Politični pregled.
v
Štajersko. — V deželnem zboru je bila se vnela huda debata o predloga šolskega odseka, da se vlada pozivlje. da gleda, da se bode bolj gojila nemščina po slovenskih šolah in da se učiteljem dovolijo nagrade, če bodo posebno gojili učenje nemškega jezika Slovenski poslanci so z vso odločnostjo ugovarjali temu predlogu, ali seveda vsi ugovori niso nič pomagal«, Nemška večina je glasovala za predlog šolskega odseka.
Koroško. — Tudi na Koroškem je bila huda debata o šolstvu. Slovenska poslanca sta izjavila, da ne bodeta glasovala za Ijudskošolski proračun, ker niso šole postavno urejene Nemški poslanci so se pa hudovali nad agitacijami za slovenske šole. Nazadnje se je pa vendar moralo celo od nemške strani priznati, da so prošnje za slovenske šole bile postavno napravljene.
Istrski deželni zbqf je vzlic ugovora hrvatskih poslancev sklenil deželnemu odboru naročiti, da razdeli stroške za šole na obe narodnosti tako, da bodo Italijani skrbeli le za italijanske, Slovani pa le za slovanske šole. Predlog sam na sebi ni tako napačen, ali bati se je, da bode italijanski deželni odbor ga tako izvel, da bodo Hrvatje v gmotnem in duševnem ozitu na škodi.
y
Češko. — Spravni odsek je sklenil, da se sprava odloži in to brez vsake motivacije. Mlado Čehi so zahtevali, da se o spravi preide na dnevni red ali ta predlog je ostal v manjšini, ravno tako tudi predlog Staročehov, da naj vlada poprej izvede narodno jednakopravnost in pa nemški predlog, da se o spravnih predlogah začne nadrobna debata. Propala Je pa tudi motivacija predloga veleposestnikov, v kateri se je mej drugim naglašala potieba sprave. Mi zlasti obžalujemo, da je propal staročeški predlog, ki je bil jako utemeljen. Bas to, da noben piedlog ni v celoti obveljal, kaže, kako zamotan«' so politične razmere na Češkem. Mladočehi vse zasluge, da je p ropala sprava, pripisujejo samo sebi. Dva Mladočeha sta že bila sklicala shode volilcev, da sta se ponašala s tem vspehom mladoceške politike.
Gorenja Avstrija. — V ponedeljek se je v deželnem zboru začela pa tudi končala generalna debata o predlogu poslanca Ebenhoeha, da bi se pomnožilo v deželnem šolskem svetu število zastopnikov cerkve in deželnega zbora, da bi jeden zastopnikov učiteljstva moral biti veroučitelj in da zastopniku židovskega veroizpovcdanja omeji pravica v deželnem šolskem svetu vdeleževati se posvetovanj samo o židovskih šolah. Predlog je mej drugim zagovarjal tudi škof Doppelbauer, kateremu se sedanji šolski zakon zdi premalo kristijansk. Posebno on ne odobruje, da si država prisvaja nadzorovanje nad vsem učenjem v šoli celo nad veronaukom. Proti predlogu se je izrazil namestnik, ker so že sedaj v deželnem šolskem svetu vladni zastopniki v manjšini. Jeden liberalcev je trdil, da se konservativci le potegujejo za gospodstvo duhovščine v šoli. Od konservativne strani se je pa slišal jako odločen glas po uvedenji verske šole.
Francija. — Anarhista Eavachol-a, katerega j« policija toli hrepenela v pest dobiti, so prijeli, izdal ga je neki natakar. V Eovachol-ovem stanovanji našli so več priprav za napravo dinamitnih bomb. Natakarju, ki ga je izdal, dali so 1000 frankov nagrade, policajem pa, ki so ga prijeli, po 500 frankov. Eavachol se je prve dni v zaporu jako oblastno vedel in je odločno tajil, da bi bil on Eavachol, ter da bi bil on prouzročitelj znanih atentatov. Sedaj se je pa že pomiril in tudi priznal, da je on izvršitelj atentata v Bouievard St. Ger-main in one^a v Eue de Clichv. Ker ima Eavachol na vesti še druge dokazane mu zločine, ni drugače misliti, kakor da bo s smrtjo moral plačati svoja djanja — Vest, da bi bila policija zaprla tudi   Eavachol-ovega  tovariša   Mathieu-a, se ne
118
119
potrjuje. — Ženo anarhista Chaumentin-a so izpustili. Zahvaliti se ima to okoliščini, ker se je po njenih podatkih prišlo na sled Kavacholu. Tudi njenega moža bodo baje kmalu izpustili, kajti splošno vlada prepričanja, da je Chaumentin nedolžen in da je le iz družbinskih razmer občeval z Ravaehol-om — Najbolj boje se v Parizu 1. majnika. Če tudi so glavne tičke že v pest dobili vendar dela vlada velike priprave, da prepreči ta dan nameravane anarhistične izgrede in demonstracije. Premožneji  Parižani nameravajo ta dan zapustiti mesto.
Srbija. — Po dolgem odlašanji se je novo ministerstvo vendar zopet srečno sestavilo. Pašič vstane predsednik in ob ednem prevzame vodstvo vnanjih reči* in začasno tudi finance. Velimirovič prevzame javna dela, Milosavljevič notranje reči, Gjorgjevič pravosodje, Nikolič nauk in bogočastje, polkovnik Gjurič vojsko in Dušmanovič trgovino. Vojni in trgovinski minister sta naklonjena liberalcem, kar radikalnemu klubu ni po všeči. Naloga novega ministerstva bo težka in pri velikem nasprotju, na katero bo naletelo v skupščini, je težko misliti, da bi se dolgo časa vzdržalo pri tej sestavi.
Grško. — Kralj oziroma nova vlada objavila sta svoj program. V njem poudarja kralj, da so ga interesi države napotili k temu, da je odpoklical staro ministerstvo in sestavil novo ter sedaj razpustil zbornico in razpisal* nove volitve. Prejšnja vlada pravi kralj, je popolnoma onemogla in zabredla v najslabše razmere. Vse je v neredu, finance, vojaška organizacija in celo pravosodje izgubilo je mej ljudstvom zaupanje. Treba je preuredbe. Nova vlada skušala bo slabo stanje zbolj-šati. Zakone izvajala bo nepristransko, finance bo uredila, troške bo po možnosti znižala ter gledala za zboljšanje vojske, mornarice in šolstva. Glede volilne borbe se kralj izjavlja, da vlada ne bo postavila kandidatov, temveč prepustila ljudstvu, da po svojem lastnem prepričanji voli poslance.
v                                                                                                                                                               v
Španija. — Anarhisti jeli so se gibati tudi v Španiji. V Barceloni prišli so na sled veliki zaroti, kateri je bil namen. 1. maja napraviti več atentatov. Zarotnike so zaprli. — V Madridu položila sta pa te dni dva anarhista dinamitne patrone na stopnice mej stanovanjem zborničnega predsednika in zbornično dvorano. Zločinca so še na mestu prijeli. Eden je Francoz, drugi Portugalec. Pri njima našli so nekak program, ki določuje, da se imajo na cvetno nedeljo po vrsti razstreliti zbornica, senat, pravosodno poslopje, poslopji ministerskega sveta in vojnega ministerstva, banka in kraljevi dvorec. Mestno prebivalstvo je vsled tega grozno razburjeno.