ne more boljševiška vlada ustvariti blagostanja. Ker vedo, da vplivajo na ljudstvo med vsemi znanstveniki najbolj zgodovinarji, so zaprli najprej nje. Slavni ruski zgodovinar Platonov pa ječi že itak več ko pol leta.
Stalin skuša dvigniti omajano vero v sedanjo boljševiško vlado z zunanjepolitičnimi uspehL Zato je po nemških volitvah imenoval za naslednika Krestinjskemu Leva Mihajloviča Hinčuka. Četudi se ni pečal dosedaj z zunanjo politiko, ampak samo s trgovskimi vprašanji, je vendar zasedel to važno mesto v Berlinu. Ze kot namestnik sovjetskega trgovskega ministra je pokazal izredno delavnost in naklonjenost sedanjemu diktatorju. Kot bivši menjše-vik skuša oprati svoj prejšnji greh, da je bil nasprotnik boljševikov. Kakor so bili janičarji vedno bojevitejši in hujši od Turkov, tako upa Stalin, da bo Hinčuk kot spokornik napel vse sile, da doseže uspehe v Nemčiji.
Kako se Stalin boji opozicije, kaže dejstvo, da je vložil v nekaterih berlinskih bankah ogromne vsote na imena svojih najzvestejših prijateljev, da bi imel pripravljena denarna sredstva, če bi izbruhnila v Sovjetski državi protirevolucija.
Vsi znaki kažejo, da imajo vzhodni Slovani na jeziku veliko besedo, da jo izgovore ob ugodni priliki.	—b—
70 oseb utonilo
London, 8. oktobra. AA. Po najnovejših vesteh iz Mehike je nošlo v Pachuci smrt v valovih 71) oseb. škodo, ki jo je povzročila jHiplava, cenijo na en milijon pezov. Več hiš sc je zrušilo. Valovi so poškodovali mnoge trgovske obrate in odplavili razstavljeno blago. Poslanska zbornica je izglasoval« podporo trideset tisoč pezov.
London, 8. okt. AA. Reuter poroča iz Per-numbuca, da so objavili revolucijonarji komunike, v katerem pravijo, da je general Tavora z 8000 vojaki ter s pomočjo ljudstva in policije v Parahybi zavzel Pernambuco po naskoku, pri katerem sc je prav posebno izkazala policija. Po težkih in krvavih bojih so revolucijonarji zmagali na vsej črti. V Pernnmbucu korakajo po ulicah povorke prepevajoč revolucijonarnc pesmi. Množice so napadle lista »Jornal« in »Provincia« ter zažgali uredniške prostore in tiskarne. Množica je napadla tudi tovarne in stanovanje lastniku lista »Jornal«. Več pristašev predsednika Prestesa jc bilo na ulici linčanih. Predsednik države Pernambucii je zbežal na vojni ladji v smeri proti severu.
London, 8. okt. os. »United Press« objavlja detnjlirnna poročila o revoluciji v Braziliji. Mesto Belic Horizonte v državi Minas Gernes je v rokah upornikov. Ravnotako so rcvolncijo-nnrci zasedli Porto Allegrc, glavno mesto države Rio Grnndc do Sul. Po najnovejših informacijah se ustaja širi v notranjščino federalne
države, tako so države Parana in Matto Grosso tudi že v popolni vstaji. Uporniki so vjeli vrhovnega poveljnika federalne armade generala Azevede.
London, 8. okt, os. »United Press« poroča iz. MontVideo, dn so revolucijonorci žc sestavili provizorično vlado, ki ima svoj sedež v državi Rio Grande do Sul. V svoji proklamaciji zahteva revolucijonarna vlada popolno osvoboditev od Brazilije. V Rio de Janeiro se čuti velikansko pomanjkanje živil, tako da je federalna vlada morala rekvirirati vse trgovine z živežem in predpisati stroge odredbe glede razdelitev živeža.
London, 8. okt. os. зReuter« poinoča iz Rio de Janeiro, da je federalna vlada ukazala splo-I šno mobilizacijo 450.000 rezervistov, ki so potrebni, da se napravi red v državi. Vlada jc re-kvirirala vsa trgovska letala in jih namera/va staviti v službo armade za pobijainje revolucije. Na drugi strani j>a pravijo poročila, da jc general Ramo z vsemi svojimi četami prešel v tabor revolucije.
Ne.wyork, 8. okt. as. V Braziliji je pričako-vati velike bitke med vladnimi četami in vstaši. Očitno je, da so v nasprotju z demnntijeni vlade vstaši zasedli državo Purana in da prodirajo v treh kolonah. Do prvih spopadov med vladnimi četami iu njimi še ni prišlo-, pričakujejo se pa jutri. Na srednji fronti je položaj nespremenjen. Vladne čete so bombardirale Bella Horizonte in okolico. V svojem prveni oficielnem poročilu izjavlja vlada, da ji je prebivalstvo večine držav lojalno in dn je preskrba z živili za Rio de Janeiro in Sno Paolo zagotovljena. Vlada bo najpozneje do konca vladne periode predsednika Louisa zatrla vstaše. Ker so banke zaprte zn petnajst dni, je v Rio de Juneiru življenje kakor ob nedeljah. Poslovno življenje počiva. V parlamentu se. je predlagal 30-dnevni moratorij.
Ncwyork, 8. okl. as. Zvezne čete v držaivi Para so pregnale revolucionarne čete, ki so porušile železnico in se umikajo proti severovzhodu v Brageuzo. — Revolucijonarji so brez boja in krvoprelitja zavzeli mesto Maeatl.
Fašistični list odobrava napad na „Novi list"
Rim, 8. okt. u. Italijanski listi poročajo, da je bil v goriški okolici ubit italijanski učitelj Sotto-santi in je ob tej priliki fašistična mladina napadla uredništvo »Novega lista«, ki je popolnoma nepolitično glasilo in je njegov edini namen, da nudi slovenskemu prebivalstvu čtivo v slovenskem jeziku. »II Tevcre« odobrava napad na omenjeni list in se čudi, kako da je sploh smel še izhajati, ker Italijani ne potrebujejo lujih listov v svoji državi. »Tribuna« naglaša, da se Slovencem ni treba ničesar bali, če le spoštujejo italijanske zakone. »Novi list« ni ničesar zagrešil in bomo videli, koliko bo imel zaščite pred oblastjo in ali bodo (udi ti atentatorji postavljeni pred sodišče tako, kakor atentatorji na »Popolo di Trieste«.
Mironescu dobil mandat
BukareSt, 8. okt. as. Zunanji minister Miro-nescu je bil danes popoldne sprejet v Sinaji pri kralju. Ko je ob 4 popoldne zapustil palačo, je izjavil časnikarjem, dn mu je kralj poveril sestavo kabineta. To nalogo jc sprejel, prosil pa jc, da se mu da do jutri popoldne čas, da bo mogel radi liste članov kabineta staviti svoje predloge. Miro-■ nescu je izjavil dalje, da je glede sestave kabineta dobil popolnoma proste roke. Zvečer bo odpotoval v Bukarešt, da bo tekom jutrišnjega dopoldneva sestavil kabinet.
Madžarsko - bolgarska pogodba
Bukarešta, 8. okt. p. V političnih krogih se trdi, da bo zunanji minister grof Bethlen posetil Ancaro in nekatere evropske prestolnice. V Ancaro odpotuje 29. oktobra in ostane tam dva dni. Nato odide v Sofijo, kjer bo vrnil službeno obisk ministrskemu predsedniku Ljapčevu. Te vesti se živahno komentirajo posebno sedaj, ko je objavljena
zaroka bolgarskega kralja z italijansko princeso. Poset ima značaj zunanje politične akcije. Širijo se tudi vesti, da bo grof Bethlen podpisal prijateljsko pogodbo med Bolgarsko in Madjarsko. Na povratku iz Sofije ostane nekaj dni v Budimpešti, nato pa odpotuje na Dunaj in v Berlin.
Balkanska pogodba
Ugodna razpoloženja na konferenci v Atenah
Atene, 8. okt. as. Politična komisija balkanske konference je pod predsedstvom romunskega delegata Pella spre-jela sklep, ki se bo jutri predložil plenarni seji. S tem sklepom izjav! a, da je potrebno, dati balkanskim narodom dopolnilna varnostna jamstva v obstoječih pogodbah, pri čemer bi se vpoštevalo tudi vprašanje manjšin. Politična komisija je dalje sklenila, da se bodo zunanji ministri balkanskih držav sestajali vsako leto enkrat. Razmotrivaln sc bo tudi možnost, da sc takoj sklene balkanski pakt. Uspeh glasovanja v plenumu je še negotov, ker bo, kakor se domneva, bolgarska delegacija zahtevala večja jamstva v manjšinskem vprašanju. Komisija za razvoj duhovnih odnošajev je sklenila, da bo imel. institut, ki se ima ustanoviti, sedem oddelkov: vseučiliški odsek, vzgojni odsek, cerkveni oddelek in oddelke za tisk, propagando, politiko in za ženska vprašanja.
Pariz, 8. oktobra. AA. Poročajo iz Aten, da jo bilo zaradi velikega števila predlogov na balkanski konferenci sklenjeno, da se vsakemu delegatu dostavi vprašalna pola, da se bo na ta način moglo razpravljati o vseh vprašanjih. V vprašalno polo so postavljeni tudi predlogi, ki se tičejo balkanske unije, letalske službe, vj>rašanja šolskih knjig, higienske službe in trgovinske arbitražne zbornice.
London, 8. okt. AA. Atenski dopisnik »Time-sa< poroča, da so na včerajšnjem sestanku balkanske konference razpravljali o možnosti balkanskega Locarna. Dopisnik poroča o tej zvezi, da so bolgarski delegati predlagali konvencijo o manjšinah, nakar so jugoslovanski delegati odgovorili, da je to vprašanje rešljivo samo v okvirju balkansko unije.
Zasedanje faš.
Novi direktorij stranke — „
Rim, 8. okt. AA. Snoči ob 8 je bilo otvorjeno oktobersko zasedanje velikega fašističnega sveta. Pred prehodom na dnevni red je predsednik vlade pozdravil senatorja Marconija, ki bo kot predsednik italijanske akademije sodeloval v velikem fašističnem svetu. Senator Marconi, je dejal Musso-lini, je proslavil s svojim ženijem ne samo italijanski narod, marveč dviga tudi ugled in čast velikega fašističnega sveta. Nato je Mussolini sporočil svetu izpremembe zadnjega časa. Za tajnika stranke je bil imenovan Giurati. Novi direktorij stranke je tale: tajnik Giurati, podtajnika Achille Starace in Iti Bacci iz Reke. Administrativni tajnik Giovanni Marinelli, člani direktorija pa so Carlo Scorza, Unberto Klinger, Gabriele Parolari, Artu-ro Marpicati, Rodollo Demartino, Leonardo Dad-dabbo. Zatem je Turatti pojasnil neke strani svojega delovanja. Veliki svet mu je izrekel zahvalo za vodstvo tajniških poslov fašistične stranke v zadnjih petih letih. Veliki fašistični svet je nato pozdravil novega tajnika Giuratija, ki sc je proslavi! kot invalidni intervencijonist, kot reški legi-jonar in kot vodja črnih srajc, z nado, da bo novi tajnik na tem mestu okrepil stranko.
Rim, 8. okt. as. Mussolini jc danes zvečer uvedel v .njegove posle novi direktorij fašistične stranke. Bvvši tajnik Tu.raii je podal kratek pre-
velikega sveta
Dozorevajo veliki dogodki"
gled o svojem delovanju, pri čemer jc. v glavnem navajal zavode za vzgojo faSistične mladine, ki jih jc ustanovil on. Nato jc govoril novi tajnik Giurauti, ki se jc omejiiil samo na to, dn je izrazil upanje, da bo opravi.'lait zaupanje, ki se mu je poverilo z imenovanjem za tajnika. Prepričan jc, da gre pohod revolucijc neipre-staino dalje in da se usoda domovine prisilno vodi v veliko bodočnost. Končal jc s prisego, d« bo do zadnje kaplje k ni služil stvari fašizma. Mussolini je odgovoril obema govornikoma, se zahvalil Turaitiju, glede Giuir.ia.tija pa jc izrekel upanje, da bo začete delo uspešno nadaljeval. Dodal jc, da inozemski listi tudli o tej spremembi v tajništvu fašistične stranke v najboljšem slučaju niso razumeli ničesar. Stvar je enostavno ta, da Turatiii katerega delokrog jc. zaključen odhaja in da mu sledi Giuriaitiii Giuriati je znan kot navdušen i.redentist, ki je svoječaisno hotel ob avstrijsko-italijanski meji z nasilnim udarom izsiliti vojno napoved Italije Avstriji. Pomagal je potem tudi d' Amiunziu na Reki.
Novi štaib obstoja povečini iz bojevnikov iredente. Listi naglašajo. dn bi Mussolini gotovo nc bil izbral Gitmatija, če bi lnilo treba reševati samo naloge rednih poslov. sTribunac omenja: Čc je duce v teh zgodovinskih urah mislil ravno na Giuriatlja, pomeni to, da jc pričakovati še drznili nalog in da jc Giuriati pravi mož za velike pripetljaje in zgodovinske dogodke, kii dozorevajo.
Wesimmsterska dvorana mrtvašnica
Ostanki ponesrešencev R tOi v
London, 8. okt. AA. Snoči pozno v noč so prispela v domovino trupla žrtev katastrofe zrakoplova R 101,
Na vsej poti od Beauvaisa do Boulogna je francosko prebivalstvo sledilo pozivu francoske vlade in izkazovalo čast mrtvim.
Vojna ladja »Tempest« je prepeljala trupla v Dover, kjer jih je pričakoval sin ministr. predsednika Macdonalda Malcolm Macdonald in zastopniki letalskega sveta in armade.
Trupla so prenesli v posebni vlak, ki je prispel davi v zgodnjih jutran;ih urah v London.
Tu sta pozdravila trupla ministrski predsednik Macdonald in njegova soproga. Mrtve je pričakovalo 24 voz letalske bojne sile in častna straža 50 mož. Na postaji jc bila гемттпа straža zrakoplova R 101 in več sorodnikov in prijateljev ponesrečenih v žalnih oblekah.
domovini — Pogreb bo v soboto
Zunaj postaje je stalo na tisoče ljudi v dežiu in odkritih glav, ko so vozovi z mrtveci krenili proti mrtvašnici.
Kralj je dovolil, da se uporabi vvestminster-ska dvorana za mrtvašnico ponesrečencev. Ta dvorana je eno glavnih središč angleške zgodovine. Poslopje, v katerem je ta dvorana, je bilo zgrajeno leta 1099 in je tvorilo del parlamenta. Več stoletij je bil ata dvorana sedež vrhovnega angleškega sodišča. V poznejših časih so to dvorano le redko uporabljali. Maša zadušaca bo v petek v katedrali sv. Pavla. Kralja bo zastopal vvaleški princ, dočim bo skupni pogreb žrtev v soboto, Pokopane bodo na pokopališču Saint Mary v Car-dingtonu. Vsi sorodniki ponesrečenih so privolili, da se pokopljejo žrlve v skupnem grobu. Pogrebni sprevod bo šel skozi London v soboto zjutraj, nakar bo vlak prepeljal trupla v Bedfo-d, od koder se bo vriil pogrebni sprevod do vasi.
Grandijev politični testament
Pariz, 8. okt. u. (Izv. poročilo »Slovencu«.) Tu so se v zadnjem času pojavile alarmantne vesti o političnem testamentu, katerega jc napisal baje zunanji minister Grandi in ki sc inora odpreti šele 50 let po njegovi smrti. Vesti niso demantirane. Sodi se, dn odlaga v tem testamentu Grandi vso odogovornost zu dosedanje vodstvo italijanske zunanje politike, katere pravi vodja jc bil brez dvoma Mussolini sam. Testament je posledico nesoglasja v vodstvu fašistične stranke in je zanimivo, dn sc se pojavile tc vesti ravno v času, ko zboruje veliki fašistični svet.
Hoover povzdiguje vero
Newyork, S. okt. ff. Predsednik lloover jc v Kings Moutainu ob priliki jubileja osvobodilne bitke 7. okt. 1870 imel govor, v katerem je Američane pozval, naj ostanejo zvesti tistim religioznim načelom, ki so ustvarili ameriško državo in tvorijo tudi danes osnovo in bistvo ameriškega narodnega življenja. Predsednik se je obrnil proti socializmu in boljševizmu, ki odkrito negirata vere in jo hočeta izgnati iz zasebnega in narodnega življenja. »Mi pa si ne moremo,« je dejal predsednik, »misliti socialnega in gospodarskega reda, ki ne bi imela svojih korenin v religiji.«
Briand zbolel
Pariz, 8. okt. «. Po povratku iz ?.cncve jc Briand obolel in žc dva dni ne more zapustiti sobe, Stanje je precej resno. Včeraj zvečer ga jc Tardieu za dalj časa obiskal.
Opozicija v delavski stranki raste
London, 8. okt. as. Včerajšnji govor ministrskega predsednika Mac Donalda na občnem zboru stranke v Llandudnu se ne smatra za nesporen uspeh ministrskega predsednika. Nezaupnica levih radikalov jc bila sicer odklonjena z večino 1,800.00C proti 300.000 glasovom, to razmerje glasov pa kaže, da je levo radikalno krilo stranke, ki razpolaga samo s 5% mandati v parlamentu, v organizaciji stranke narastlo na 15 do 30% in poslalo trikrat močnejše, kakor je zastopano v parlamentu.
Najslavnejši amer. detektiv umrl
Newyork, 8. okt. AA. Allan Pinkerton, šef 1 državne detektivske agencije je umrl, na posledicah ran, ki jih je dobil tekom svetovne vojne. Pin-i kerlon je bil najslavnejši ameriški detektiv.
Koroški Slovenci pred volitvami
Vse politične stranke edine v sovraštvu do Slovencev — Narodna zavest
ne peša, ampak raste
Celovec, 8. oktobra.
Nedvomno je, da pomenja sedanja Vaugoino-ra vlada popolnoma nov političen položaj v Avstriji in da ta položaj ni povsem jasen, posebno zato ne, ker so istočasno razpisane tudi nove volitve. Avstrija je soseda Jugoslavije in že zato jo umevno, da je položaj tak, kot je sedaj v Avstriji in tak, kot bo nastal po 9. novembru, dnevu volitev, največjega interesa za Jugoslavijo.
Še večjo važnost ima novi položaj v Avstriji Sa Jugoslavijo in zlasti za Slovence zaradi tega, ker je z njim zelo ozko združena nadaljnja usoda Slovencev nn Koroškem.
Noben avstrijski režim ni bil prijazen Slovencem, noben se ni brigal zanje. Od novega režima — če se bo ta držal — pa koroški Slovenci no pričakujejo nič boljšega. Umevno je, da koroški Slovenci z največjo skrbjo zasledujejo volilni boj, ki je že v polnem teku.
Iz celovške perspektive gledano, je sedaj prav gotovo, da bosta šla skoro v vsej Avstriji sedanja zaveznika v vladi, krščansko - socialna stranka in pa Heiinwehr ločeno v volilni boj. Skupne liste bosta imela le tam, kjer je Heim-wehr popolnoma pod vplivom krščanske socialne stranke, to je na Predarlskem, nn Tirolskem in na Nižje Avstrijskem.
Tema dvema nasproti je močna socialna demokracija, ki ima nekoliko lažje delo zaradi volilne razdvojenosti vladne koalicije in zaradi razcepitve nasprotnika na tri, štiri skupine. Poleg vladnih strank in socialne demokracije se snuje meščanski blok, v katerem so Velenemci, Land-bund, demokrati, kratko avstrijski liberalci. Velenemci so izumirajoča stranka, voditelji brez množic; prav tako so brez pomena demokrati.
Zelo močan pa je Landbund, ki pa ima svoje torišče v glavnem le na Koroškem in na Štajerskem. V Avstriji Še niso nevarni narodni socia-
Verski pouk na stal. srednjih šolah
Italijanski šolski zakoni so za ljudsko šolo sicer predvidevali verski poud, ne pa tudi zu srednje šole. V konkordutu (člen 36 I.) je biln potem tudi ta zadeva sporazumno urejena. Podrobnejše določbe o izvedbi verskega pouka na srednjih šolah, so se v zadnjem času obravnavale med nančnim ministrstvom in zastopniki cerkve. Marsikje pa novih določil sploh niso čakali, ampak so že lani. v začetku šolskega leta učnemu načrtu pridejali tudi ve-ronnučne ure.
Kongregacija koncilov je letos sredi avgusta vsem italijanskim škoiom poslala navodila. ki zanimajo tudi katoličane po drugih deželah. V tej okrožnici se najprej ugotavlja, da je verski pouk za katoličane dolžnost in vzgojitelji morejo od te dolžnosti, ki so jo dolžni mladini, biti odvezani le s pismenim pristankom njihovih starišev. Duhovščini se naroča, da nujno pouče vernike, naj ne zahtevajo za svoje otroke oprostitve od verskega pouka iz kakih praznih in ničevnili razlogov. Izrecno se povdarja, da se morajo vsi gojenci cerkvenih internatov udeleževati v šolah rednega verskega pouka, čeprav je v zavodu že tozadevno preskrbljeno. Potrebno je to že radi zgleda, ki so ga dolžni nuditi.
Za verouk je določena samo ena tedenska Tira, le za prva dva razreda na učiteljiščih sta določeni dve tedenski uri. V okrožnici kon-gregacije koncilov, ki jo je objavil tudi »Osser-vatore Romano«, je načrt, po katerem naj sc razdeli snov na posamezne razrede. Seveda morejo priti v poštev samo knjige, ki so odobrene od cerkvene oblasti. Isto itak določa tudi kanon 1381, 3 in konkordat člen 34, IV.
Kjer manjka duhovnikov, sinejo tudi učitelji poučevati verouk. Vendar se izrecno zahteva, da jih mora škof za to važno nalogo potrditi, ker sicer verouka ne smejo poučevati. V vsakem posameznem slučaju naj sc ravnateljstva srednjih šol tozadevno sporazumejo s škofijskim ordinarijafoin. Veroučitelj, naj ne poučuje več kot 18 tedenskih ur. Ako kakega veroučitelja škof ne odobri, ali mu pozneje, tudi ko je že učil — odreče zaupanje, potem velja samo po sebi. da ne more dalje vršiti službe veroučitelja. V sporazumu z ravnateljstvom zavoda, se more tudi med šolskim letom iz disciplinarnih razlogov odvzeti uči-Vlju pravica do poučevanja verouka.
V učiteljskem zboru veroučitelj kot tak no zavzema pozicije rednega učitelju, а tudi ne le zastopnika. Postopa se z. njim kot poverjenikom za verski pouk in je zato upravičen do glasovanja na konferencah. Plača bo urejena s posebnimi zakoni.
Kjer jc verouk omejen le na eno tedensko uro, naj bi se čas za izpraševanje čimbolj skrčil. Tudi učenci smejo spraševati in pojasniti težkoče, ki jih imajo, toda vedno le pismenim potom. Veroučiteljem se naroča, da žive v koJcgijnlnom razmerju z ostalimi člani profesorskega zbora.
Dunajska vremenska napoved: Bolše vreme bo trajalo le kratko časa. Pojavili se bodo sveži vetrovi, najprej od jugozapada, potem bo postalo oblačno in z zapadnimi vetrovi je pričakovati padavin in nižje temperature.
Med. II. Dr. Fmč РашаТГ
specialist za zobne in ustne bolezni — ordinira vsak delavnik od 8 do 12 in od 15 do 18 T Pražakovi ulici 8/1 (vogalna rmeno-modra hiša).
listi, ki sicer pridno odvzemajo ves naraščaj Vele-nemcem ter M utegnili sčasoma pogoltniti tudi
vso Heimvvehr, od katere se razlikujejo le v toliko, da še bolj divje licitirajo nacionalni šovinizem in nasprotje do socialnih demokratov. V volilni boj gredo samostojno.
Koroški Slovenci sodijo, da volitve razmerja moči med strankami ne bodo spremenile. Krščanski socialci in socialni demokrati bodo izšli iz volilnega boja skoro enako močni, stranke sredine pa bodo — posebno I.andbund — dobile ravno toliko mandatov, da bodo jeziček na vagi. Ni verjetno, da bi se Schober in Schumy potem koali-rala s socialnimi demokrati.
Gospodarske razlike, tako vprašanja žitnega monopola, uvoza živil, agrarne in davčne politike, pa tudi druge razlike so med obema skupinama prevelike. Tako bo avstrijska politika morala priti na isto, na kar je že tolikrat: koalicijo vseh meščanskih strank, tokrat še z močno poudarjenim heiimvehrovskim značajem proti socialnim demokratom.
Koroški Slovenoi zaenkrat še čakajo in presojajo položaj. Zavednih ip zanesljivih slovenskih glasov je približno lO.OOu. medtem ko znaša količnik ob srednji udeležbi 14.000 do 15 000 za en državnozborski mandat. V koalicijo ne kaže koroškim Slovencem г nobeno stranko, torej bodo najbrž« nastopili samostojno. Koroški deželni zbor ni razpuščen, sicer bi Slovenci nastopili pri volitvah vanj z mnogo večjimi izgledi, kakor pri volitvah v državni zbor.
Treba je razumeti mentaliteto koroških nemških strank. Vse, krščanski socialci, heimweh-rovci, Landbund, socialni demokrati, vsi tekmujejo v nemškem šovinizmu in sovraštvu do Slovencev. Vse koroške stranke so prežete hitlerijan-skega duha in zato koroški Slovenci ne vidijo med njimi prav nobene razlike. Narodni socialisti
Dunaj, 8. okt. as. Upanje, da bodo krščanski sonialci šli v volitve skupno s Ileaumvehrom, je uničeno. Več kot tiri četrtine duna jskih Heitm-vvehroveev se jc izreklo proti sodelovanju s krščanskimi socialci. Ker bi bili sporazum mogoč samo s tem, da bi se priznalo mnogo poslan-skiDh mandatov heiinnvehrovskium voditeljem in voditeljem, so krščanski socialci sklenili, da gredo raj'Si sa/inostoj no v volitve. Voditelji Heim-, wehra so se danes ponovno posvetovali o ločenem postopanju pri volitvah, niso pa prišlii do končnega sklepa.
Dr. Schclver se je danes vrnil iva Dunaj in je že imel razgovore z voditelji Velenemcev,
Berlin, 8. okt. AA. Kancelar Bruning je imel v zadnjem času številna posvetovan a s političnimi voditelji. Odločitev o bodoči vladi še ni padla. Kakor izgleda bo vlada imela večino v državnem zboru. Te vesti se opirajo na sklep soci alistov, da bodo glasovali proti komunistični nezaupnici vladi. Tako bo Briiningovo ministrstvo rešeno.
Miinclien, 8. okt. as. Preteklo noč je bil po vsej južni Nemčiji, Tirolski in zgornji Avstriji deloma zelo močen potres, v smeri od juga proti severu. Poštni urad v Iniisbrucku jc začutili ob 0.30 ponoči močen sunek, kateremu je sledilo dolgotrajno gibanje. V Garmisch-Partenkirchnu so čutili tr,i sunke, v Oberamergauu en sunek, v Miinchenu dva huda sunka, ki sta trajala 8 do tO sekund. Povsod se je prebivalstvo zbudilo iz spanja. V okolici Munchena je bilo ubitih več
Pilsadski nosilec volivne lisle
Varšava, 8. okt. AA. Na listi konservativnega bloka za sodelovanje z vlado, ki bo vložena za ss-natne volitve, zavzema prvo mesto maršal Pilsud-ski, drugi kandidat je bivši predsednik vlade Sla-vek, na tretjem mestu je minister za zunanje zadeve grof Zaleski.
Carnera premagan
Boston, 8. okt. as. Po celi vrsti 22 knoek autov je danes znani italijanski boksarski velikan Plimo Carnera doživel svoj prvi poraz v Združenih državah. Boril se je v Gardenu v Bostonu z Američanom Mnloneyeni, ki gu štejejo med srednjevrstne boksarje, kateremu pu obetajo večjo bodočnost. S svojo tehniko in dosedanjimi skušnjami se mu je posrečilo, da ni samo vzdržal v vseh desetih niudali proti italijanskemu velikanu, temveč du si jc v boju tudi nabral toliko točk, da so mu sodniki priznali zmngo.
Francoska zunanja trgovina
Pariz, 8. okt. as. V uvozni statistiki Francije prvih osmih raeseccv 1930 je Nemčija na prvem mestu s 5.33 (4.18) milijardami frankov, na drugem mostu je Amerika s 4.07 (4.72) mil-jardami, nn tretjem Anglija s 3.61 (3.94) mil-jardami. V e k s p o r t u pa jc na prvem mestu Anglija s 4.74 (5.06), na drugem belgijsko-luk-semburška carinska unija s 3.68 (4.72), na tretjem pa Nemčijo z 2,10 (3.15) miljnrdami.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 8. okt. AA. Dne 30. septembra je prekoračilo število brezposelnih v Nemčiji tri milijone. Sedaj znaša 3,080.000. Od teh jih prejema brezposelno podporo 1,961,000.
Hmelj
Žalec. 8. okt. as. Povpraševanje po hmelju raste nadalje. Cene so se gibale med 350 do 600 čeških kron. Razpoloženje je še nadalie čvrsto.
(pravi Hitlerijanci), so na Koroškem še maloštevilni iu nenevarni, nevaren pa je hitlerijanskt duh, ki vlada pri vseh koroških Nemoih in pri vseh njihovih strankah. Povrhu tega močno koketirajo vse stranke s frazo »KUrntnertum«. Nekaj povsem različnega so v narodnostnem pojmovanju koroški socialni demokratje od dunajskih, prav tako tudi koroški od ostalih krščanskih socialistov. In koroška, Slovencem skrajno sovražna mentali-teta, zmaguje vedno tudi takrat, kadar bi hotela dunajska zvezna vlada vreči Slovencem kakšno drobtinico v narodnostnem vprašanju
Na Koroškem je glavni šlager vseh nemških strank — njihova zasluga za izid plebiscita leta 1920. Vse stranke, ki so bile tedaj, to so krščanski socialci, Velenemei, Landbund in socialni de-' mokrati, so izdale brošure, v katerem poveličujejo svoje zasluge za iaid plebiscita. Nove stranke, tako narodni socialisti in Heimwelir, pa v svojih publikacijah še groze s še večjimi nasilji proti Slovencem. To sovraštvo je tako splošno in tako strupeno, da tudi če bi zmagali na Koroškem 1 o-munisti ali ne vem kakšni internacionalisti, še ti ne bi dovolili niti ene slovenske šole. Kaj naj torej pričakujejo koroški Slovenci od volitev?
Ob priliki kočevske proslave je zastopnik nemških Kočevarjev namignil koroškim Slovencem, da so kočevski Nemci zato dosegli ugoden položaj in narodnostne pravice, ker so se znali v tolerantnem duhu sporazumeti z večino Slovencev, to je z bivšo Slovensko ljudsko stranko. Naj store še koroški Slovenci rako! Da, pravijo koroški Slovenci, ali bivša Slovenska ljudska stranka je bila najmanj stokrat bolj tolerantna, kot je koroška krščansko socialna stranka.
Nespravljiv duh koroških Nemcev zatira slovenstvo povsod, na vseh poljih. Ni čuda zato, da narodna zavest Slovencev ne peša, temveč se — po vseh pravilih o pritisku in odporu — dviga!
Volksbunda in drugih strank, da ugotovi, ali jc res mogoče ustvariti blok sredine, to je Schober-jev blok. Morda se bo celo poskušalo, sestaviti vendarle prot.iimarksistično enotno fronto. To se bo morda posrečilo v nekaterih deželah. Na Gradiščanskem in v Vornrlbergu bodo krščanski socialci imeli skupne liste s Heimvvehrom, ker je tam Heimvvehr pocl vodstvom krščansko-,sociaiiniili voditeljev in se tam radikalni dunajski kurz obsoja. O po|M>lni spravi pred volitvami pa se ne more reči nič gotovega. Ako ne ho take sprave, bodo najbrže imeli od tega korist socialni demokrati.
Na raznih pokrajinskih socijalističnih skupščinah so se delegati izj-azili proti sodelovanju socialistične stranke v vladi. Poli'.iini krogi menijo, da bodo imeli socijalistični voditelji v rešitvi vprašanja o sodelovanju z vlado ve ike težave, ker se je pojavila v socijalističnih vrstah močna struja, ki je odločno proti vstopu socijalistične stranke v Brtiningovo vlado.
šip. Vesti o potresu prihajajo tudi iz Niirnberga, Stuttgarta, Sigmaringend, Konstanze, Donau-Kschingena, Freiburga, Linza, Wellsa, Tsclila in Gmundenn. Med ljudstvom se je širila vest, da se je na nebu pojavila močna luč, kakor od velikega meteorja. Posebne škode ni bilo. Do sedaj se še Uii dognalo, kje je bilo središče potresa. Najbolj pa so ga čutilii v srednjih in jugovzhodnih krajih AViii-tember.ške.
Nov češkoslovaški konzul v Ljubljani
Belgrad, 8. okt. A A. Češkoslovaška vlada je imenovala za konzula češkoslovaške repulike v Ljubljani g. Jožefa Šovčika.
Proces proti moritcem Pande va
Sofija, 8. oktobra. AA. Danes se je pred sodiščem v Sofiji začel proces proli morilcem Pun-deva. Centralni odbor vrhovne makedonske revolucionarne organizacije (VMRO) objavlja danes skoraj v vseh listih deklaracijo, v kateri pravi da je bil Pundev ubit, ker je rušil edinstvo Makedoncev. Silobran, v katerem se izraža smisel vse makedonske borbe, je naletel po nesreči na različne sankcije bodisi v Pragi, Dunaju ali Milanu. V deklaraciji dalje pravijo, da Vanče Mihajlov ni dal niti pismeno, niti ustmeno naročila za umor Puudeva. Pundev je bil kaznovan na način, kakor to zahtevajo statuti VMRO. Na kraju deklaracije je dalje rečeno, da je proces proti Mihajlovu drzen političen akt proti osvobodilni borbi Makedoncev. Macedonci bodo nadaljevali svojo borbo po sedanjih potih in metodah.
Drobne vesti
Bangkok, 8. okt. AA. Kapetan Malthews, ki je moral pristati prod 10 dnevi v Bangkoku zaradi defekta v motorju, se je dvignil danes zjutraj na polet proti Singori.
Buenos Aires, 8. okt. AA. Po neki brzojavki iz Porta Alegra je mesto Pernambuco padlo po težkih bojih, ki so trajali 24 ur, v roke upornikov.
Boston, 8. okt. AA ,Ilmmy Mnloney je potolkel Caruero po točkah. Borba je trajala 10 rund.
Zahvala g. min. predsednika
Belgrad, 8. okt. Na obletnico proglasitve naše države za kraljevino Jugoslovavijo j« predsednik ministrskega sveta in minister za notranjo zadevo general Peter Živkovič prejel brzojavne čestitke iz vseh krajev kraljevine. Ker mu je nemogoče, da bi vsem posameznikom odgovoril, se predsednik mi-nieterskegu sveta tem potom zahvaljuje vsem, ki so mu poslali čestitke. (Centralni presbiro.)
Delavski sanatorij Nj. V. kralja Aleksandra I.
Belgrad, 8. okt AA. »Suzor« v Belgradu je kupil v Vrnjački Banji sanatorij, v katerem so bodo zdravili člani tega okrožnega urada in ostalih uradov v vsej državi, ker je to edini sanatorij te stroke v naši državi. Delavci bodo mogli stanovati v njem tudi čez zimo, ker jo sanatorij tako urejen, da traja zdravljenje vse leto.
»Suzor« v Belgradu je zaprosil Nj. Vel. kralja za dovoljenje, da bi se sanatorij po njem imenoval. Na to prošnjo je dobil komisar »Suzora« od maršala dvora tole pismo:
Gospod I
Maršalatu dvora je čast obvestiti vas, da je N), Vel. kralj blagovolil odobriti, da se bo novi sanatorij v Vrnjački Banji, last »Suzora« v Belgradu, imenoval »Delavski sanatorij Nj. Vel. kralja Aleksandra I.« — Maršal dvora generalštabni brigadni general A. Dimitrijevič.
Min. Preka obišče Slovenijo
Zagreb, 8 okt. p. Minister Preka je ostal se včeraj v Zagrebu ter pregledal nekatere zagrebške bolnišnice. Zvečer odputuje v Slovenijo.
Ministri v Prilepu
Belgrad, 8. oktobra, m. Danes dopoldne se je vršila konferenca ministrov in odličnih Srbov iz Prilepa in okolice. Konferenco je otvoril župan g Popovič, nato je govoril minister Frangeš, kt je objasnil položaj našega gospodarstva in delo vlade za ublažitev gospodarske krize. Nato so govorili še ministri Radivojevič, Dušan Sernec ter zastopnik zunanjega ministra Kumanudi, ki je izjavil sledeče:
»Sedanja vlada ne stoji na istih načelih kot prejšnje. Prihajamo med ljudstvo po nalogu kralja, da vidimo in slišimo zahteve naroda. Sedanja vlada je v svojem delu napela vse moči, rezultati so že očividni.«
Premestitve
Belgrad, 8. oktobra, m. Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen za predmetnega učitelja na državno dvorazredno trgovsko šolo v Požnrevcu v II. 1. Srečko Jurdan, doslej v Mariboru, za suplenta v Veliki Kikindi v 1. 9. gdč. Miroslava Košir, za davčnega pripravnika v Knmnikr Vladimir Berlot.
Žična železnica Cetinje—Krstač
Belgrad, 8. okt. z. Banski upravi na Getinju je odobren kredit za žično železnico Cetinje— Krstač. Z delom se bo kmalu pričelo.
Delo priv. izvoznišltega društva
Belgrad, 8. okt. z. V uradnih krogih se z zadovoljstvom odobrava dosedanje delo privilegiranih izvozniških društev, ki zadržujejo prenaglo padanje cen naše pšenice. Društvo je prodalo vso kupljeno pšenico, čeprav je mnogo dražja, ko ameriška. Vrše se priprave za trgovino s koruzo in ostalimi poljskimi pridelki. Nameravalo se je ustanoviti ekspoziture v Zagrebu in Skoplju, kar pa se je zaenkrat še odgodilo.
Zaključek zdravn. kongresa
Split, 8. okt. p. Danes se je nadaljevalo In končalo delo na kongresu vseslovenskih zdravnikov. Mnogobrojna predavanja so bila skrajšana na 20 minut. Sklenilo se je, da se vrši bodoči kongres leta 1930 v Belgradu. Tudi Zveza medicincev je končala svoje delo.
Konferenca obrtnih zbornic
Belgrad, 8. okt. AA. V petek 10. t. m. bo v prostorih belgrajske obrtniške zbornice konferenca zastopnikov trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Na Jej konferenci bodo zastopniki zbornic med drugimi vprašanji določili svoje končno stališče nasproti zakonskemu načrtu o skupnem davku na poslovni promet
Zakon o orožništvu
Belgrad, 8. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o orožništvu.
Zakon o likvidaciji odstoplje• nega e o-'ne ga plena
Belgrad, 8. okt. A A. Nj. Vel. kralj jc na pred« log ministra financ in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o likvidaciji odstopljenega vojnega plena.
Iz „Službenih novinM
Belgrad, 8. oktobra, m. »Službene Novtaet z dne 8. oktobra objavljajo pravilnik o ureditvi gozdareke službe pri občih upravnih oblasteh, spremembe in dopolnitve k pravilniku o uporabljanju državnih avtomobilov za gradbeno delo, naredbo o zaščiti proizvodov iz Francoske ter pravilnik o postavljanju kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov o upravi privatnih gozdov. Pravilnik zahteva, da se postavi v Dravski banovini za vsakih 2000 ha en šumarski strokovnjak. Vsak lastnik gozdov je dolžan postaviti šumarskega strokovnjaka v teku šestih mesecev od dne, ko stopi zakon v veljavo, oziroma, ko bo objavljen to pravilnik.
Belgrajske vesti
Belgrad, 8. okt AA. Minister pravde dr. Mi-I lan Srskič se je vrnil davi ob 8.10 iz Sarajeva v Belgrad.
Belgrad, 8. okt. AA. Jutri 9. t. m. bo s e j а upravnega odbora Narodne banko kraljevino Jugoslavije. Upravni odbor bo poleg tekočih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, proučil i prošnje za kredite.
I Belgrad, 8. okt. Za vršilca dolžnosti nočelni-ka pribočniškega oddelka mornariškega poveljstva je postavljen kapetan Auton Kliuar,
V Nemčiji še nobene odločitve
Briiningov kabinet najbrže dobi večino — 3 miijone brezposelnih
Potres v južni Nemčiji
Dosedaj ni človeških žrtev
Volilnega kompromisa ne ho
Krščanski socialci in Heimwehr gredo ločeno na volitve