Leto VIII. V Celjn, dne 30. aprila 1913. Št. 18. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: nNarodni Lis*" v Celju. Reklamacije so poštnite proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: nNarodni List" v Celju. Preselitev! Opozarjamo vse cenj. dopisnike, naročnike in prijatelje, da se je uredništvo in upravništvo »Narodnega Lista" s I. aprilom 1913 preselilo v Rotovško ulico štev. 3, I. nadstropje (bivša pisarna dr. Brenčiča). Ali že vera peša? Dne 17. t. m. je bila pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju kazenska obravnava zoper gg. Cnleka in Cretnika iz Št. Jnrja ob j. ž. zaradi obtožbe, katero so naperili zoper nju člani šentjurske reklamacijske komisije pod vodstvom ,.ve-lezaslnžnega" g. župana Pisanca zaradi žaljenja časti. Obtožbi se je pridružil sicer tudi javni obtožitelj. Sodnik pa je vkljub temu oba obtoženca oprostil ter naložil obtožiteljem povr nitev stroškov, ker ni našol v dejanju, katerega so stavili člani reklamacijske komisije pod obtožbo, nič žaljivega in nič kaznjivega, češ, da ima vsak občan pravico postopanje reklamacijske komisije kot nepostavno ožigosati, ako komisija res zagreši nepostavnosti, kakor se je to Pisan-čevi reklamacijski komisiji v Št. Jurju ob j. ž. kljub spretnemu tajništvu kaplana Jožefa Kavčiča v več slučajih pripetilo. Cela obravnava pa bi bila vendar-le za širšo javnost brez posebnega pomena, da ni nastopil kaplan Jože Kavčič pri tej ob avnavi tudi kot javna priča. Kot tak je namreč ta blagoslovljen mož hotel sodniku dokazati, da za politikujočega duhovnika 20. stoletja ne velja več 8. božja zapoved, ki pravi: „Ne pričaj po kriveuL zoper svojega bližnjega!" Kljub temu namreč, aa je duhovnik Kavčič pred znamenjem Odrešenika in gorečimi svečami na poziv g. sodnika prisegel čisto prisego, da bode na vse, kar bode od sodnije vprašan, govoril le čisto in ničesar drugega, ko čisto resnico, tako gotovo, kakor mu sam Bog pomaga, je govoril kaplan Kavčič vendar le vedoma neresnico, ko je trdil, i^a je dobil uradno potrdilo od obč. urada v Št. Jurjn o vloženi reklamaciji že 17. ali pa vsaj 18. svečana t. 1., in ne, kakor je moral pozneje spokorno priznati, še le na dan obravnave t. j. 17. aprila 1.1. S tem sicer kaplan Kavčič gg. obtožencema Čuleku in Čretniku ni mogel škodovati, ker sta bila vkljub temu oproščena, kar mu je bilo gotovo zelo žal, dokazal pa je, da si upa in sme duhovnik Jože Kavčič tudi pod prisego lagati. Ako bi si. drž. pravdništvo ali pa knezo-škcfljski ordinarijat tega ne mogla verjeti, naj poizvedujeta pri c. kr. okrajni sodili ji v Celju, kjer je v kazenskem spisu U VI 113/13 vse to natančno razvidno! Za krivo prisego je bila namreč v starih časih, ko še kaplan Kavčič ni smel prisegati, določena zelo stroga kazen. Kako je danes, tega seveda ne vemo. Verni katoličan. Boj alkoholu. Protialkoholno društvo na Štajerskem je potrjeno in kmalu začne s svojim delovanjem. Pripravljalni odbor se s tem obrača na vse domoljube in na ljudstvu, da z združenimi močmi nastopimo boj proti alkoholu, ki naravnost preti s poginom našemu narodu. Znane so besede slavnega državnika Glad-stona, ki jih je 1. 1880 spregovoril v angleški zbornici: »Alkohol napravi dandanes več škode, kakor vse nesreče prejšnjih časov: lakota, kuga, kobilice, vejske itd.". Ali se ne uresničuje to prav v naši domovini? Alkohol nam podivjuje mladino, vničuje dušne in telesne moči, razdira mir v družinah, požira posestva, polni ječe in bolnišnice, zastruplja javno in zasebno življenje. Zlasti žganjepitje se ponekod širi v takem obsegu, da je naravnost groza, zastruplja celo otročiče v zibelki in v maternem telesu. Kratko, alkohol postaja pravo narodno in socijalno zlo. Ali se da kaj proti temu storiti? Vzgled drugih dežel nam je porok, da se da tudi temu odpomoči. Še 1. 1829. je na Švedskem prišlo na človeka povprečno 60 1 žganja na leto. Slično je bilo na Norveškem. Dandanes so to najbolj trezne dežele. Na Angleškem, v Nemčiji, v Severni Ameriki mogočno napreduje trez-nostno gibanje. Res pa je tudi, da ni lahko kake stvari, o kateri bi bilo v vseh slojih toliko predsodkov, nevednosti, razvad, zlorabe kakor glede alkohola. Predvsem je treba ljudstvu pouka in vzgleda. Propalost pijanca, ki v jarku leži, se gnjusi novodobni družbi, a ne pomisli, da je sama kriva takih izrodkov. Iz njenega osrčja izhajajo pijanci, v njenem ozračju se rodijo. Morda zadene naš klic v nekaterih vrstah na zaničljiv posmeh, češ, pilo se je nekdaj in pilo se bo naprej, to se ne da odpraviti. Na to odvračamo: naš klic je silno resen. Na kocki je zdravje in obstoj našega naroda. Ako gre tako naprej, bo alkoholizem kmalu prevzel ves narod, raztegnil se bo celo čez ženstvo in otroke. In od tistega časa, ko alkoholiki dobivajo večino v celoti našega ljudstva, lahko z nepobitno gotovostjo računamo: čez pol stoletja ne bo nobenega zdravega Slovenca več, iskati jih bo le še v ječah, v bolnišnicah, norišnicah in v — jarkih. Kdor ne verjame, naj študira statistiko norcev, zločinstev, bclezni in nasledkov alkoholizma na potomstvo. Žalostno bi bilo, če bi zmerno-tno gibanje pri nas ne našlo odziva. Tedaj bi prišel čas, ko bi se na slovenskem Štajerju — nad našimi grobovi — lahko postavila velikanska piramida praznih sodov in steklenic z napisom: Tujec pomisli: tukaj je nekdaj bival zdrav, nadarjen, krepek slovenski narod, a njegov sovražnik ga je zastrupil z alkoholom in njegovi voditelji niso imeli zmisla, da bi mu pravočasno odprli oči. S svojo zanikrnostjo in slabim vzgledom so ga sami pehali v pogubo. Ce se pa hoče proti pijančevanju kaj uspešnega storiti, je neobhodno potrebno protialkoholno društvo. Vzgled so nam druge kulturne države. Naše protialkoholno društvo ,.Sveta vojska" je namenjeno vsem stanovom, vsem slojem, brez razlike strank. Vsak stan, vsaka stranka ima v svojih vrstah nesrečne žrtve alkoholizma. Nimamo v tem oziru drug drugemu ničesar očitati, ampak skušajmo rajši popraviti, kar se da. Društvo ima dvoje vrste udov: 1. popolni abstinentje, 2. zmerniki, ki ne pijejo nobenega žganja, druge pijače pa zmerno. V Mariboru osnovano društvo naj bi bilo osrednje društvo za celi Spodnji Štajer, v posameznih župnijah pa se naj ustanovijo krajevna društva. Pravila se dobijo pri osrednjem društvu. Društvo se sicer opira tudi na versko stališče, pa nikogar k temu ne sili. Ce komu ne ugajajo verske dolžnosti iu koristi, ki jih obsega § 11 pravil, jih lahko pusti. Glavna reč je: trezen bodi I Zlasti se obračamo na tri stanove, ki so pred vsemi poklicani, ljudstvu v tem oziru dajati pouk in vzgled: duhovniki, učitelji, zdravniki. Poprimite se vsak v svojem delokrogu človekoljubnega dela, poučujte, svarite ljudstvo in zlasti še šolsko mladino. Ker pa besede mikajo, a vzgledi vlečejo, bodite sami zvesti udje proti-alkoholičnega društva, bodisi kot abstinenti ali kot resnični zmerniki. Pripravljalni odbor protialkoholnega društva „Sveta vojska" v Mariboru. Kovačič, predsednik. 3z političnega sVcta. Državni zbor še pred 15. majem ne bo sklican. Je res sramotno, kako avstrijska vlada v tako resnih časih prezira zastopstvo ljudstva. In gospodje poslanci si pustijo to dopasti. Splošni štrajk v Belgiji je končan brez kakega znatnega uspeha. Rusija pomnoži armado. Ruski car je podpisal ukaz, s katerim se vsakoletni rekrutni kontingent zviša za 455 tisoč mož. prireditve. Shod v Sevnici, katerega je priredilo v nedeljo 27. t. m. „Politično in gospodarsko društvo „Kres," se je vršil ob lepi udeležbi kmetov iz okolice (tržani so večinoma še spali!) pri Kraglu. Shod je otvoril g. Ivan Križan, predsedoval pa „Kresov" predsednik gosp. Ivan Pavlovič. Deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec je v obširnem govoru slikal potek obstrukcije slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru in utemeljeval, zakaj se on in narodna stranka ne strinjata z nadaljevanjem obstrukcije in si v interesu prebivalstva želita zopet rednega dela in urejenih razmer v tej korporaciji. Nekatere, sicer mirne in dostojne ugovore navzočega župnika Doberška je stvarno zavrnil. Potem se je bavil z gosnodarskimi posledicami balkanske vojne v naši državi in omenil usodne zmote naše zunanje p"olitike, ki hoče biti za vsako ceno Slovanom nasprotna. Zborovalci so poslančevim govorom živahno pritrjevali. Urednik Janko Lesničar je govoril o postopanju davčnega referata v Brežicah napram davkoplačevalcem, dalje o malem finančnem načrtu in o raznih krajevnih vprašanjih. Orisal je tudi naloge kmečkih političnih društev in pozval navzoče, naj pristopajo h ,,Kresu," kar jih je tudi precej storilo. Zborovanje je pokazalo, da so take političnopod-učne prireditve v Sevnici, kjer smo se doslej malo ali nič gibali, zelo na mestu. Dobro bo, ako se bodo večkrat ponavljale. BelcžHe. Ponemčevalne težnje c. kr. sodišč. Že spet veje ostra sapa pri naših sodiščih. Dosedaj so se šol>kim vodstvom, župnim uradom in občinam razne vprašalne pole, ki obsegajo več vprašanj obrestuje na hranilne knjižice po 31 O Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje UllSi ~ B cesta (v hiši g. Kolenca) fi5®SW O«1 ^m VlOge dO dim d¥Iga. na tekoči račun brez odpovedi po II O 5°|o čistili 01 2 O NARODNI DOM ••••••^ obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 na katera je treba odgovoriti, pošiljale dvojezične, dočim je sedaj, menda vsled ukaza od zgoraj, postala navada, da se pošiljajo samonemške tiskovine. Župni uradi in občine, ganite se! Vrnite samonemške tiskovine ter zahtevajte, da se vam pošljejo dvojezične! Odgovorite sodišču, odkoder dobite samonemške tiskovine, da je vaš uradni jezik slovenski in da se sodišče ne sme zanašati na točen odgovor, ako stavi samo nemška vprašanja. Bodite možje, ne pa hlapci! Spoštujmo se sami, le tedaj bodo tudi drugi nas spoštovali. Za narodni sklad je daroval gosp. Martin Ocvirk iz Male Pirešice 20 K. Žrebanje efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani se vrši z dovoljenjem c. kr. finančnega ministerstva nepreklicno dne 1. julija 1913. Iz Matice Slovenske. Odbor je sklenil, da vzida pisatelju Trdini spominsko ploščo v Mengšu ter prispeva za spomenik pesnika Medveda. Novi zdravstveni zakon z dne 14. aprila 1913 glede preprečitve in obrambe pred nalezljivimi bolezni je stopil v veljavo. Podpora štajerskim kmetom, poškodovanim po lanskih ujmah. Finančno ministerstvo je dovolilo 82.000 K za podpore kmetom na Štajerskem. Od tega zneska odpade prilično 50.000 K na Gornje Štajersko, ostalo pa na spodnještajerske okraje Gornjigrad, Konjice, Brežice, Slov. Gradec. »Kmetu ali učitelju?" Pod tem naslovom je zadnji „Slov. Gosp." priobčil silno neumen članek, ki se mu na prvi pogled vidi, da ima edino namen, hujskati kmete proti učiteljstvu in narodni stranki. Ona dva miljona kron, — pravi — katere dobi dežela od države, naj deželni odbor razdeli med kmete, ki so po mrazu škodo trpeli. Učiteljstvo baje še lahko eno leto čaka na zboljšanje svojih plač. Toraj še te drobtine, katere je država namenila deželam za učiteljske plače, ne privoščijo. A v istem članku izblebeče ljubi »Gospodar", da je napravila dežela do 60 mlljonov kron dolga vsled obstrnkeije. Ali bi ne bilo bolje, da bi slovenski duhovniški poslanci raje v deželnem zboru delovali in bi bili zabra-nili ta veliki dolg dež. odbora? Ali bi ne bilo kmetu pomagano, če bi on dobil nekaj miljonov, namesto, da dežela dolg dela? Celih 60 miljonov bi lahko kmetu naklonili in bi mu več pomagali, kakor z ubogima dvema milijonoma. V resnici pa itak ne odpade na Štajersko 2 miljona kron, temveč le 1,400.000 K. »Gospodar" mora veliko vsoto navesti, da bi kmete še bolj nahujskal proti učiteljstvu. Če ste tako mogočni slovenski duhovniški poslanci, zakaj pa od države ne izprosite podpore ubogim kmetom? Kako bi se jim prikupili, če bi jim izposlovali izdatno pomoč. Tisti gospod, ki je pisal naveden članek, tiči gotovo v duhovniški suknji. Od teh učiteljstvo sploh nima nič dobrega pričakovati. Oni se veseli na tihem, da mora učiteljstvo pomanjkanje trpeti. Saj učitelj, ki nima svojega premoženja, mora v pravem pomenu besede stradati. Kakor znano, se je učiteljem na Štajerskem 1. 1899. uredila plača. — A od tega časa so vse življenske potrebščine še enkrat dražje. Pa nlkdo naj ne misli, da so takrat res učitelju dali veliko plačo. Ravno komaj je že cakrat shajal s svojimi dohodki. Kako pa naj zdaj živi pri tej draginji? Vsak pameten človek spozna, da trpi tudi šola, ker učiteljstvo ob nezadostni hrani ne more truda svojega stanu prenašati. S šolo trpi tudi slovenski narod, ker Nemci še bolje svoje učiteljstvo plačujejo in to lažje več v šoli doseže. Žalibože ravnoto žele naši slovenski duhovniški poslanci, ker potem ljudstvo zaostaje. Če bi ti poslanci imeli res srce za kmeta, bi tudi učiteljstvu privoščili zboljšanje njegovega plačila. Slovenec - izumitelj ? Iz ormoškega okraja se nam piše; Neki mehanik-samouk dela že 20 let na tem, da bi izumil uro, ki bi vršila svoj poklic brez navijanja. Delo je že tako daleč napredovalo, da bo v kratkem lahko izum izročil javnosti. Če se posreči to slovenskemu rojaku, bo to v čast njemu in celemu narodu. Lepo bi bilo, ko bi se našel kak dobrotnik, ki bi izumitelja podprl z denarnimi sredstvi. Podrobnosti se izvedo potom uredništva »Narodnega Lista". Priložiti je znamko za 10 vinarjev. Javni ljudski shod v Loki pri Zidanem mostu se vrši v nedeljo, 4. maja ob 3. uri popoldne v Sulčičevih prostorih. Dnevni red: I. Siidmarka, roko proč od Zidanega mosta! — 2. Ruvanje nemškega Voiksrata in nemškega uradništva na progi južne železnice. kot uspeh jugoslovanskega orožja. Zato pa je moral urednik Srečko Zindl odstopiti od službe. Shod hrvaških in srbskih čebelarjev se bo vršil mesca septembra v Karlovcu na Hrvaškem. Istočasno bo tam gospodarska razstava. Zaplenjeno! Shod zaupnikov narodne stranke se vrši dne 18. maja v Mariboru. Cenj. somišljenike iz gornjih okrajev prostmo, da si ta dan rezervirajo. Neverjetno! Ko je Skader padel, je tudi hrvaški uradni list v Zagrebu, »Narodne Novine", prinesel članek, v katerem je to dejstvo pozdravil Zveza narodnih društev je dobila za svoj skioptikum nove zanimive slike iz vseh balkanskih dežel (160) in iz balkanske vojske (40) ter priredi z njimi po Binkoštih predavan i a v Dolu pri Hrastniku, v Šmartnem na Paki in v Kri-ževcih na M. p. Obenem prosi one članice, ki še niso poslale naprošenih podatkov za lansko društveno leto, da to čim preje store. Občni zbor Zveze je dne 8. junija v Celju. Isti dan zvečer je v celjskem »Narodnem domu" velik koncert pod geslom »Dr. Schwabov večer". Proizvaja ga »Celjsko pevsko društvo". Nove homatije na Balkanu. Avstrija pojile nad Črnogorce? Skader slovanski. Velesile zmedene. Avstrija hoče nasilno postopanje proti Črni Gori, če tudi na lastno pest. Branitelj Skadra Esad-paša se da proglasiti za kneza Albanije. Popolnoma nov položaj. Sporazum med zavezniki. Balkanske vojske je konec, a pričenjajo se po zaslugi avstrijskih državnikov nove homatije na Balkanu. Zadnji del balkansko-turške žaloigre je doigran — Skader je po večmesečnem junaškem obleganju padel v roke črnogorskim orjakom. Nad 10.000 mož je padlo v Zadnjih bojih za Skader na obeh straneh. Esad-paša je končno uvidel, da je nadaljni odpor brezupen in podpisal je pogoje za predajo. Z vsemi vojaškimi častmi je odšel s svojo posadko iz Skadra in se napotil na jug v Albanijo. Skader, stoletja izgubljen za Slovanstvo, je padel po krvavih bojih zopet v slovanske roke, Skader, ta simbol jugoslovanskega hrepenenja po svobodi, Skader, sezidan od slovanskih prednikov in neštetokrat opevan v srbskih narodnih pesmih. Ko je črnogorski kralj v Cetinje dobil poročila o padcu Skadra in dal to vest razglasiti s streljanjem in zvonenjem, je nastalo med narodom nepopisno navdušenje. Vse je drlo pred kraljevo palačo in prizori, ki so se tam vršili, so nepopisni. Kralj je v svojem nagovoru na narod naglašal, da so izpolnjene stoletne želje Črnogorcev. Mnogo žrtev je zahteval Skader, a žrtve niso bile zaman, zakaj rodile bodo velikanski uspeh. Življenje Črne Gore je spojeno s Skadrom, ki bo pripomogel državi do novega razvoja. Ni mogoče misliti, da bi Evropa iztrgala Črnogorcem Skader. Če bi Evropa to hotela, se bo Črna Gora upirala do zadnjega moža. »Živel črnogorski Skader!" je končno zaklical kralj, ift s temi besedami jasno povedal, da zdobra Črnogorci Skadra ne bodo dali več iz rok. Črnogorska vlada je v Skadru takoj nastavila črnogorske urade. Kralj je razglasil, da postane Skader črnogorska prestolica. V trenutku, ko to pišemo, se sicer poroča, da so velesile še enkrat skupno zahtevale od Črne gore, da mora v gotovem času Skader izročiti. Kako bo Črna Gora odgovorila in kaj bodo na njen odgovor ukrenile velesile, se danes ne more reči. Splošno se trdi, da bo jutri — 1. maja — odločilen dan — in morda že jutri udarijo avstrijski vojaški oddelki v Črno Goro. Črnogorci imajo glasom poročil že vse svoje meje zastražene. Med tem je pa prišlo nad velesile in posebej nad Avstrijo novo presenečenje: Esad-paša, hrabri branitelj Skadra, se je podal s svojo armado v Albanijo, kjer ima kot albanski rojak mnogo ljudstva na svoji strani, in se je dal proglasiti za kneza Albanije,1 Albanijo pa za samostojno kneževino pod vrhovno oblastjo Turčije. Razna ar-navtska plemena so ga prišla pozdravit kot svojega kneza. Esad paša koraka v notranjost, kjer se združi z armado Džavid paše. Pravijo, da je Esad-paša storil to po posebnem dogovoru s Srbi in Črnogorci ter s turško vlado in da so si on na eni ter Srbi in Črnogorci na drugi strani obljubili medsebojno pomoč. Vojska Esad paše, združena z ono Džavid paše, šteje 30—40 tisoč mož. Zaplenjeno! iaAjm^ 7?iAned(mv e/ ba y 2806. /7/ / /G za icmy/ Tovarniška znamka Zaplenjeno! • f Med balkanskimi zavezniki se je razmerje začelo počasi zboljšavati. Ruski državniki so bili zadnje tedne s polnim parom na delu, da so kolikor mogoče zbližali zahteve Srbov in Bolgarov na eni ter Bolgarov in Grkov na drugi strani. Ruski poslanik v Belgradu Hartwig je odločno izjavil, da do oboroženega spora med balkanskimi zavezniki ne sme priti. Trdi se že celo, da se je dosegel med Srbi in Bolgari sporazum glede meje, istotako med Grki in Bolgari glede Soluna. Brez dvoma bi bil tak sporazum najlepši konec te velike slovanske epopeje na evropskem jugu, zato si ga vsi iskreni Slovani iskreno želimo. Celjski tiraj- Zoper avtomobilno zvezo Celje-Ljubljana so že začeli hujskati razni nemški listi in lističi, med njim seveda tudi neumna „Deutsche Wacht". Pravijo, da se Nemci ne bodo mogli z avtobusi tega podjetja voziti, ker je podjetje slovensko. Bomo videli, kako bodo nemškutarji uvaževali dr. Ambroschitschevo bojkotno geslo. Celje. (Izžrebani porotniki) za prihodnje porotno zasedanje: a) glavni: Ivan Teran (Sp. Hudinja), Jožef KSnig (Vransko), dr. Kari Lenschner (Brežice), Kari Ban (Babno), Franc Rehar (Pernov), Anton Pleterski (Kozje), Ferd. Gologranc (Gaberje), Jakob Škraber (Griže), Janez Skaberne (Celje), Franc Guček (Kozje), Peter Zakošek (Sv. Štefan), Franc Lobe ml. (Slov. Gradec), Matija Resnik (Marija Gradec), Ernst Brezovšek (Vransko), Ignac Brglez (Žiče), Janez Kos (Celje), Luka Muzi (Ločič), Janez Šmidhofer (Mislinja), Franc Malgaj (Gotovlje), Ivan Rebek (Celje), Jožef Mlakar (Ponikva), Alojz Gobec (Nova cerkev), Janez Bračič (Celje), Franc Kupnik (Konjice), dr. Oton Ambroschitsch (Celje), Adam Kincl (Št. Jurij ob j. ž.), Ivan Kramer (Trbovlje), Adolf Zottl (Vojnik), Ludv. Kosser ml. (Celje), Rudolf Uhlih (Rimske Toplice), Jožef Fretze (Laški trg), Franc Piki (Žalec), Adolf List (Brežice), Jernej Radišek (Kaplja), Ignac Mikuš (Šmartno ob Paki), Anton Ošlak (Ponikva); b) nadomestniki: Jan. Schappek (Celje), Adolf Klarer (Celje), Pauel Kladenšek (Celje), Janez Strenčan (Leveč), August Deisinger (Celje), Rihard Pirnat (Sp. Hudinja), Alojz Sribar (Dobertešaves), Mih. Zagode (Ostrožno), Leop. Tratnik (Sp. Ložnica). V Celju je dne 28. aprila umrla soproga deželnosodnega nadsvetnika gospa Antonija Gal-linger. Iz celjske okolice. Občinski zastop celjske okolice je imel 27. aprila sejo, v kateri je soglasno sklenil pozvati štajerske deželne poslance, naj se z ozirom na veliko gospodarsko škodo, ki jo dežela trpi vsled obštrukcije, in z ozirom na to, da se zavlačuje ureditev učiteljskih plač, povrnejo k rednemu delu v deželnem zboru in napravijo red v deželnem gospodarstvu. Obenem se poziva nemško večino, naj sklene s slovensko manjšino pošten in pravičen mir, kakor-šnega zahteva- nemška manjšina na Češkem od češke večine. Prvi del sklepa je predlagal dr. Ambroschitsch, drugi dr. Božič. Za sklep v celoti so glasovali vsi slovenski napredni in klerikalni ter nemški odborniki. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v sredo, dne 30. aprila 1913 v gostilni pri gospe Jezernik p. d. Grenadir v Polulah pri Celju. Celje. Narodna godba priredi v nedeljo dne 4. maja koncert v gostilni Narodnega doma. Začetek ob 8. uri, vstopnina prosta. V slučaju ugodnega vremena se vrši koncert na vrtu Prosi se obilna udeležbe. Laški trg. Dne 27. aprila so se vršile volitve v okrajno bolniško blagajno. Slovenci so na celi črti zmagali in tako izdrli to napravo Nemcem iz rok. Iz Trbovelj se poroča, da je baje res šent-lenarčki politični petelin Časi imenovan za trboveljskega župnika. Če Časi misli, da so Trbovlje kak Št. Lenart nad Laškim, bo kmalu videl, da se krvavo moti. Znamenje draginje in gospodarske krize. Poroča se nam: Dne 25. aprila je bilo v Zabu-kovci pri Grižah na dražbi posestvo velikega po- sestnika Knafliča, a niti za najnižjo ponudbo ni nihče hotel kupiti, tako da se dražba niti vršiti ni mogla. Ta — in podobni dogodki — govore več o žalostnih gospodarskih razmerah nego bi mogle povedati cele razprave. Skušnjo za vodnjaškega mojstra je napravil v Ljubljani g. Fr. Mahne iz Trnovelj pri Celju. Iz šmarskega okraja. V našem okraju smo zelo pobožni in deviški ljudje. Dokaz temu je dejstvo, da se je kar zapored v dveh sosednih si farovžih peč podrla. Zanimivosti posameznih slučajev si prihranimo za slučaj, da bodo klerikalci zopet hoteli psovati in obrekovati nas na-prednjake. V Trbovljah je 23. aprila umrl po dolgi bolezni rudniški uradnik Ivan Prosenc, 36 let star. Bil je vedno zvest narodnjak. N. v m. p.l Sv. Ema. Pri občinskih volitvah so bili v dveh razredih izvoljeni slovenski možje, v enem Zupane in njegovi pristaši. Za župana je izvoljen poštenjak Murko p. d. Debelak. Z Vranskega. Tu je družbica nemškutarjev, ki povsod zabavlja črez Jugoslovane in sploh čez vse, kar je slovensko. Dolgo časa že opazujemo z izredno potrpežljivostjo obnašanje zlasti nekega gospoda od te družbe, ki se je odebelil od slovenskega denarja. Prodajati slovenskemu ljudstvu kolesa, stroje i. dr., obenem pa zaničevati vse, kar je slovensko ter se norčevati iz naših ljudi, — to ne bo šlo. Dovolj imamo tega. Ves trg je že tega sit. Kdor je proti nam, ta naj gre v „Miinchen"; tu pa je dovolj zaslužka za našega človeka. To človeče pa ima še toliko drznosti, da usiljuje sam sebe v občinski odbor! Povemo še, da bomo temu gospodiču in njegovi družbi še tako stopili na rep, da se bo še marsikaterega izmed njih slabost lotila, in da bo pobral z Vranskega šila in kopita, predno si sam misli. Brezni oKraj. Iz Sevnice. Občinskih volitev so se udeležili tudi naši „Nemci". In dobili so v tretjem razredu 52 glasov napram 197 slovenskim, v drugem 2 od 44 oddanih, v prvem 1 od 13 oddanih. Iz tega se vidi, kako brezpomembna je pri nas nemškutarija! Cjotonerski oKraj. Iz Radinec se nam piše: Z nesramno laž-njivostjo se je spravilo mariborsko časopisje na našega župana g. Jakoba Zemljiča, ker noče trobiti v njih rog, ampak kot poštenjak, ki se mu gnusi nenarodna klerikalna politika, hodi svoja pota. V odgovor ua zadnji dopis samo sledeče: G. Divjaka ne izigravajte proti g. Zemljiču, ker bomo sicer črno na belem dokazali, da je Divjak sam pisal na glasovnice nemške kandidate. — Če so nekateri Nemci pri županski volitvi vkljub temu, da poznajo g. Zemljiča kot neizprosnega narodnjaka, glasovali zanj, je to znamenje, da uživa vsled svoje odločnosti in možatosti tudi pri narodnih nasprotnikih spoštovanje. Kdor pozna narodne boje v našem okraju, dobro ve, kaj je ravno naš župan s svojo delavnostjo in nesebično požrtvovalnostjo dosegel. Ko pa so se polastili političnega vodstva v okraju zagrizeni klerikalni strankarji, je začela tudi slovenska stvar v okraju propadati. Ali hočete za to trditev dokazov? So vsak trenutek na razpolago. Je pač tako: človek je lahko še tak falot in neznačajnež, samo da stopi v klerikalno politično službo, pa je naenkrat največji svetnik. Kdor pa noče iti z ljudmi, ki sejejo samo sovraštvo in tirajo narod v propad, ampak dela po svoji pameti, po tem pa kar z loparjem, če pri tem tudi narodna stvar trpi. Pa ljudske potrpežljivosti bo tudi pri nas konec! Mala Nedelja. Kmetijska podružnica vljudno vabi vinogradnike, — ude kakor neude — k predavanju potovalnega učitelja g. Pirstingerja, ki se vrši v nedeljo, dne 4. maja po rani službi božji v šoli. Govoril bode o oskrbovanju vinogradov po leti, s posebnim ozirom na letošnjo pozebo. Kmetijska podružnica v Ljutomeru zboruje v nedeljo 4. maja ob 8. uri v realki v Ljutomeru in ob treh popoldne v Križevcih gri gosp. Muhiču. — Predaval bode strokovni učitelj gosp. Zidanšek o živinoreji. Člani in nečlani, pridite točno in v obilnem številu. Ljntomer. Že pred dvemi mesci smo izvolili delegate za občni zbor okrajne bolniške blagajne. Ker smo pa s temi dobili to dozdaj nemško postojanko v slovenske roke, se še do danes niso vršile volitve odbora. Ne vemo, kje leži vzruk, in zahtevamo energično od c. kr. glavarstva, da nemudoma povzroči razpis volitev. Ali hoče mogoče stari odbor še spraviti proslulemu dr. Wolfu trdno mesto s tem, da ga imenuje blngajničnim zdravnikom? Proti temu že sedaj protestiramo. Seveda naši poslanci se ne zmenijo za zdravniško vprašanje v ljnt. okraju, zato se lahko ponaša Volks-ratovec, da mn je mesto zasigurano. Zdravniško društvo pa vprašamo, če smatra za zdravniški stan dostojno, da dela dr. Wolf reklamo za se z oznanili pri cerkvah? Pa ne mislite, da je dal oznaniti v nemščini, v lepem slovenskem jeziku — dočim ima — samonemški napis. Pa ne boš Jaka — slovenski y;ro*i ostan* io Slovencem — če hočeš živeti v Liutomeru, zasiguraj si podporo od Volksrata iu Sudmarke. Križevcl. Dne 27. aprila se je vršil tukaj v „Slomškovi dvorani" občni zbor „Kršč. soc. zveze" pod patrona dr. Korošca, dr. Verstovška in dr. Hohnjeca. Govorili so o „naši organizaciji," „na-šihinorlih" „našem bodočem delu," v besedah seveda vse za dobrobit kmečkega ljudstva, v dejanjih pa za — svoje mastne dijete! Iz Ljutomera. Dne 18. maja zjutraj bomo imeli pri Sršenu javni ljudski shod. Govorili bomo o splošnem položaju, posebej pa tudi o volitvah v ljutomerski občinski in pa okrajni zastop. — V naši občini je število volilcev tako naraslo, da bo odslej vsak razred imel po 6 odbornikov. — Volitve v okrajni zastop bodo mesca avgusta. Nemci špekulirajo na veleposestniško skupino. Slovenci, pozor! SloVcojegrafti okraj. Paška vas. S 1. majem namerava baje železniško ravnateljstvo v Beljaku opustiti naše toli potrebno postajališče. Yložen je ugovor. Na Mutl je prodal Nemec Auer svojo gostilno in mesarijo zavednemu Slovencu iz okolice. Tako imajo sedaj Slovenci svoje zbirališče. ptujsKi oKraj. Sv. Bolfenk pri Središču. Med našimi klerikalci imamo vzor - poštenjake. Eden izmed teh (posestnik v Jastrebcih) je svoj čas imel spolno razmerje z neko omoženo žensko. Pozneje pa jo je prigovarjal, naj bi sodnijsko prisegla, da to ni res. Če bodo naši klerikalni petelini kedaj zopet postali objestni in nas bodo blatili po svojih umazanih cunjah, bomo z imeni navedli ta in podobne slučaje. Taki ljudje nas ne bodo poštenja učili. Žetale. (Nesreča pod zemljo.) Dne 25. aprila se je vžgal plin v rudniku, kjer se išče premog v občini Čermožiše; dva rudarja sta tako poškodovana, da bo eden najbrž umrl vsled opeklin in ran na glavi. V tej župniji išče namreč trboveljska premogokopna družba že več let premog. Žetale. V 17. številki „Slov. Gospodaija" z dne 24. aprila t. 1. se skuša naš kaplan Krajnc oprati, ker je županu Ant. Pekliču krivico delal, češ, da je bil pri sodniji v Rogatcu oproščen. To je prav debela laž, kakršnih je naš kaplan že vajen. Želja njegova je to seveda bila, a kaj pomaga, če zapisnik o obravnavi drugače govori. Ta dopis v omenjenem listu je zopet nov dokaz, da je kaplan Krajnc vso sramežljivost zgubil. Da ima tako malo čuta za resnicoljubje, tega nismo pričakovali, dasiravno laže prav na debelo, če to po njegovem mnenju njegovi stranki kaj hasne. V Središču sta se 18 letni hlapec Novak in 15-letni kovaški učenec Franc Kukovec pregrešila nad 5-letno hčerko svojega gospodarja. Oba mlada hudodelca so v Ormožu zaprli. Iz Obreža pri Središču. Našega kaplana Marka je zadela huda nesreča. Postal je šepav. Že štirinajst dni plantucka žalostno okrog in dela pokoro za svojo preveliko agitacijsko vnemo. Pobožne njegove devičice trde, da ima protin, zlobni jeziki pa trosijo med svet vest, da je baje pri svojem ponočnem klatenju po Obrežu prišel v roke grdim ponočnjakom, ki se nikakor nočejo ravnati po njegovih besedah, ampak glede ponočevanja posnemajo raje njegove zglede. Ti so ga neki po fantovsko krstili, na levo koleno pa mu pritisnili red „nogovičnega traka"ali kakor se že tako po-nočnjaško odlikovanje imenuje. Če je na tem kaj resnice, ne vemo. No, nam se g. Marko usmili, zato mu prijateljski svetujemo, naj skrbi, da čim preje okreva. Dozdeva se nam namreč, da se bo neo-vrgljivi volji knezoškofijskega urada kmalu zahotelo odvesti ga na drugo faro in bilo bi zanj prav malo priporočljivo, ako bi tja prišepal. Zato pa, Marko, pusti trmo in ubogaj I Pojdi po večerji lepo v svojo sobo in si drgni koleno I Znaj, da ni „božja volja," da bi lazil dan za dnevom do polnoči okrog po Obrežu, Grabah ali pa po Središču ter dramil ljudi, ki so potrebni počitka, ker morajo ves dan težko delati za-se in tudi za tvojo zbirco. Ne dajaj s ponočevanjem slabega zgleda mladini in ne nosi svojega telesa in svoje duše v naročje Belcebubu, ki je gospodar noči. Ako se boš ravnal po teh naših nasvetih, preselil se bo mir v tvojo dušo in tvoje pridige bodo „beseda božja," a ne izbruhi onemogle strankarsko-politične jeze. Lesenec, Žgaujetoč in Šimen. tfariborsHi oKraj. Poštni nabiralnik v Volčjem dolu pri Ja-renini je opuščen. Poneverbe. Pred mariborsko sodnijo je bil obsojen na 8 mescev ječe Gabrijel Majcen, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, ki je kot uradnik tovarne za špirit v Račjem na poštnih nakaznicah ponarejal podpis ravnatelja Ernsta in na ta način dvignil 316 K 58 vin. Poueveril je tudi 1000 znamk po 3 vinnarje, katere se mu je izročilo. Maribor. (Zopet nesreča na koroškem kolodvoru.) Doe 27. aprila je zdrobilo delavcu Deučmanu prsa, ker je prišel med dva vozova. Bil je čez par minut mrtev. Z h pušča Sest otrok, ki so že pred letom izgubili mar^r. Nesreča se je zgodila, kakor pravijo tovariši, po neprevidnosti ponesrečenega samega. V Slovenski Bistrici je 28. t. m. nmrl mesar in krčmar Mihael Rasteiger v 49 letu starosti. T Jareninl je nmrl 26. aprila gostilničar in mesar g. Kari Ornik, 35 let star. 3z raznih sloVmHib HtajeV. Slovensko politično društvo v Gorici za Goriško - Gradiščansko se je ustanovilo dne 24. aprila kot organizacija tamošnjih naprednjakov. V Kostanjevici je vmrl okrožni zdravnik dr. Pavel Indra. Za slovenske umetnike. Naučno ministerstvo je dalo slovenskima slikarjema Hinko Smre-karju in Petru Žmitku po 600 K podpore ter je nakupilo slik slikarjev Jakopiča, Sternena in Vaupotiča skupno za 4000 K. Tolsti vrh. Odložil je županstvo vsled prezaposlenosti na posestvu g. Fr. Kosrelnik. Za naslednika mu je izvoljen g. L. Kotnik._ Sfecfaenpferd - lilljno - mlečno milo Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v uCinkn zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — l3totako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tnbah po 70 v se dobi povsod. 147 50-7 PruSNene in druge priredita. Celjsko pevsko društvo priredi v pondeljek, dne 8. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju koncert pod naslovom „Dr. Anton Schwabov" večer. — Prosimo, da slavna društva ta dan ne prirejajo drugih zabav. Šentjurski pevski zbor priredi v nedeljo 18. maja, velik pomladanski koncert. Zato prosimo vsa sosedna društva, naj se blagovolijo na to ozirati, da ne bode nepotrebne konkurence. Natančni spored prijavimo pravočasno. Za sedaj samo omenjamo, ua bodo zastopani naši najboljši komponisti s svojimi mešanimi in moškimi zbori. Protialkoholni shod in ustanovni zbor protlalkoholnega društva »Sveta vojska" v Mariboru, v mali dvorani „Narodnega doma'1 dne 4. maja 1913 ob 3. uri popoldne. Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo 4. maja ob 7. uri zvečer I. veliki planinski dlirindaj s plesom v dvorani g. Forte. — Planinski zrak, švicarska postrežba, gorenjski med, dolenjski cviček, ljubljanske sladčice, brhke planinke, židana volja in dobra podlaga za želodec zagotovljeno. Pridite in se prepričajte. Maribor. Delavsko planinsko društvo „Die Naturfreunde" priredi v dneh 7. in 8. sepembra 1.1. družabno potovanje k Jadranskem morju, spojen z obiskom znamenite Postojnske jame in Trsta. Cena vožnji je 27 K, v kateri vsoti je zapopadena hrana za dva dni, vstop v Postojnsko jamo in enkratno prenočišče v Trstu, izvzemši pijače. Nazaj ni skupne vožnje ter so vožni listki ve ljavni 14 dni. S prijavo se pošlje znesek 7 K, ostalo se plača v največ štirih poljubnih obrokih. Od 1. junija se zviša cena za 2 K, torej na skupno 29 K. Prijave se pošljejo na: g. Franc Brože, Maribor ob Dravi, Koroška cesta št. 5. Ako se prijavi najmanje 30 oseb za obisk Benetk, se izlet raztegne do tja ter se zviša cena za 20 K. Potemtakem stane potovanje iz Maribora v Po-stojno-Trst-Benetke in nazaj nizko vsoto 47 K. Maribor. V »Narodnem domu" v Mariboru se je otvorila v četrtek, dne 1. majnika 1.1. zvečer ob 7. uri sezona poletnih koncertov. Prijatelje lepe glasbene umetnosti vabi odbor »Glasbenega društva". Iz Ptuja. Naša podružnica dramatičnega društva priredi v nedeljo, dne 4. majnika t. 1. ob pol 8. uri zvečer v »Narodnem domu" priljubljeno narodno igro: »Deseti brat". Ker zaključi naše mlado društvo s to prireditvijo svojo sezono, pričakujemo, da bu si. občinstvo iz Ptuja, kakor tudi iz okolice veliko dvorano »Narodnega doma" do zadnjega kotička zasedlo, kakor je to storilo pri zadnji predstavi.' V nedeljo, dne 4. majnika t. 1. vsi v »Narodni dom". Izkažite našim vrlim dile-tantom za njih trudapolno delo v tej sezoni svojo zahvalo! Ljutomer. Tukajšnji diletantje pod okriljem »Murskega Sokola" so uprizorili dne 20. aprila izvirno Borštnikovo narodno igro »Stari Ilija", ki se je v moralnem in gmotnem oziru kljub klerikalni protiagitaciji in ostentativnemu izostanku nekaterih oseb iz našega trga celč dobro obnesla. Posamezne nloge so igrali njih imenitniki prav dobro in vrlo, tako da bi bilo skoraj odveč, ako bi hoteli vsakemu posebej peti hvalospev. Ker je igra posneta iz našega narodnega življenja, zato je občinstvo kazalo do nje dovzetna ušesa in srca ter se čisto prijetno zabavalo. Posebnih, senzacionalnih zapletljajev seveda v njej ni, vzlic temu pa učinkuje zadovoljivo tudi na izobraženo, oziroma bolj razvajeno občinstvo. Pesem starega Ilija je originalno uglasbil g. Fr. Schneider, za kar mu gre polno priznanje. Gojimo nado, da nam le ti »sokolski diletantje" v dogjednem času spravijo zopet kaj novega »na deske". Kmetijsko bralno društvo v Rogoznlcl pri Ptuju priredi 1. junija t. 1. v gostilni gosp. Bračiča veliko ljudsko veselico z bogatim sporedom. Prosi se sosednja društva, da se blagovolijo blagohotno ozirati na to prireditev. Natančnejši spored pride pravočasno. Akad. teh. društvo „Triglavu v Gradcu ima IV. redni občni zbor zimskega tečaja dne 3. maja 1913 ob 8. uri zvečer v društvenih pro štorih. LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Iz skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) »Poročilo seržanta Edvvardesa o stopinjah v bližini mesta, kjer so našli truplo Miss Judsonove ob 9. uri 15 minut popoldne dne 17. vinotoka leta 189*; Naštel sem 43 različnih človeških stopinj in 54 drugih sledov. Od teh 43. prihaja 24 od leve noge in le 19 od desne. Med onimi 54 slabimi odtiski sem jih našel 17, ki jih je pustila za seboj leva noga in le 12, ki jih je pustila desna, o ostalih se ne more z gotovostjo trditi. Od skupne vsote slabih odtiskov jih je 18 globoko vtisnjenih v mehko glino, ostali so manj razločni. Od 18 globoko vtisnjenih, prihaja 11 od leve noge in 7 od desne. To soglaša s tem, kar so mi potem povedali, da so namreč trije hlapci gospoda Jeksa in gospod Jeks sam, ko so našli truplo Judsonove, takoj jo vzeli na roke in jo odnesli domov. Nosilci težkega bremena, kakor je truplo, ako korakajo skupaj, stopajo vedno silneje na levo nogo; bodisi oni, ki ga nesejo na levi strani, bodisi oni, ki se upirajo od desne. Ko sem brakiral stopinje po njih dolžini, širini in obliki žebljev, sem našel, da prihajajo od petih raznih oseb in to le od moških. Našel sem ravno tako tudi jasno vtisnjene stopinje žrtve same. Zjutraj 17. vinotoka je močno deževalo in zemlja je v tem kraju ilovita. Ogledal sem jo zarana dne 18., in ker ni ponoči deževalo, so bili odtiski tako sveži kakor bi bili ravnokar napravljeni. Na mojo izrecno prepoved, ni bilo nikomur dovoljeno priližati se mestu, kjer so truplo našli. Ravno na tej strani vrtnih vrat je bila trava že davno od mimoidočih tako pohojena, da je bil tam gol prostor; in ta kosec g^le zemlje zavzema prostor širjih vrat. Na ta prostor je padlo truplo umorjene, in okrog mesta, kjer je ležalo, sem našel omenjene stopinje. Primerjal sem čevlje hlapcev z odtiski pri vratih. Popolnoma so jim odgovarjali. Kar se tiče stopinj treh hlapcev, je večina bolj globokih odtiskov napravljena z levim čevljem. Sklepal sem torej s tega, da so vsi ti trije možje prišli na ta kraj samo zato, da odnesejo mrtvega dekleta in da se niso udeležili umora. Isto sklepam iz stopinj gospoda Jeksa. On je ravnotako pritiskal bolj z levo nogo kakor z desno. Torej je prišel na mesto le s tem namenom, da odnese truplo. Tudi on se ni mogel udeležiti umora deklice. Število jasnih i a nejasnih odtiskov teh štirih oseb je skoro gladko. Ostanejo stopinje pete osebe, to so odtiski moške noge, toda stopinje z debelimi žeblji nabitih čevljev, so vendar lažje od stopinj drugih čevljev čeprav so polne; ti čevlji so novi, zakaj robovi odtiskov so jasno vrezani, in kar je važno, stopinje leve noge niso prav nič bolj globoke od odtiskov desne noge. Torej je gotovo, da se ta oseba ni udeležila odnašanja trupla. Oseba, ki je pustila za seboj te sledove, je — po mojem mnenju — morilec Miss Marije Judsonove." Tretje poglavje. Konec. Sklep, h kateremu je nadzornik Edwardes tako jasno in logično prišel, naenkrat omejuje polje raziskavanja. Moja lastna preiskava pa nudi še bolj presenetljivo odkritje. Morilčevi odtiski odgovarjajo po dolžini in širini in po številu žeb ljevih znamenj, dvanajst v odtisku leve noge, deset (zakaj tu sta bili dve prazni mesti, ki ravnotako soglašata) v odtisku desne noge, paru čevljev gospoda Jeksa. Ta obsojajoča okoliščina pa ne sme biti preveč hitro zavedena na polje kot dokaz krivde gospoda Jeksa. Pri preiskavi te zagonetne zadeve je treba napredovati s previdnostjo in premislekom. Lahko je vsak drug človek obul njegove čevlje, da bi prevaril pravico. Morilci, ki bi adi vzeli svojemu bližnjemu življenje, se prav pogosto za-tečeju k takim branilnim sredstvom, da ne bi bili v nevarnosti, da bodo izdani. Začnimo najprvo pri ženskih prebivalcih dvorca. Tu je Miss Lewsomova, toda ona ni mogla to biti, zakaj stara gospa Jeksova je izpričala, da mlada dama ni zapustila od solnčnega zahoda sobe, kjer sta skupaj sedeli. Toda ne samo to, r obrambo Miss Lewsomove priča, seveda ne naravnost, njen dnevnik z zapiskom, napisanim mirno in podrobno tega dne in ob tisti uri, ko je bil umor izvršen. (Dalje sledi.) Občina Št. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip V i d i c.) (Dalje.) Reke, potoki ln ribniki Št Pavelski. Izmed vodi so v občini Št. Pavelski imenovati: reka Savinja, potoki Boljska, Mala reka, Velika reka, Kolja, Izvirnica in graščinski ribniki. Savinja. V zahodnem kotu Savinjske doline vzdigu-jejo se slovite snežnobele Solčavske planine z najvišjim vrhom Ojstrica 2355 m nad morjem visokim. Na severnem podnožju tega vršaca se razteza blizo 2 uri dolga in pol ure široka Logarska dolinica, ki je še na zapadn in severju obrobljena z vrhovi Brane in Rinke. V začetku te doline je naseljen imovit kmet »Logar" — po kojem se dolina zove. Na severnozapadni strani obrobuje to dolinico gora Rinka kot mati naše reke Savinje, ker iz nje krila izvira Savinja v podobi prekrasnega kakih 200 m globoko padajočega »slapa", kterega vsak turist občuduje in se mu divi. Razprašeni slap se zbira spodaj zopet v mali potoček, ki po kameniti zdrapani strugi v v podzemeljsko strugo kratko časa drvi na površju zemlje, se potem izeubi v podzemeljsko strugo, ki pa se daleč doli skoro v sredini doline zopet na dan prikaže in kot precej močen potok dalje po Logarski dolini hiti, ter vsled mnogih drugih divjih pritokov vedno večji postaja, primeren za plo^vijenje lesa, in sicer od Solčave mimo Luč do Ljubnega. — Pri Rečici in Mozirju zraste potok v reko vsled pritoka Drete pri Na-zarjih, tako, da se po Savinji od todi ne plovejo več posamna drevesa, ampak že celi splavi (flosi). Kako lepo se tu prilega o reki Savinji pesem, ki pravi: Iz krila Vašega Savina Cista zvira Studenec bistro umnosti, moške moCi, Planine Cedi, ravnine rodovito porosi, Nam v tuje kraje pot odpira In mogoCne „splave" tira. Slomšek. Po dolgem teku po zgornji, srednji in spodnji Savinjski dolini se reka Savinja pri Zidanem mostu izliva v Savo, svojo posestrimo na slovenski zemlji štajersko - kranjski. — Voda Savinje je v navadnem stanju čista kristalna, in živi v njej mnogo rib kakor: postrve, solači, mrene, lipani i. d. več. V poletnem času je voda jako gorka ter doseže v suhih letih 20 do 23° gorkote. Zato se pa ljudje radi v Savinji pridno kopljejo. Zdravniki celo mnogim bolehnim nasvetujejo kopelje v Savinji, in zato tudi tujci prihajajo poleti v mno-gobrojnem številu v Savinjsko dolino, ter si izbirajo Št. Pavel za letoviščni kraj. Kakor pa služi Savinja v poletju letoviščni-kom v hladilno prijetno toplo kopeljo, enako je po Zfmi mrzla ter rada sreš nosi in zmrzuje tako, da se lahko domačini po ledu kratkočasijo in si nabavijo za ledenice potrebni led. — Ko se pa spomladi sneg in led začneta taliti, takrat pa tudi povodenj mnogo škode napravi. In zopet se v teh slučajih človek spominja pesmi, ki pravi: Zakaj pa ledene so Tvoje vode, Savina, Savina deroCa! In jaderno Tvoji valovi teko, Savina, Savina deroCa! Baptista. Reka Savinja dela na severni strani mejo med Št. Pavlom in Št. Petrom od Polzele do Griž. Čez njo veže takozvani veliki Grobelski most državno cesto med Dunajem in Trstom! Eden glavnih pritokov Savinje v Št. Pavelski občini je potok Dalje sledi. Izpisi. Iz Šmarja pri Jelšah. Svoj čas so »Grazer Tagblatt", ptujski »Štajerc" in drugi listi obširno poročali, da je prišel France Strašek, župan pri Sv. Petru na Medvedovem selu, v preiskavo, ker ga dolžijo, da je dajal tihotapcem z živino potne liste in sicer po kroni komad. Ker so se bile proti imenovanemu županu in njegovi soprogi uvedle sodne predhodne poizs^edbe. sta podala župan Strašek in soproga po podpisanem potom, ko je bilo kazensko postopanje proti njima ustavljeno, pri okrajnem sodišču v Rogatcu proti Janezu Roškarju, posestniku in županu, in Simonu Stiplošku, posestniku, oba v Rajnkovcu, kazensko ovadbo. Pri glavni obravnavi dne 27. marca pa sta obtožitelja umaknila obtožbo, ker sta se nve-rila, da je prvoobtoženec postopal le kot uradna oseba brez vsakega zlobnega namena proti njima in ker je izjavil drugoobtožer.ec, da ie bilo sum-ničenje naperjeno na napačni naslov ter danima nobenega povoda isto vzdržati. V pojasnilo slednje izjave se pripominja, da je bivši občinski tajnik Došler pri Sv. Petru za županovanja Cončevega res dajal tihotapcem prazne potne liste z občinskim pečatom, kar se mu je sodno dokazalo in radi česar je bil občutno kaznovan. V Šmarju, 26. aprila 1913. Dr. I. Zabukovšek. lahko imenujemo ribje olje. Vendar pa se mora za pravilno porabo šele pripraviti. Ribjemu olju se morajo * Scottovem postopanju njegove slabe strani (težka prebavljivost neprijetni duh, zoperni okus) vzeti, da se da tečnejše in ležje jemati in da bolj diši. Tako pridobljena emulzija ima vse prednosti navadnega olja v zvišani meri, vpliva tek vzbujajoče, je izredno redilno in diši celo občutljivim nstim in želodcem. — Pri redni rabi Scottove emulzije je opaziti mnogokrat že v kratkem času splošen prirastek moči. Kdor hoče to doseči, se naj čim prej tem bolje odloči za zdravljenje s Scott-ovo emulzijo. Cena originalni steklenici K 250. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 60 vin. v pismenih znamkah. Dobite od tvrdke Scott & Bowne d. z o. z. na Dunaju VII. in sklicevaje se naš list enkratno vpošiljatev poizkušnje od kake lekarne. _144 10 Nova Štifta. Pri nas imamo toliko zanimivosti, da je naj zve tudi širši svet. Naš župnik Ferme je dal zapreti kor z železjem; vsaka pevka ima svoj ključ, da lahko pride v zverinjak, kakor so kmetje krstili kor. — Pri naši občini imamo dva župana: izvoljeni je Tratnik, kateremu pravijo »nedolžni župan", neizvoljeni in pravi župan je župnik Ferme, njegova desna roka pa »šnops-general", kateri z županovim pečatom podpisuje uradne spise. Ker zna naš župnik mašo brati, si domišljuje, da zna tudi vse posvetne stvari, posebno občinske. A ravno zaradi njegove nevednosti v takih stvareh pa trpijo posamezni občani mnogokrat občutno škodo. Naj navedemo samo nekaj zgledov. Župnik je mislil, da bode kot tajnik ,.pašne zadruge" vse grajščinske pašnike osvojil kmetom. Dobro bi to bilo, ko bi se le dalo doseči. Radovedni smo, kako bi župnik vpil, ako bi farmani svoj čas župnišču podarjeni svet nazaj vzeli in si ga med seboj razdelili. Ta neumestna župnikova gonja proti grajščini je že rodila sadove. Stolni kapitelj je pred leti povišal pašnino za 400 K, letos pa za 800 K; pred tremi leti je znašala pašnina samo 600 K, zdaj pa 2000 K. Kako so kmetje navdušeni za župnika, si lahko mislimo. — Drugi zgled je Vrtačnik, ki je dolgo let lastil pašo v grajščinskem gozdu, dokler ga niso zasačili. Plačal bi odškodnine nekaj kron, župnik pa ga je hujskal, da se je pustil tožiti. Plačal je stroškov nad 200 kron, več kakor so bile vse ovce vredne. Drugič več iz Fermetovega pašalika. — Kmetje so napravili dobro primero: Kakšen razloček je med Ferme-tom in brzojavnim drogom? Brzojavni drog je spodaj prismojen, Ferme pa zgoraj. Iz Prekope. Občinski odbor v Prekopi je sklenil v jeseni lanskega leta soglasno prositi za delitev dosedajnega šolskega okoliša Vranskega in dovoljenja za stavbo nove šole v Prekopi. Dose-dajna šola na Vranskem se bode morala v doglednem času razširiti in bi bil tozadevni prispevek občine Prekopa približen stroškom stavbe lastnega šolskega poslopja. Ta pameten sklep občinskega odbora je pa „Slov. gospodar" na klerikalno-hinavski in lažnjiv način izkoristil ter pravi, da samo dva liberalca zahtevata šolo, ker bodeta imela korist od nje. Dalje piše ta privandrani laž njivi dopisun, naj se Prekopljani rajše brigajo za lastno sodnijo, da ne bo treba hoditi na Vransko ali pa v Celje. Toda ie počasi, da ne izve javnost, na kateri strani so različni „sadjerejci," divji tatovi in take vrste hudodelci, kateri bi res rabili lastni žabjek. Sicer nam „Slov. gospodar" ne more očitati d ruzega kakor to, da zahtevamo šolo, kar pa mislimo da ni tako strašen greh. Iz Lembaha pri Mariboru. (Kmetijska podružnica.) Po dolgotrajnem boju, ki sic.3r ni razburjal javnosti, toda ki je bil zelo vroč, je pridobil tukajšnji rojak, deželni odbornik Franc Robič za spodnji del dravske doline podružnico c. kr. kmetijske družbe. Ime ji je „Lembah-Ruše". Njena glavna naloga bode pospeševanje živinoreje ia poljedelstva. Dne 13. t. m. je bil v Lembahu njen ustanovni shod. Glavni odbor sta na njem zastopala deželni odbornik Franc Robič in generalni tajnik F. Juvan, od 114 vstopivših ndov pa se ga je udeležilo navzlic slabemu vremenu 65. Na zborovanju, katerega je vodil ruški župan J. Lasbaher kot načelnik pripravljalnega odbora, se je izpregovorila marsikatera času primerna in vzpodbujajoča beseda. Iz splošnega zanimanja za stanovsko zvezo in iskrene zahvale, katera se je izrekla od več strani navzočima udoma glavnega odbora za težko pričakovano ustanovitev, smemo sklepati, da bode mogla mlada podružnica razviti živahno plodonosno delovanje. Volitvi načelništva in odbora sta bili soglasni. Načelnikom je bil izvoljen Feliks Robič, posestnik v Lembahu, njegovim namestnikom Karel Lingl, posestnik v Rušah, tajnikom in blagajuikom S. Vodenik, šolski vodja v Lembahu, za odbornike pa grof Auersperg, graščak v Loki, Andrej Bračič, župr.;k v Lembahu, Jakob Marin, posestnik v Rušah, Janez Rotner, posestnik v Laznici ter Henrik Vollmeier, posestnik v Selnici ob Dravi. Da bodo imeli vsi udje lahek stik z vodstvom podružnice, izvolili smo še za vse občine, v katerih ne stanuje nobeden odbornik, zaupnike in sicer: Petra Zorko, trgovca v Pekrah, Jožefa Krainer, veleposestnika v Vrhovem dolu, Franca Hleb, župana v Bistrici, Petra Supančič, posestnika v Lobnici, Viktorja Glaser in Franca Gri-zold, veleposestnika v Smolniku, Alojzija Lavrenčič, posestnik na Slemenu in Lovra Čiček, posestnika v Jelovcu. Upajmo, da bode nova podružnica sčasoma obrodila mnogo dobrega sadu! |fa$a narodna obramba. Ciril - Metodova podružnica na Vranskem je imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 6. t. m. ob velikem številu članov in članic. Občnega zbora se je vdeležil v imenu glavnega odbora potovalni učitelj g. Beg. Iz poročila tajnice gdč. Male Jezovškove posnamemo, da je imela »Podružnica" v preteklem društvenem letu 4 pokrovitelje, 4 ustanovnike ter 51 letnikov. Podružnica je celo leto marljivo delovala. Priredila je 7 gledaliških predstav: »Rokovnjače" (trikrat), „Bucek v strahu", »Išče se odgojnik" (mesto cvetličnega dneva) in »Deseti brat" (dvakrat). Gmotni uspeh gledaliških predstav ni bil ravno velik radi velikih stroškov, ki so jih zahtevale posamezne igre. Tem večji pa je bil moralni uspeh. Vse predstave so bile dobro obiskane ter so se ljudstvu priljubile. Podružnica je imela 8 narodnih davkoplačevalcev po 1 K mesečno. Plačevali so sledeči gg.: Iv. Jakše, M. Jezovšek, Fr. Košenina, J. Meglič, Fr. Oset, Fr. Schaur, dr. E Šerko, K. Schwentner. Podružnica je pridno razpečavala uarodni kolek, vpeljala računske listke v gostilni K. Košenina in dr. Iv. Brinovc, šolska mladina pa je nabrala okrog 20.000 znamk. Nakupili smo tudi v jeseni 100 hijacintnih čebul, katere smo pozneje cvetoče dražje prodali. Na Ciril-Metodov večer se je nabral velik kres. Gostilna Turnšek v Prekopi pa je dobila diplomo. Slavna vranska Posojilnica nam jo od dolga na odru odpisala 50 K, za kar se ji prisrčno zahvaljujemo. Iz poročila blagajnika g. Fr. Oseta ml. je razvidno, da je razpečala »Podružnica" okrog 2000 narodnih kolkov, nad 2000 računskih listkov. Iz nabiralnikov se je dvignilo 122 32 K, drugih prispevkov pa je bilo 185 50 K. Vrh tega smo poslali upravništvu »Slov. Naroda" kot čisti dobiček predstave, prirejene skupno s »Sokolom" mesto cvetličnega dneva, 78 94 K. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor: Ivan Jakše, predsednik, Mela Jezovšek, tajnica, Fr. Oset ml., blagajnik; Bebica Jakše, dr. E. Šerko, K. Košenina, namestniki. Ta odbor smo na novo razširili še za 4 odbornike, oziroma odbornice: Zinka Vrabl, Minka Košenina, dr. A. Pernat, Fr. Košenina. Nato nam je slikal g. potov, učitelj namene in uspehe C.-M. družbe, kazal na nekatere žalostne kraje po Slovenskem ter nas bodril za vsestransko delo pri »Podružnici"'. Predsednik Iv. Jakše se zahvali g. potov, učitelju, vsem zbranim za lepo vdeležbo in pozornost kakor tudi vsem onim, ki so se na kakršenkoli način žrtvovali za društvo ter zaključi občni zbor s klicem: na delo v prid slovenski domovini. Gospodarji pabcrKi. Vrabec je velik škodljivec sadnemu drevju. Kjerkoli se vrabci močno razplodijo, tam preženo vse druge ptice pevke, ki so najboljše pokonče-valke sadnih škodljivcev od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Boj torej vrabcu povsod, kjer raste sadno drevje! Črvi v hruškovem cvetju. Od raznih strani prihajajo letos pritožbe, da je v hruškovem cvetju neki črv. To je ličinka hruškovega cvetodera (anthonomus pyri), nekega hrošča rilčkarja. Ta ličinka zgloda bistvene cvetne dele (prašnike in pestič), preden se lazvije cvetni pop. Tak cvet se seveda pozneje ne more oploditi in je za letino izgubljen. Proti temu škodljivcu sedaj nimamo druge pomoči kot to, da zbiramo črvičke in jih zmečkamo. Tudi je dobro, obirati in uničevati navrtane in nerazcvele pope. Prihodnje leto pa bo treba loviti hrošče, še preden zaležejo jajčka v cvetje. O zatiranju bomo pravočasno povedali vse potrebno. Sadjar v maju. Ali ste že okopali in po-gnojili mlado sadno drevje v sadovnjaku? Še je čas, da naredite drevesni kolobar in daste drevju, česar potrebuje v zemlji, da bo dobro uspevalo. Zadostna in prava hrana, zrak, vlaga in gorkota — to so tiste čari, ki delajo bujno, zdravo rast in lepo, okusno sadje. — Kaj pa pritlično sadno drevje? Ali vam hira še vedno v 'plevelu in travi? Rušo, plevel proč, ali pa drevje ven! — Ali je drevesnica že okopana? Zadnji čas je za to! — Ali ste že precepili vse drevje, ki ni nič prida? Ako imate cepiče dobro shranjene, še lahko cepite na lubah ali tudi še v razkol, dasi je že zelo pozno. — In sadni škodljivci! Če jih niste pokončali, so že na delu za svoj blagor in v Vašo veliko škodo. Letošnjo izredno zgodnjo spomlad se je cvetje sadnega, drevja razvilo veliko prezgodaj. April nam je zopet pokazal svoje sovražno lice. Upanje do bogate sadne letine ie marsikomu splavalo po vodi. Vendar kljub vsem nezgodam in uimam ne smemo obupati in vsled tega opustiti najnujnejših del v sadovnjaku. Zadnji dopisi.« Bojevitost na Dunaju. Avstrija napove Črni Gori vojsko? Dunaj, 30. aprila. Ako velesile do jutri ne store definitivnega sklega, bo Avstrija nastopila takoj samostojno proti Črni Gori. Vse vojaške priprave proti Črni Gori in Srbiji so izvršene. Avstrija bo obenem od Srbov zahtevala, da takoj zapuste Albanijo. London, 30. aprila. V naziranjih trozveze (Avstrija-Nemčija Italija) in trojnega sporazuma (Rusija - Anglija - Francija) je nastalo precejšnje nasprotje. Rusija in Francija sta proti nasilnim sredstvom. Avstrija pa je odiočena tudi proti volji velesil z vojaško silo doseči svoje zahteve. Ni izključeno, da pride vsled tega do evropske vojske. Rim, 30. aprila. Italjanska vlada je proti temu, da bi katera država na svojo pe«t izvršila kake nasilne korake proti Črni Gori, in za to, da postopajo velesile enotno. Esad - paša. Dunaj, 30. aprila Esad-paša je prišel v Lješ, kjer so ga Srbi z vsemi častmi sprejeli. Dne 28. aprila se je dal proglasiti za kneza Albanije. Čete so mu prisegle zvestobo. Džavdi-paša je na potu, da se ž njim združi. Razne noVosti. Napoleonova oprava. Na otoku Elba v zgodovinski vili San Martino so prodali vso opravo, ki jo je rabil še cesar Napoleon I. Stanovanje, 3 sobe in kuhinja, se odda s 1. junijem 1913 v Celju, Dolgo polje 1. Loterijske številke. Dnnaj, dne 26. aprila 1913: 45, 49, 56, 38, 64. Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo I-ll lokomoblll In motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za debelo in fino moko Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljfti priporočila. O. In kr. priv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardt-a sinovi, Se^i.8«0^ Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf ^ Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse). Zaloga štedilnikov in peči za vsako porabo;i < cnsMB Vse vrste raznih H peči, vlivanje že-jj j leza, emajlna || tovarna, kopalne"; peči. pat. kosi za5'i lončarske peči. SJ Sušilne priprave;; Pasta za snaženje^ peči „Helios". 1 161 26-8 a&^j Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni Že 42 let v rabi. zdravniško preskušan in_ priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistiino, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 1'70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-8 se dobi skoro v vseli vetjih lekarnah. - Po pošti se pošilja vsak dan. i "tSS^EJf- ■■ *■ : Mlad gospod želi zaradi groznega dolgočasja stopiti z mlado, veselo, izobraženo gospodično v prijateljsko koresponco in v zamenjavo razglednic. Pripravljen je, pošiljati v zameno zanimive razglednice, predstavljajoče črnogorsko, srbsko in turško narodno nošo, srbsko - pravoslavne in turške verske običaje, bosensko-hercegovinske pokrajine itd. — Cenjene ponudbe, če mogoče s fotografijo, se naj blagovolijo nasloviti: „Amicus", 6 /16. G. T. E. Nevesinje v Hercegovini. 265 2 1 LISTNICA UREDNIŠTVA. Mozirje: Pesmi ne priobčujemo, in taki osebni izpadi tudi nimajo pomena in učinka. — Zetale: Imel eno notico že prej. Hvala! Glede tiste knjižice se obrnite na naslov: Upravništvo ^neva"1 Ljubljana. — Svetinje, Braslovče: Ker moramo list izdati že danes v sredo, je žal prepozno. Prihodnjič! Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin.« navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposiati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobCi. - Prodajalka! stara 20-24 let. slovenščine in nemščine v govoru in pisavi vešCa, se sprejme za stalno v trgovini s Čevlji. — VeC pove uprava »Narodnega Lista". 261 21 Učenec iz dobre hiše in z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Mihaela Sernca v Rušah. 258 3-1 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme tvrdka z mešanim blagom: Norbert Zanier & tin, Št. Peter, Sav. dolina. 263 3-1 5 minut od trga BraslovC v Savinski dolini je na prodaj lepa vili podobna hiiai 7 let davka prosta Sestoji iz treh sob, kuhinje in shrambe. — Za hišo je drvarnica, svinjak, vodnjak z dobro vodo. Pred hišo se nahaja lep vrt za zelenjavo. Hiša je krog in krog obdana s plotom. Naslov pove upravništvo „Narod-nega Lista". 243 3-3 Aparat za valenje K —'45 vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na posknšnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10-7 za Severno Ameriko Velika amerikanska hineljska tvrdka, ki je pokrivala svojo letno potrebščino krog 500 bal doslej na njujorškem trgu, želi ponudb prvovrstnih hmeljskih tvrdk v svrho bodoče direktne dobave. Bale se imajo popolnoma gotove izročiti, plačilo pri prevzetju. 266 2-1 Ponudbe se sprejmejo Samo od najbolj zanesljivih v izvozu veščih, prvovrstnih hmeljskih trgovin. Ponudbe od komisijonarjev brezpredmetne. Reflektant pride tekom poletja v Evropo, nakar ustmen pogovor. Ponudbe je nasloviti na: Rudolf Mosse, Berlin ».'W. pod šifro J. S. 3981. 264 1 Popolnoma cisti pesek za zidan j e ki je posebno za omet in cementna dela priporočljiv, se dobi pri Peter Majdiču, paromlin, Celje. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel v Žalcu svojo čevljarsko obrt. Dovršil sem obrtne šole na Dunaju, v Lincu in Berolinu, ter upam si. občinstvo s svojim solidnim, finim in cenim delom popolnoma 260 1 zadovoljiti. Franc Voh ml., čevljar. v Slovenjgradcu, v koji se je več kot 50 let sedlarska obrt z dobrim uspehom izvrševala, je takoj za 18.000 K pod ugodnimi pogoji naprodaj. — Pojasnila daje okrajna hranilnica v Slovenjgradcu. 262 1 175 8 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cen 3 zmerne. Postrežba točna. TT • v •( • ici 12 v Hrastniku ponuja kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, dalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse zemlji potrebne hranilne snovi. Za gnojenje hmelja najbolj izvrstna znamka: Kali-amonijak-superfosfat. 223 5-5 prodajalko mešane stroke. Starost od 22 let naprej. Prednost imajo one z dežele. — Ponudbe na upravništvo »Narodnega Lista". 255 3-2 Razpis službe Okrajna bolniška blagajna Sevnica-Kozje s sedežem v Sevnici razpisuje s tem službo tajnika ki bi bila pripravna za vpokojenca, z mesečno plačo 60 kron. Zahteva se popolno znanje slovenščine in nemščine in sposobnost za to službo. Varščine je položiti 600 kron, ki pa se lahko s vknjižbo na posestvo ali z dobrim poroštvom nadomesti. Prošnje je vložiti do 1. junija 1913. SEVNICA, dne 26. aprila 1913. 259 3-1 Načelnik: Kari Cimperšek. Odda se v najem pekarija dobro idoča, brez konkurence. — Naslov pove upravništvo tega lista. 256 3-2 POZOR! 50.000 parov čevljev! 4 pari samo K 9. 267 1 Ker je veC velikih tovarn ustavilo plaCila, sem dobil nalogo, razprodati veliko zalogo Čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Solnjev, rujavo ali Črno usnje, galoširane, dobro okovane jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 par: stanejo K 9-—. Pošlje po povzetju 8. Urbach, razpoiiljalna šolnjev, Krakov, št. 8. Zamenja se lahko ali pa denar nazaj i i~» i.j inj-1 encan .Triesfe 33 morskih parnikov. 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. 31. maja dvovijačni parnik „Polonia" v Quebec in Montreal. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffmanna nasl., Maribor. 240 2-2 1B9 20-3 krepljenje kit in mišic, zoper protin, revma, ishias, trganje v križu. Planinci, lovci, kolesarji in jahači ga rabijo z uspehom za okrepitev pred in po veCjih turah. Cena I steklenica K 2 —, '/a ste- klenice K 120. ristno v vseh lekarnah. Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga: Franc Dan. Hwizda c. L kr. avstr., kr. ruiniinski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrož. lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj in franko. Po ceni nalptpife postelje......od 12 K naprej madrace......od 11 K naprej mrežnate vstavke (Einsatze) od 9 K naprfej divane.......od 30 K naprej in drugo raZllO pOl&lŠtVO pri ftnton-u Baumgartner Celje, Gosposka »lica št. 25. 251 5-9 ♦ Zdravilišče z žveplom. Zdravilišče z žveplom. T : Varaždinske Toplice (Mm). j ♦ Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav. ♦ T Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staro- j % znano radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58 0 C + X jako priporočljivo proti protinu, revmatlzmu, isehlas ♦ ♦ itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, ♦ 1 grlu, prsih, jetrah, želodcu In črevesnih boleznih. — T I Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — i ♦ Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. ♦ ♦ Krasna okolica. — Vojaška godba. J Prospekte pošilja gratis. Zdravnik dr. i. Lohert. £ ♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦ Od lfitfl. 1878! P0V80tl pri2"ana domafia sredstva! 'Vi Lekarnarja edino pristen znamko. Pri veCjili naroČilih znatni popusti i cenam A. THIERRY-ja BALZAM z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno 149 15-10 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru. pri bolečinah v prsih, pri pljuCnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpnšCajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5*>0. Lekarnarja A. Thierry a edino pristno centlfolljsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, pofckodliah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse t nje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka torti pri starih ranah itd. — 2 dozi staneta K 8 60. Naroči se: Lekarna k angelju varihn Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcn, Dobi se v večini lekarn — Na debelo v medicinalnih diogerijah. Učenca pridnega in poštenih starišev sprejme takoj Mihael Dobrave, slikarski mojster v C e 1 j n, Gosposka nlica 5. 237 3-3 Prodajo se prav dobro ohranjeni knjigovezu! Stroji in sploh vse utenzilije, potrebne ^'za knjigo-vezno obrt. — Več se izve v pisarni gospoda dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani. Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaapno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -8 Geestemnnde (Bremerhaven). Najboljše in najmodernejše snkno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska D C4anm nplr ■ Celje razpo&iljalna 3iermeC«l| it. 303 Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. 18 35-18 Najsigurnejše sredstvo proti PERONOSPORI" je \ .FORHIH brnmmmimmmm večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se labko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjerejci in vinogradniki ^JteiS bakreno zvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kallfornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodljivcev po letu, lauril karbollneum po zimi, lauril drevesni vosel za požlahtnenje. Ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX, Gatterburgh. 23. 30-12 Razpos"alna dalmatinskih »in zaloga esskj Glavni trg 8 CELJE Glavni trg 8 ima v svoji zalogi vsakovrstna najboljša vina, ter prodaja na debelo in drobno. Zahtevajte cenik! 282 13-4 Zahtevajte ceniki Darujte Ciril - Metodovi družbi! Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini, aH« jo sedaj posKttit« ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tolstovrška" z vsemi najboljšimi kislimi vo- T^nl^t^VVŽlrfl " je sedaj najboljša zdravilna dami, ker zelo mozira in ostane tudi čista. jjJ-UIOLU VI »Ji.«! jn namizna osvežujoča mineralna T^nlcfAVl*člrA naročajo odlični zdravniki za se in za T^ila-frkirnolro kisla voda. -1-Ul» LU V1»JVU svoje bolnike ter za cele bolnišnice. AulBMJ VJLMLdi je bila odlikovana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh T^l fivržlri d a "MTli boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri podjetju -I-Ulo liU V 1 oH.1 Oldiliilil^ nnštžl frnštani (Korošk°)- — Zaboj s 25% stekl. stane le 5 kron. Prazne |JU» ta vJ iio LujII J steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Poskusite! Boste hvalili! A h^tinATlti J Pi)te ,e T°,8t0vršl(0 sla" TTadilpi^ Katare, zasluzenje in druge bo-ilUallllCllll« tjn0) jjj sedaj vsled sve- n.n 1V2 1 steklenicah. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba. Pijte domačo kislo vodo, ki je sedaj ravno tako- dobra kot drage kisle vode. ■ ■■■BSKHREESRIRai \ Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 66 eo-16 Za ženine in nenestice t2£ ! ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. H a Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! Svoji k svojim l R. Salmič, Celje, Narodni dom »o — s g ■ 2 J3 — >n e O (0 L ■5 c n — o (L Velika narodna trgovina Karol Vanič, Narodni dom 77 49-14 priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno! SLIKAR .. PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske. slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVC, CELJE 46 Gosposka ulica štev. 5. 51-17 proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z MAYFARTH-ovo samotvorno škropilnico „SYPHONIA" 197 n 7 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic :s Herkules :s hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje __kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph. Mayfarth & Co., aSf.Sft Dunaj II. Taborstr. 71. Frankfurt o. M. Berolin Pariz Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. Iščejo se zastopniki. SliKar in plesljar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se -za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 40-15 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih 36 del! 52-18 Na debelo! Na drobno! f Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteUno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega, »neinooeiega, puljevega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega fl K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 16 dobi franko. 26-18 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, tivim. jako stanovitnim pnhastim posteljnim perjem 16 K; oapol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14 70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, K 5"20, K 6"70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80,' K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki lastoif in itrnju Svalčični papir in strok „Ottoman" se hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame* 10 d Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine prodam I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. = Ivan Ravnikar, trgovec v Celju m S floričar & keskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2. Spomladmi in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Čase iz papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-18 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in drage. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. B B B B □ OB V.v ZVEZNA TISKARNA V CELJU. IV.V t-w b B B B b o a c Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen nspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaeralnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222. Bane ■ 9 H B □ ■ D B B B Bana Lastna knjigoveznica. ■ B B O B B B ■ H ■ ■ B B □ B B B registrovana kreditna, in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član za« druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi slbdečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. S; po pet in pol od sto S 1101 |z |o 86 49- 16 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice raru ti štev. 26.283. Telefon št. 48 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX SSEi 0S || Južnoštajerska hranilnica if Celju || Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12, dopoldne in jih obrestuje po X J I A1 od dneva po vlogi do dneva dviga M 1 () ter pripisuje obresti vsakega pol /I ' leta h kapitalu. — Rentni davfk /1, plačuje hranilnica sama ter ga ne I' odteguje vlagateljem. Za varnost ^ vlog jamčijo okraji: Šmarje. So- :gg v Na^odsiem domu. 2 0 . are tj) štanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker niina namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -11 9 "pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene uad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno ne-s ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje Last Na otine založbe v Olju. Odgovorni urednik: Vekoslav Spiodler.