Delegatska vprašanja Občinski praznik 1. Odgovor na delegatsko vprašanje Pranca Urbančiča - delegata DPZ v zvezi s priredi-tvami ob Občinskem prazniku 1991. Odgovor pripravil Rudolf Ro-me, predsednik skupščine in predsedstva obiine: Občina Grosuplje praznuje ob-činski praznik 29. oktobra. kar izha.ia iz sklepa občinske skupš-iine. objavljenega v Glasniku št. 77/55. Prav tako statut občine Gro-suplje Ur. list RS. št. 32/86 v 3. čJenu predpisuje. da občina Gro-suplje praznuje 29. oktober kot irhomski praznik v spomin na uslanovitev Grosupeljske fete. Tako sklep kot Statut občine Grosuplje v navedenih besedilih še veljata. saj v času od 7. 5. 1990. kljub sprejetju nekaterih občin-skih sistemskih odlokov in statu-tarnih sklepov. določilo o občin-skem prazniku ni bilo spreme-Hjeno. 29. oktobra 1990 je predsedstvo Skupščine občine organiziralo prireditve in slavnostno sejo brez kakršrifKa koli poudarjanja spo-minsktsa vzroka. kar je izhajalo tudi iz politične usmeritve nove-Ka vodstva občine. Zaradi eno-stranske. cospodarske usmeritve praznič nega programa. smo doži-\ v\i kritiko s strani OO ZZB Gro-supl.je. V programu dela skupščine občine za leto 1991 je tudi spre-jem novega statuta občine, kj bi med drugim spremenil določilo o občinskem prazniku. vendar zaradi zamude pri sprejemanju nove Ustave Slovenije še ni pol-ne pravne osnove za postopek celovite prenove statuta. Priprava programa za občinski praznik v letu 1991 se je praktič-no začela že januarja tega leta. ko so nosilci porabe javnih sredstev iz integralnih financ, predložili svoje programe dela. Takrat so nekatere organizacije. med ryimi tudi OO ZZB Grosuplje, predlo-žile program aktivnosti za občin-ski praznik. K(jub finančnim ovrednotenjem. je bilo za namen celotnega fmanciranja prireditev ob prazniku s strani poslance Skupščine občine, odobreno Predsedstvu 30.000.00 SLT. S konkretno obrazložitvijo programa OO ZZB Grosupljc se je vodstvo občine seznanilo 13. februarja 1991. ko je bilo tudi do-govorjeno. da se bo proslava ob okrogli 50. letnici upora proti okupatorju in protiokupatorske-ga organiziranja na območju ob-čine Grosuplje. uvrstila v okvir prireditev občinskega praznika. ne pa na sam dan praznika, niti ne v okvir slavnostne seje. Bolj konkretne priprave na ob-činski praznik so se začele 2 me-seca pred praznikom. Za organi-zacijo. obveščanje in spodbuja-nje za iim boij pester program aktivnosti je bila s strani pred-sednika skupščine občine Ru-dolfa Rometa zadolžena sekre-tarka Nevenka Gorec. Cilj prire-ditev je bil spodbuditi čimveč bodočih tržnih nosilcev razvoja na področju gospodarstva. še po-sebej zasebnega podjetništva, kmetijstva in turizma. na področ-ju kulture in na področju družab-nega živjjenja, da se bodo s taki-mi in podobnimi prireditvami, kot ob občinskem prazniku 1991, samostojno preživljali in dejav-nost še razvijali. Tako zastavljen program je obravnaval občinski izvršni svet in ga podprl. Vodja projekta je postala članica Izvršnega sveta, zadolžena za izobraževanje, kul-turo in šport, gospa Bogi Pretnar Kozinc, ki je poskrbela za izdela-vo dokončnega programa in or-ganizacijo celotedenskih prire-ditev. Program v kasneje izvedeni \-sebini je potrdilo Predsedstvo Skupžčine občine na svoji seji 25. septembra 1991. Že med sa-mim potekom prireditev smo ugotavljali. da je celovit program imenitno uspel in je celo prese-gel svoj namen. Tudi akademija OO ZZB je bila v duhu časa in odlično obiskana. Kotje bilo do-govorjeno na Predsedstvu in Iz-vršnem svetu občine se je je kot predstavnik občinskega vodstva udeležil predsednik Izvršnega sveta Franc Ahlin. Pozitivno oceno je prireditvam dalo tudi Predsedstvo Skupščine občine na svoji seji 13. novembra 1991, koje obravnavalo tudi ugo-vor Demosovih strank v občini zoper svečano akademijo ob 50. letnici odpora proti okupatorju in ustanovitvi Grosupeljske in Stiške partizanske čete, kot se je prireditev OO ZZB Grosuplje uradno imenovala. SkJep Predsedstva s te seje je tudi bil, da se začne postopek za preveritev ustreznosti in more-bitno spremembo dneva občin-skega praznika. Istočasno pa nam je vsem sku-paj v vodstvu občine žal, da so se ob letošnjem občinskem prazni-ku ponovno odprla nekatere bo-leče rane med in povojnih komu-nističnih morij, ki ne bi smele imeti z uporom proti okupatorju nič skupnega. Gnojnica in črne gradnje Delegat KS Mlačevo - Jože Mikli« a) Kaj je ukrepala sanitarna in-špekcija in pristojne službe in kakšen je rezultat v zvezi z novo-gradnjo propusta na cesti Mlače-vo-Hačna. kjer se ponovno spuš-ča gnojnico iz Farme Boštanj v potok, neposredno ob Raden-skem polju? b) Kakšen je rezultat ukrepov v zvezi s črnima gradnjama go- spodarskih poslopij Janežič Mar-jana iz Malega Mlačevega in Ka-dunc Jožeta iz Zagradca? Ti dve gradnji motita med drugim javne poti; hlev Kadunc Jožeta je po-stavljen na primarnem vodovo-du. poslopje Janežiča pa tudi po-sega v zemljišče soseda. a) Odgovor pripravil Zajc Martin, vodnogospodarski in-špektor: Na prijavo KS Mlačevo dne 11. 11. 1991 je vodnogospo-darski inšpektor dne 12. 11. 1991 v sodelovanju s predstavnikom nadzornega organa in izvajalca del opravil ogled na kraju samem z namenom, da se ugotovi dejan-sko stanje in določi ustrezna reši-tev problema. Ugotovljeno je bi-lo. da so predvideni propusti za odvodnjavanje meteornih voda v skladu s projektom rekon-strukcije ceste. Mateorne vode iz dela farmskega kompleksa in de-la kmetijskih površin se bodo od-vajale preko spornega propusta. Ker stari del farme Boštanj &e ni dokončno saniran, se v obcestni kanal iztekajo tudi manjše količi-ne izcednih voda iz obstoječih klasičnih gnojišč. Dogovorjeno je bilo, da se zaradi nemotenega nadaljevanja rekonstrukcije ce-ste sporni propust zgradi, farma Boštanj pa mora v najkrajšem ia-su stanjc sanirati in s tem prepre-čiti odtekanje gnojnice v obcest-ni kanal. S strani vodnogospo-darske inšpekcije je bila namreč že pred časom izdana ureditvena odločba za sanacijo obstojetega stanja, vendar ugotavljamo. da sanacija še ni dokončana. Po zak-Ijučeni sanaciji bo sporni pro-pust služil le za odvodnjavanje meteornih voda. b) Odgovor pripravil Jereb Milan, dipl. ing. arh. Za Janežič Marjana iz Mal. Mlačeva 4 je bila izdana odločba o ustavitvi del štev. 356-47/91 zdne23. 5.1991 Kaduncu Jožetu. ml. in st. iz Zagradca pri Grosup-lju je bila izdana odločba o od-stranitvi št. 356-14/90 z dne 26. 4. 1990 ter sklep o dovolitvi izvršbe odločbe št. 356-14/90 z dne 18. 12. 1991, zaradi ureditve javne poti in vodovoda. ki poteka pod spor-nim objektom. V kolikor investi-torja ne bosta prestavila vodovo-da in uredila javno pot bo urbani-stična inšpekcija objekt odstra-nila. Stanovanjski zakon Delegata DPZ - Zlatko Mehič Vprašanje: Podana je pobuda v zvezi z iz-vajanjem novega stanovanjskega zakona v občini Grosuplje in na-prej vprašanje. zakaj se tako lme-novana soudeležba, ki so jo na-mesto delavcev dala njihova po-djetja. ne upošteva pri določitvi vrednosti stanovanj. Dogaja se. da so podjetja dala soudeležbo. nazaj je niso zahtevala oz. ie niso dobila, sedaj pa so pripravljena to soudeležbo odstopiti v korist delavca, ki stanovanje kupuje. Na občini je bil dan odgovor. da to m možno, se pravi, da se na ta način še enkrat plača tisti delež, ki je enkrat že bil plačan. Predlagal je, da se občinska skupščina že na sami seji odloči, oziroma sprejme stališče: Občina Grosuplje pri odprodaji svojih stanovanj upošteva vrednost toč-ke, ki velja na dan oddaje popol-ne vloge za odkup s strani zainte-resirane stranke. To stališče velja tudi za vse že sprejete vloge za odkup. Ta pobuda naj se sprejme samo v primeru. da ni protizako-nita. Odgovor pripravila Pleterski Nevenka, dipl. iur.: Soudeležbo podjetij v družbe-no stanovanja (predvsem solidar-nostna stanovanja) ni mogoče enačiti z lastno udeležbo, katero je imetnik stanovanjske pravice moral plačati pred vselitvijo v stanovanje. Pogoj za upošteva-nje lastne udeležbe pri izračunu pogodbene vrednosti stanovanja je, da imetnik stanovanjske pra-vice - kupec dokaže, da je lastno udeležbo poravnal izključno iz privarčevanih sredstev in ni za-prosil za kreditna sredstva pri banki oz. podjetju. Podjetje kot dober gospodar ne more prepustiti imetniku sta-novanjske pravice sredstva so-udeležbe. saj so ta sredstva nji-hov skupni prihodek. torej sred- stva podjetja in ni prav, da ta sredstva enostavno prepustijo — odstopijo posamezniku - de-lavcu. S primernimi dokazili lah-ko podjetje zahteva vrnitev teh sredstev od občine, ter jih (če ho-čejo!) »podari« delavcu - kupcu »družbenega stanovanja«. ki ga že zdaj odkupuje pod najugod-nejšimi pogoji. Občina Grosuplje pri odproda-ji svojih stanovanj upošteva vrednost točke, ki velja na dan oddaje popolne vloge za odkup stanovanja s strani bodočega ku-pca, pod pogojera, da je tudi ku-poprodajna pogodba datirana na isti datum. V zvezi z banalnimi razlogi kot so npr. da ni obrazcev za kupo-prodajne pogodbe pa tole: Stano-var\jski zakon je bil sprejet, dan v objavo, vsa spremljajoča navo-dila, predpisi in priporočila pa so »kapljala« naknadno, prepočasi in predvsem nepopolno. Obrazci so nam v pomoč, nismo pa odvis-ni od njih, zaradi njih ni nihče kasneje podpisal pogodbe. Priz-namo pa. da smo pogodbo morali spreminjati, popravjjati prav za-radi »banalnih« razlogov kot so odločitve; da prodajalec plača prometni davek; da gre kupnina na naknadno določen žiro račun: da kupec naknadno ugotovi, da ni zmožen plačati v enkratnem znesku in želi spremembo po-godbe: da zavodi ne bodo proda-jali sami stanovanja; da se ugoto-vi. kdo sploh je lastnik nekaterih stanovanj, itd. Kupei zaradi tega niso izgubili ničesar saj ostanejo pogoji po oddani vlogi za odkup stanovarua nespremergeni. Trditev, da so podjetja za pro-dajo stanovanj dobro pripravlje-na, občina pa ne. ne drži in zato take kritike ne sprejemamo. Občina Grosuplje je po 144. fclenu Stanovanjskega zakona bi-la dolžna zagotoviti podjetjem vso dokumentacijo, vse podatke. zapisnike o točkovanju, sezname imetnikov stanovanjskih pravic. itd.. da so sploh lahko začeli s prodajo svojih stanovanj. Občina je postala lastnik 413 stanovanj, podjetja, SPIZ in ZZB pa skupaj 295 stanovanj, (IMP 33, Motvoz in platno 35, GPG 26, Kovinastroj 20,...). Občina Grosuplje je imela do 8. 11. 1991 sklenjenih 76 pogodb; koliko so jih do takrat sklenila podjetja? Najem parcel Delegata DPZ - Ivan Ahlin Vprašanje: Sklad stavbnih zemtjišč občine Grosuplje je v Naši skupnosti v oktobru 91 objavil javni razpis za najem nezazidanih stavbnih parcel - lokacija Mrzle njive, Grosuplje ob Partizanski cesti v zvezi s tem prosi odgovora na vprašanji: a) Ali so omenjeni razpisi in pro-daja v skladu s predpisi in kate-rimi? - Ali so navedena dejanja v skla-du z načeli dobrega gospodarja? Odgovor pripravil Hadinjak Anton, ing. geod.: Stavbna zemljišča v občini Grosuplje se oddajajo skladno z zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS 8/84. 32/85 in 33/89) in Odlokom o načinu. pogojih in postopku za oddajo stavbnega zem^išča (Ur. list SRS 1/87, 46/87 in 9/89). Izračun cene zemljišča pripravi strokovna služba na podlagi investicijskega progra-ma za opremljanje stavbnega zemljišča, sprejme pa jo upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Grosuplje. Tak postopek je bil tudi pri oddaji stavbnih zem^jišč na Mrzlih njivah ter v Jerovi vasi. Cene so izračunane na podlagi dejanskih stroškov pridobivanja in komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. tako, da ne moremo očitati Skladu stavbnih zemljišč občine Gro-suplje. da ravna negospodarno. Prodaja stanovanj pa poteka skladno s stanovanjskim zako-nom, ki točno določa pogoje pro-daje stanovanj in občina na to ne more vplivati. Pobuda Demosa Delegata DPZ - Franc Prija-telj Pobuda: Podal pobudo v okviru Demo-sa, da se do naslednje seje pripra-vi poročilo inšpekcijskih služb in sicer: - število prijav, ki so bile v le-tošnjem letu dane, - število postopkov, ki so jih v letošnjem letu vodili do teh prijav, - število postopkov, ki so bili v letošnjem letu rešeni, - kakšni ukrepi so bili dani oz. predlagani in koliko je bilo do teh ukrepov tudi izvedenih? Odgovor pripravil Jereb Mi-lan, dipl. ing. arh. Prijav ne evidentiramo so pa ali telefonske (anonimne), ustne ali pisne. Iz poročila urbanistične inšpekcije so razvidni vsi podat-ki. V letošnjem letu je bilo število rešenih zadev približno 105, pre-težni del teh zadev so iz prejšniih let. Poleg predloga za reševanje so tudi predlogi sodniku za prekr-ške, vendar za disciplinirane in-vestitorje ne dajemo predlogov sodniku za prekrške. Oboroženi teritorialci Delegata DPZ - Leopold Sever Zakaj še vedno nekateri terito-rialci hodijo okoli z oborožitvijo in to navadni vojaki brez očitne-ga vzroka (gostilna) Odgovor pripravil Edmond Sarani, naielnik 57. OŠTO e) Pripadniki teritorialne obrambe 57. Obm. ŠTO Grosup-lje ne hodijo z oborožitvijo v go-stilne. Na prostoru občine Grosuplje in Litija za kateri je po področju teritorialne obrambe odgovoren 57. Obm. ŠTO se trenutno naha-jajo pripadniki tudi poveljstev in enot iz drugih območij za katere ni odgovoren 57. Obm. ŠTO. Pištola, ki jo nosijo pripadniki stalne sestave in starešine TO je del uniforme po internih veljav-nih predpisih. le-to pa so pripad-niki stalne sestave dolžni nositi po ukazih nadrejenega. Delegata pa prosim za konkret-ne podatke, v kateri gostilni in kdaj so ali je bil viden pripadnik TO z oborožitvijo, da bi bil moj odgovor bolj konkreten. Kritičen most Delegatka KS Sp. Slivnica - Janez Vovk Pobuda: Predlog za racionaliza-cijo dela občinske ali pa tudi TO. Vprašanje: b) Po popravilu mostu pri Kovi-nastroju je sedaj glavna kritična točka most pri Motvozu in platno Grosuplje. Adaptacija tega mo-stu naj se vnese v planske doku-mente. Odgovor pripravil Hadinjak Anton, ing. geod. Ker se ravno sedaj pripravlja osnutek plana za leto 1992. bomo ta objekt vključili v osnutek, predhodno pa bomo preverili vključevanje tega objekta v pred-videni prometni režim naselja Grosuplje in skladno s tem pred-lagali način adaptacije.