180. ftOTtlftfl.
V UaMHni* t PiutWW, J,
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12*—
Četrt leta    .......   6 —
na mesec   ......   „   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta........11*—
četrt leta....... 5*50
na mesec......, 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica at 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
aeaelfe la
Inserati veljajo: peterostopna petit vata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaerdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
sterilna velja 10 vtnarfev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon at 88.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta .......   . 13 —
četrt leta....... 650
...... 2*30
na mesec
za Nemčijo:
celo leto....... K 28-
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 30*■
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlitro: Knaflova ulica it. S (spodaj, dvorišče levo), telefon it 88
izselienlšKo 3I0.
Dunaj, 6. avgusta.
V zadnji seji gosposke zbornice je odgovarjal vodja trgovinskega ministrstva dr. Mataja na interpelacijo grofa T a r 11 o v s k e g a , ki zahteva od vlade, da v najkrajšem času predloži parlamentu zakonsko predlogo o varstvu izseljencev, kakor to obljublja prestolni govor cesarjev.
To vprašanje se nahaja že dolga leta na dnevnem redu socijalno - političnih načrtov avstrijske zakonodaje. Ponovno je vlada že tudi sesia-vila zakonske osnutke, ki pa nikdar niso prekoračili praga parlamentarne razprave. Reči pa se mora, da se je naša uprava vprašanja še-le sedaj z vso resnostjo lotila, kajti še-le letos so bile izvršene vse one predštudije, ki so potrebne, da se ustvari na podlagi praktičnih izkušenj in z oziroin na inozemsko zakonodajo zakon, ki bo potrebam in pravim socijalno-po-litičnim zahtevam tudi odgovarjal.
Po naročilu trgovinskega ministrstva je sedaj izšla obširna knjiga: »Izseljeniška zakonodaja« (Die Aus-wanderungsgesetzgebung), v kateri je z ozirom na pri nas posebno pereče vprašanje, kako varovati avstrijske izseljence, sestavil ministerijalni podtajnik dr. vitez Srbik v sinoptič-4nem razporedu najvažnejše evropske izseljeniške zakone ter tako ustvaril pregledni zbornik zakonov, ki so jih drnge države v interesu svojih izseljencev že sprejele — medtem, ko je Avstrija tozadevno daleč zaostala.
Do šestdesetih let preteklega stoletja ni igralo izšeljeniško vprašanje pri nas skoro nobene vloge. Od leta lb50—1868 se je izselilo iz cele države skupaj nekaj čez 57.000 oseb, od katerih je bilo čez 43.000 Cehov. Pri nas na Slovenskem je v tej dobi izseljevanje skoraj nepoznano. Po letu 1S70 pa se dviga število izseljencev neprestano in v osemdesetih letih je Avstrija izseljeniška dežela, ki je izgubila tekom naslednjih deset let 200.000 in v zadnjem desetletju 10. stoletja že 450.000 svojih državljanov. V tej dobi se jiridružijo izseljencem Nemcem in Cehom tudi Poljaki in Slovenci. Vedno silnejši postaja človeški tok v prekmorske dežele, statistika izkazuje od leta do leta žalostnejše številke in letno število 100.000 je že davno prekoračeno. Izseljevanje je postalo ekonomična nevarnost za državo, v posameznih deželah in narodih (tako pri nas
LISTEK.
Prljotell Dufnn.
Spisal Mirko M u r š e c.
Bilo je mrzlega, mračnega zimskega popoldne; burja je . brila in sneg je naletaval, ko sem sedel — kakor navadno v zimskem času — po končanem popoldnevnem pouku doma pri gorki peči, zaglobljen v neko knjigo. Moja ženica jc sedela s pletenjem v roki kraj mene, a najin ponos, petletni sinček pa je skakljal veeob po sobi premetaval igrače in iztikaj po vseh kotih, kakor je pač to otročja navada.
Zaglobljen v svojo knjigo nisem niti opazil, da ga je zanesla otroška radovednost tudi k pisalni mizi, kjer je začel brskati z veliko vnemo po njenih predalih, ki sem jih pozabil zakleniti, naenkrat pride k meni z debelim pismom v roki in me vpraša otročje naivno: »Atej, zakaj pa ni :ia tem pismu znamke, ko si mi pravil včeraj, da mora biti vsako znamko-vanol« — Ko sem pismo pogledal zdrsnil sem nehote in si pogladil z roko čelo, kot bi hotel preplašiti neprijetne spomine. Osorno sem zavrnil otroka, naj me pusti v miru! Zenlu-no bistro oko je opazilo takoj to nio-
na Slovenskem) prava gospodarska in moralna narodna nesrečav
Avstrijsko izseljevanje sloni na popolnoma drugih predpogojih kakor n. pr. nemško. Nemčija je danes že dežela, nasičena ljudske sile in brez skrbi oddaja svoj prebitek inozemstvu, A\strija je država, kjer so le neugodni življenjski i>ogoji, napačna ali zagrešeua narodno - gospodarska in socijalna ter na najzad-nje tudi kulturna politika krive, da odteka državi toliko ljudske sile, jo slabi, demoralizuje njeno prebival-stvo in končno, ker se celi pojav pri nas vrši popolnoma neurejeno, niti izseljencev samih ne o jači v gospodarski poziciji.
Izseljeniško zlo ima pri nas globoke korenine, katere je mogoče iztrebiti le s široko in globoko zasnovano gospodarsko, socijalno in kulturno politiko, ki mora ustvariti v domovini boljše življenjske pogoje, zasigurati delu zaslužek in odpraviti mamljivost ameriških rudokopov in delavnic, s tem, da ustvarja domaČe prebivalstvo usposobi jene jše za življenjski boj, mu pripravi več delovne priložnosti in mu v eksistenčnem boju zavaruje uspehe njegovega dela.
Pri nas se je v tem oziru mnogo zamudilo; narodno - gospodarska zaostalost, ki drži državo še vedno v sponah veleagrarizma ter prepreČa razvoj industrije in trgovine, socijalno - poiitieen konservatizem, ki se še dv? danes ni mogel odločiti na temeljito rešitev eminentnih eksistenčnih vprašanj malih slojev, kulturno re-akcijonarstvo, ki ubija šolo s klerikalizmom in je izobrazbo izročilo političnim in nacijonalnim strastem, so rodile in z rastočim številom prebivalstva tako frrozno ojačile izseljevanje.
Toda pri nas nismo le ravnodušni glede na vzroke te narodno - gospodarske kalamitete, temveč država je bila napram pojavu samemu do-sedaj skoraj popolnoma apatična. — Avstrijski izseljenec je že na rodni zemlji izročen brezvestnim agentom, na celem njegovem potu v tujino »za kruhom« ga smatrajo spekulanti in izkoriščevalci zgolj za »izseljeniško blago«, iz katerega se da vleči dobičke, v tujini je razpuščen od svoje lastne domovine, ki niti ne skrbi, da bi morda prihranjeni krajcarji našli varno pot na rodno zemljo nazaj. Avstrija je do danes brez vsake pozitivne izseljeniške zakonodaje, za katero so se že davnaj odločile druge države, kjer izseljeniško vprašanje daleč ne
igra one velike vloge, kakor pri nas. Izseljeniška politika, to je organizacija in nadzorstvo izseljevanja, pri nas ni uzakonjena in obstoji danes le v par povečini negativnih, posameznih, ponajveč policijskih odredbah, ki so zastarele in nezadostne. Je nujno potrebno, da se končno zakonito uredijo najvažnejša vprašanja, ki pridejo pri izseljevanju v poštev, da se izseljencem vsaj zasigura v njih in v interesu države oni minimum zakonitega varstva, ki je v moderni državi samoobsebi umeven. Kot najvažnejše zahteve izseljeniškega Vprašanja se označujejo:
1. izboljšanje izseljeniške tehnike t. j. predvsem organizacijo in nadzorstvo izseljevalnih agentov;
*2. določitev zakonitih norem za prevozne pogodbe s paroplovnimi in drugimi transportnimi družbami, eventualno;
3. tudi tarifiranje voznih cen; 4. organizacijske službe; *
5. koncentracija izseljevanja v domačih pristaniščih, da je kontrola olajšana;
(5. obsežno državno varstvo v tujini in v slučaju povratka v domovino;
7. organizacijo in varstvo denarnega prometa izseljencev v domovino, končno;
8. olajšave za vojaški dolžnosti podvržene izseljence.
Potrebo takih zakonitih določb čutimo seveda tud* v Avstriji že dolga leta. Res je tudi vlada že dvakrat (v letih 1904 in 1908) pripravila zakonske predloge, katerih prva je bila celo predložena parlamentu. Do rešitve pa ni prišlo. Sedaj se končno tudi v tem oziru obrača na boljše. Na podlagi temeljitih študij se izseljuje v trgovinskem ministrstvu zakonski osnutek, ki se bo naslanjal na inozemsko izseljeniško zakonodajo, pri tem pa upošteval tudi specifične pojave in posebitosti avstrijskega izseljen ištva; oziral se bo primerno tudi na one določbe, ki obstojajo zlasti v Severni Ameriki, Argentiniji, Braziliji, Avstraliji glede priseljencev. Dr. Mataja seveda včeraj ni obljubil, da bo vlada že ob gotovem terminu predložila zakonski načrt parlamentu; zagotovil pa je. da se bo to v najkrajšem času zgodilo.
Med tem pa hoče vlada vsaj z upravnimi sredstvi izpopolniti varstvo izseljencev. Posvečala bo večjo pažnjo izseljeniškim domom v tujini, prepečala bo škodljivo in brezvestno a eri taci jo za   izseljevanje   ter ostro
pazila na agente, ki z obljubami in pregovarjanjem spravljajo na tisoče ljudi v nesrečo. Javne posredovalnice za delo, poduk prebivalstva o gospodarskih in delovnih razmerah v tujih državah bi v tem oziru mnogo koristil.
Izseljeniško vprašanje je socijalno zlo, proti kateremu treba enkrat začeti z brezobzirnim bojem. Mi Slovenci smo na tem boju poleg Poljakov in Rusinov najbolj interesiram.
Zlet v Domžale.
To niso koraki, to so skoki, toda ti skoki so sigurni in niti podla zavist ne more jemati korakom Sokol-stva, korakom zavednosti in probuje naroda njih mozgavitega in neupogljivega značaja. Ob Kamniški Bistrici v ravnini, obrobljeni od skalnatih gora, leže Domžale, — tužne — dvakrat so bile tužne do včeraj — toda včeraj je vzplamtel ogenj, ki ga ne bodo pogasili nobeni viharji več, ogenj, ki je segel v srca vsem, ki niso prodali svoje duše in celega sebe tujim za tujinom najhujšemu sovražniku našega naroda, ljudem, ki so v svoji zaslepljenosti in hinavščini morda celo bolj nevarni kakor odkrit in poznan sovražnik. Ne varajmo samih sebe — mnogo je treba še storiti, mnogo napora je treba še, pred-no bo delo izvršeno. Sokolski dom stoji, domžalski Sokol se je izkazal kot vrlega in zavednega brata v sokolskih vrstah, — toda s tem ni doseženo še vse. To je korak in temu koraku slede še nešteti koraki proti cilju. Razvoj imenujemo vso to pot, ki jo ima pred seboj domžalski Sokol kakor vsi njegovi bratje, a imenovati smemo to konsekventno korakanje za jasnim ciljem naravnost naravno potrebno. Da ni Sokola, ženi jal na glava bi morala zamisliti sokolsko idejo in posebno med nami — žal — je treba, da nosimo danes narodno zavednost med ljudstvo, med ono naše ljudstvo, ki je bilo pred leti šc prava zaščitba Slovenstva, ki pa je je zapeljala sebičnost in ueizobraže-nost v farovžih na napačna in pogubna pota. Toda zdrava je ta razlika med videčimi in slepimi, ker z istim dnem, ko spregledajo vsi, preneha glavno delo Sokolstva, vzgoja duha, ki je neločljivo združena z vzgojo telesa. Č5e bodo vsi naši ljudje duševno in telesno pravi Sokoli, potem smo dosegli   vse, potem Sokola ni treba
jo premem bo! Odvzela je otroku nismo, ga ogledovala in me vprašala, kak neljub dogodek v mojem življenju je ž njim v zvezi, ker sem postal nevoljen.
»Niso neljubi spomini, srček in tudi nevoljen nisem,« odgovoril sem ji jaz, »marveč žalostni spomini so to, vsa tragika življenja zrcali iz njih!«
Proseče me je pogledala ženica, užgano je bilo njeno sočutje in radovednost; moral sem jo utešiti.
Odložil sem knjigo, se udobno naslonil, ženica je primaknila stol bliže k meni, posadila k sebi sinčka, jaz sem si zapalil novo svalčieo in začel:
»Založil sem sam rad to pismo globoko v predale svoje pisalne mize le da bi mi prišlo čim redkeje pred oči, da bi me kar redkeje spominjalo na tragični dogodek, s katerim je v zvezi.
Ti nisi poznala mojega prijatelja nadporočnika Dušana Cvetka in jaz ti nalašč nisem o njem nikdar nič omenil, ker me spomin nanj vselej pretrese, s svojim molkom pa sem se liotel izogniti vsem tem spominom. Slučaj je hotel, da je našel otrok danes to pismo in mi nehote zbudil zopet znova vse spomine na prijatelja Dušana. Kakor bi se godilo včeraj, tako natančno ga vidim pred seboj, mrtvaško bledega in 8 prestreljenim
čelom, tako živo se spominjam njegovega tragičnega konca.---
Bilo je pred približno desetimi leti in jaz sem bil mlad profesor v prijaznem mestu S. Velike počitnice so se nagibale k koncu, jaz sem bil iz svojega potovanja že doma in pričakoval novega šolskega leta, kakor običajno vsak dan, sedel sem tudi nekega popoldne v kavarni pri čaši črne kave in prebiral raznovrstne dnevnike, kar me pride iskat poštni sel z brzojavko. — Srce mi je zastalo in nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem čital lakonično poročilo Dušanovega pol kovnega zdravnika: »Nadporočnik Dušan Cvetko končal danes dopoldan s samomorom, naročil vas obvestiti.« — Mislil sem, da sanjam, čital sem ta brzojav vedno zopet znova, a papir je bil nem, ni mi mogel dati pojasnila. — Tovariš izza šolskih let — najljubši mi prijatelj — on, ziniraj poln humorja — njemu je opadel pogum — Dušan mrtev — Te misli so mi drvele bliskovito po glavi. Videti ga moram se enkrat, morda še imam izvršiti kako poslednjo naredbo, morda dobim pojasnil!
Pogledal sem na uro in vozni red in videl, da odhaja za par minut vlak. Počitnice še so trajale osem dni in odgovoren nisem bil nikomur! Od-hitel sem tedaj naravnost iz kavarne na kolodvor in bil po nekaj urah dolgočasne vožnje v mestu, kjer je služ-
boval Dušan in par minut pozneje v vojaški bolnišnici. Sprejel me je prijazni polkovni zdravnik sam in me peljal osebno k Dušanu. Ležal je še v postelji, kamor so ga položili. Obraz mu je bil opadel in njegove prej sokolje bistre oči motne in brezizrazne, na pol priprte in na cel u mu je zevala majhna, s krvavimi pegami in strjeno krvjo obdana rana. — Stopil sem k postelji, mu zatisnil na lahno oči, prijel njegove ledene roke in začel jokati kot dete. — Srce se mi je krčilo, nisem mogel več prenesti tega pogleda in obrnil sem se proč. Zdravnik me je odvedel v svojo or-dinančno sobo, mi ponudil stol in me vprašal za moje razmerje napram Dušanu. Ko sem mu razložil, da naju je vezalo mladostno znanje in srčno prijateljstvo, mi je pri povedal, da je došlo včeraj iz Ogrskega obvestilo, Dušan je pobegnil neznano kam od svojega polka. Danes pa so slišali pa-santje na ulico krog 10. ure iz Dušanovega stanovanja močen pok, in ko so udrli radovedni v njegovo sobo, so našli Dušana vsega v krvi, nezavestnega in z rano sredi čela ležati na tleh, kraj njega samokres, na mizi pa listič s prošnjo, naj se mene o njegovem činu takoj obvesti in se mi izroči zreven ležeče pismo in ključe njegovega stanovanja. Došli rešilni voz ga je odpeljal takoj v vojaško bolnico, a že potoma je  Dušan izdihnil.
več. Potem smo Sokoli vsi in ni se nam treba boriti več niti proti mračnjaštvu, niti po telesni zaostalosti. — Rekel sem — žal — da je treba vzbujati narodno zavest, toda to ne velja v toliki meri onim, ki so se bali izobesiti v Domžalah našo narodno trobojnico. Kar je v Domžalah upoštevanja vrednega, ni zamudilo pokazati odk ritega svojega mišljenja, drugih ne maramo obsojati, če jih je bilo tudi precej malo. Prepričani pa smo, da se bo tudi to število naših protivnikov po včerajšnem dnevu znatno skrčilo, da, celo konkretna zatrdila imamo, da se bo živelj v Domžalah kremenito preokreui 1. In tega ni storila agitacija, to je storilo ♦ di-uole vztrajno in zavedno sokolsko delo. Hodite potem na dan nove ideje, nova stremljenja za ideali, Sokol je naša prva etapa na ]>oti razvitka človeštva. Če smo Sokoli vsi, nam prinesite še nekaj bolj dovršenega, nekaj kar odgovarja še bolj razvoju človeštva, — pravi Sokol se. ne bo upiral največji izpopolnitvi človeštva.
V tem znamenju je slavil tudi domžalski Sokol včeraj otvoritev svojega doma. Brez hrupa se je pripravljal domžalski Sokol na svoje slavje, in vendar so segali predznaki tega pomembnega dneva glo-l)oko v celo zgodovino slovenskega Sokolstva. Slavnost otvoritve sama na sebi je postranska stvar, če zahteva tudi še toliko truda, zavest, da je izvršeno delo in zaupanj*- v prihodnost, to daje slavnosti šele historičen značaj, to ji daje pomen, brez katerega bi bilo slavljenje pena na vodi.
Ob 10. dopoldne se je pripeljal posebni vlak z gosti na kolodvor v Terzin, kjer je čakal domžalski Sokol svojih gostov. Z godlx> sprejeti so izstopili Sokoli in drugi gostje, med njimi veliko število navdušenih bo-riteljic, iz vlaka ter jih je pozdravil v imenu domžalskega Sokola njega starosta
Ravnikar,
poudarjajoč v kratkih, a jedrnatiii besedah pomembnost dneva, ki gn slavi domžalski Sokol, in pozdravljajoč vse one. ki so se odzvali vabilu in prihiteli z vseh krajev, da izkažejo krepko se razvijajočemu Sokolu svoje simpatije. Odgovoril mu je starosta zveze doktor
Oražen,
prinašajoč domžalskemu Sokolu čestitke k njegovemu slavju. Velik je bil trud, ki jja je stalo delo, katero je izvršil domžalski Sokol, še večja pa
Izpolnit je hitel tedaj — pravil mi je zdravnik — zadnjo željo pokojnikovo, obvestil me je brzojavno in sedaj še mi izroča pismo in ključe stanovanja. Prosil še me je, da mu razodenem ob priliki vzrok, ki je pri vedel tega splošno priljubljenega in nadarjene -ga častnika do tega koraka. Obljubil sem prijaznemu doktorju, da mu daut prihodnji dan zaželjena pojasnila, nakar sem se poslovil in hitel v Dušanovo stanovanje, da prečitam tam izročeno mi pismo.
V sobi je bilo mračno in ko sem odprl okno in je zasvetilo po lično urejeni sobi solnce, obstale so moje oči na sliki čudovito lepega dekleta, ki je stala v okvirju na Dušanovi pisalni mizi. Komaj sem umaknil pogled od te slike! Postavil sem stol bliže k oknu in odprl s tresočimi rokami to-le pismo, ki slovi:
»Prijatelj! Ne čudi in ne vstraši se! Poslavljam se od tebe, poslavljam za večm> in poslednje   moje   besede veljajo Tebi!
Ko bodeš čital ta list, me ne 1m> več meč med živimi! Umrjem samovoljno, sam rad si pretrgam drobno nit življenja! Kaj me je k temu pri-vedlot »Ljubezen«, prijatelj, »ljuta-zen«, — umreti hočem z onim bitjem, ki ga ljubim! Ne štej mi v zlo tega mojega koraka, ker ljubezen, samo ljubezen me vode v to kar storim.
se je izkazala njegova ljubezen do ti a roda in do razvoja. S ponosom lahko kažete danes na svoje dovršeno delo, na svoj lastni hram, kjer hočete z zavednostjo in sokolskim ponosom vršiti svoje delo, krepiti telo in dih. S ponosom gledate lahko na svojo lastno telovadnico, na svoj lastni dom, na svetišče, ki ste si ga postavili sami, da gojite v njem to, kar vas more povzdigniti med najboljše člane človeštva, da gojite v njem to, Kar vas more povzdigniti med najboljše elane človeštva, da gojite t tem svojem svetišču vse čednosti, ki vam pomorejo do vrhunca. Nevoščljivi pogledi drugih vas v tem vašem stremljenju ne smejo motiti, vsa ta nevošČljivost izvira iz občutka, da oni iz svoje lastne moči ne morejo doseči takih uspehov in iz priznanja, da ste storili vi velik korak. Bes veliko delo ste izvršili, toda še veliko truda čaka Sokola, in to delo se ne more ustaviti, dokler sokolska misel ne prodre v zadnjo gorsko kočo, dokler zadnji kočar ne reče s ponosom, »moj sin je Sokol, — moja hči je Sokolića!« Potem bodo napočili tudi za naš narod lepši časi!
Nato se je razvrstil sprevod, na čelu mu kavalkada 19 konjenikov, tzvečine iz Kamnika in Ljulbjane, za kavalkado »Slovenska Filharmonija« pred sedmero zastavami, katerim so sledila sokolska društva, razdeljena po župah, potem domžalska godba in za njo župa »Ljubljana I.« — Zastav je bilo, kakor smo že omenili, sedem, in sicer: Zvezna zastava iz Ljubljane, zastava iz Celja, Škofje Loke, Kranja, Šiške. Ribnice in Zagorja. Dolga jo bila vrsta domačih Sokolov in bratov, ki so prihiteli z vseh krajev domovino na to slavnost in med občinstvom,ki se je zbiralo v senci ob kraju razbeljne prašne ceste, je z veseljem pozdravljalo Sokole, je bilo pač tudi nekaj takih, ki so le topo zrli v prihajajoče vrste, toda malo jih je bilo, in to je bilo dobro.
Pred ljudsko šolo ob vhodu v Domžale je čakal prihajajoče goste cvet domžalskih mladenk z lipovimi venci in cvetlicami, ki so jih poklonile zavedne in navdušene Domžalke sokolskim zastavam. Pred gasilskim domom je pričakoval došle Sokole oddelek požarne hrambe, ki je spontano se priklopil sprevodu, kateri se je pomikal proti »Sokolskemu doniu«.
Pred »Sokolskim domom«
je pričakoval došlece oddelek domžalskega Sokola v telovadnih oblekah. Sprevod se je ustavil na cesti pred domom s čelom proti stavbi. Zastave so se postavile v polkrog pred pročeljeSokolskega doma in na vsako stran se je postavila ena godba. Vso l>ot so obsipale vrle domžalske gospodične s cvetjem, tu pa je čakalo Sokolov novo presenetenje*. Dvoupre-žen, s cvetjem okrašen voz, se je i^ri-jMjjal pred zbrane vrste Sokolov in usulo se je iz nežnih rok na tisoče in tisoče cvetja na Sokole, dragim gostom v pozdrav. Kot prvi je spregovoril k otvoritvi Sokolskega doma nad vse delavni in neumorni tajnik domžalskega Sokola
Petrove.
Z radostnim srcem se ozirajo domžalski Sokoli na tako številne vrste Sokolov, ki so prišle počastit domžalskega Sokola na njegov slavnostni dan. Zlasti velika zahvala gre bratom s Štajerskega, onim bratom, ki se morajo sami boriti dan na dan za pravice svojega naroda. Ravno tako pa gre zahvala tudi drugim bratom, ki so prišli počastit domžalskega Sokola s tužnega Krasa, skalnate gorenjske strani in vinorodne Dolenjske. V posebno velikem številu so prihiteli Sokoli iz Ljubljane, —
tudi njim iskrena hvala in vsem najtoplejše bratske pozdrave. Prišli eto, da slavite z nami otvoritev našega doma. Otvoritev doma bi bila sama na sebi morda manj pomembna, toda otvoritev lastnega doma za Sokola v Domžalah je bilo za domžalskega Sokola naravnost življenako vprašanje. Zato morda ni neumestno, de v kratkih besedah orišem zgodovino našega Sokola. Leta 1905. se je zbralo v Domžalah nekaj ljudi, in sicer je bilo to v drugi polovici leta 1905.» in ti ljudje so sklenili, da ustanove Sokola. Iz večine so morali ti ljudje, katerim gre zahvala za vse poznejše delo, zapustiti iz stanovskih ali drugih ozirov Domžale, vendar pa je Sokol dolžan tem možem in tem kremeni-tim značajem svojo najtoplejšo zahvalo. (Živeli!)
Na njih mesto so stopili drugi možje in teh naloga je bila, da preskrbe Sokolu ono, kar je za njega življenska potreba, če hoče obstajati, delovati in krepko napredovati. Voditelji so uvideli, da je treba Sokolu lastne telovadnice, katere doslej nismo imeli. Na razpolago je bila le skromua sobica, nekaj metrov dolga in nekaj metrov široka, ki nikakor ni zadostovala potrebam razvijajočega se Sokola. Smelo lahko trdim, da je bila naša telovadnica najmanjša sokolska telovadnica na celem Slovenskem, poleg tega pa je bil Sokol vedno navezan na naklonjenost enega člana, ki je dal sobo na razpolago. Treba je bilo tedaj misliti na ustanovitev lastnega doma, ker je sicer grozilo celo, da domžalski Sokol zamre. Napeli smo vse moči, da dosežemo ta svoj cilj in danes lahko s ponosom gledamo na dovršeno delo, na svoj lastni dom. Toda to ni samo naš dom, to je doni slovenskega So-kolstva, in če ponavljam, da je to naš dom, da smo tu mi gospodarji, gospodarji v svoji lastni hiši, mislim, da je to dom Sokolstva, kamor lahko pride Sokol, iz katerega kraja si bodi in najde svoje ljudi, svoje brate! (2.i-\ahno odobravanje.) Marsikatera potna sraga je zazidana v tem zidov-ju, kljub temu ne sinemo misliti, da je z današnjim dnevom naše delo končano; težka dela nas še čakajo, in otvarjajoč to zavetje napredne misli, ta naš dom, imejmo pred svojim duhom domžalski Sokoli besede našega pesnika Jurčiča:
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti gre časti in pravde naroda in jezika svojega!«
Kot drugi govornik je nastopil viharno pozdravljen deželni poslanec doktor
Triller.
Ko izpolnjuje slovensko Sokol-stvo svojo dolžnost, da prisostvuje otvoritvi Sokolskega doma bratskega Sokola v Domžalah, in ko stojim tako pred novozgrajenim domom, se mi vsiljuje nehote v spomin nepozaben prizor. Rilo je pred tremi leti v Pragi, ko je prikorakalo na staroslavni zgodovinski trg pred mestno hišo 20.000 Sokolov. Prostrani trg je bil videti kakor velika njiva, posejana z rdečim makom, polna rdečih sokolskih krojev. In tedaj je stopil vodja te skoro nepregledne čete pred župana mesta Prage in je govoril nekako tako: »Glej, najboljše, kar imamo, smo ti pripeljali, da se ti pokloni narod, ki ti prinaša svoj največji zaklad, naš ponos in naše upanje. Tu, na tem zgodovinskem mestu, ivjer so prelili najboljši češki inožje svojo kri za svoje prepričanje, prisegamo svojemu narodu, da smo pripravljeni tudi mi položiti svoje življenje na alt ar domovine, če to zahteva od nas.« V teh kratkih besedah je izražena vsa sokolska misel. Da pa je človek sposoben za tako velike žrtve, da je sposoben žrtvovati za svojo do-
V starem veku ne bi nihče grajal mojega čina! Stopiti prostovoljno nekam v grob, zdelo se je takrat naravno in enostavno tistim, ki so močno ljubili; meni pa se zdi samo, kakor bi spremljal svoje dekle na neki poti. Umel me boš! Ni obup, ki me vede k temu koraku; ne prijatelj miren, popolnoma miren sem.
Tudi ti bi ne ravnal drugače!
Morga izročajo ravno v tem trenutku, ko se od tebe poslavljam, v hladni grob zemeljske ostanke najdražjega mi bitja na svetu, bitja, kateremu je posvečen moj slednji dih, kateremu hočem slediti i v smrt.
Ne poznaš je prijatelj, nepoznaš onega plemenitega dekleta, ki ga ljubim tako goreče in blazno, ljubim z vso svojo dušo, z vsako mislijo, da življenje za me nima več pomena, odkar je njo, mojo Nuško, pokosila kruta smrt.
Skrivala sva svojo ljubav, ker je njen oče imovit tovarnar, a jaz ubogi častnik, ki nimam svojemu oboževane niu dekletu razun ljubečega srca ničesar nuditi, in zato niti tebi nisem nikdar nič v pismih omenil o svoji Nuški.
Bila je to deklica, lepa in čista ko angel j!
Ali še se spominjaš, kako sva sanjala o najinih idealih? Ali še pom-
niš, kako sem sanjal o dekletu, ki bi naj bila dovršeno lepa in kristalno čistega zuačaja? — Glej, našel sem vresničene te svoje sanje — taka je bila moja Muška!
Čudovito krasna je bila in njena krasota takšnega izraza, da se mi o podobnem še prej ni sanjalo. Ko sem jo prvič zagledal, mislil sem, da vidim kako rajsko bitje.
Vitka, ko jelke je bila njena rast, lasje njeni bujni in naravnovaloviti bili so kakor žareče zlato, čelo visoko in belo ko aJabaster, polt divno čista, obličje bledo toda ustne temno-rdeče, oči velike, nedolžne, čudno krasne in ko nebo sinje, so žarele polno kakor poldan in iz njih je zrcalila vsa njena čista in angeljsko nedolžna duša, cel obraz je bil tako ganljivo krasen in pravilnost njenih potez tako divno dovršena, da si Rafael ne bi mogel želeti lepšega vzora za svoje madone. Ročice in prstki so bili tako beli in pravilno zaokroženi, kot bi jih izklesal iz marmorja — vse na njej je bilo popolno.
Cel njen obraz je obdajal rajsko-mili izraz deviške nedolžnosti, nasmeh njenih usten je blesketal, kakor biser med rdečimi rožam! in ujen glas je bil tako glasben, krasen in mehak, kot žvrgoljenie s'avčka.
tlteUe DrihnđnjtftJ
movino tudi svoje življenje, je treba tudi, d« je čvrsta njegova duša in da
je čvrsto njegovo telo. Jasnejše ni mogoče označiti sokolske ideje. Trdne in neomajne volje je treba Sokolu pred vem. Moti se oni, ki vidi sokolsko idejo v rdeči srajci in tisti, ki «o z nesramno roko ugrabili Sokolu rdečo srajco, s tem niso storili prav ničesar, kar bi moglo škodovati Sokolu. Našega dela, naših idej nam ne morejo ugrabiti in če tega ne morejo, je ves njih trud brezuspešen. Sokol-stvo no pozna politike in ne zaničuje nobenega naziranja, Sckolstvo pa ne daje tudi nobenemu stanu prednosti pred drugim in v tem je njegova moč. Njegovo načelo je: neminem tirne, neminem laede, — ne boj se nikogar, pa tudi ne delaj ni komur krivice! Kdor hoče živeti z nami v slogi, temu ne bomo stavili nobenih zaprek. Strupenih puščic od leve smo bili navajeni od nekdaj, sedaj pa lete na nas tudi od desne strani. Toda ta novi boj nas ne bo potlačil, ne bomo se ga zbali, marveč bomo začeli graditi, in smo jih že gradili, trdnjave, in zgraditi jih moramo tam, kjer nam groze. Domžale so narodnostno ogrožene, zato jo bilo potrebno, da se je tu dvignila naša trdnjava in mladi domžalski brat si je zaslužil s tem, da je dokazal, da pojmuje to svojo težavno delo in da se ne straši ne truda, no žrtev, priznanje vsega slovenskega Sokolstva. Želim, da stopa rod za rodom domžalskih sinov in hčera v stopinje vrlih svojih voditeljev proti cilju.
Dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim besedam, nakar se je začel po odpeti himni
»Hej Slovani«
pomikati sprevod naprej po Domžalah Šele ob 12. je dospel sprevod ,ki se ga je udeležilo do 500 Sokolov v kroju, zopet pred Sokolski dom, kjer je bil razstop, nakar so odšli posamezni oddelki v določene gostilne, med tem ko so telovadci ostali na te-lovadišču, da izvedejo skupno proste vaje za popoldansko javno telovadbo, ki se je vršila ob 4. popoldne pod vodstvom načelnika zveze slov. sokolskih društev
Murnika.
Med opoldanskimi urami so bili vsi župni načelniki povabljeni na bližnji Kolovec od znanega prijatelja in pospeševatelja Sokolstva, od koder so se pred začetkom javne telovadbe vrnili na s cvetjem in zastavami okrašenemu vozu v sredi zavednih deklet, spremljani povsod od viharnih klicev »živio«.
Javna telovadba,
ki se je vršila na ograjenem telovadnem prostoru, je jasno pokazala, kako je mogoče spretni roki spraviti v sklad v skupnosti vaje, izvajane prej posamezno v društvih. Telovadba je bila sestavljena iz šestih posameznih točk in je trajala od 4. popoldne pa skoro do 7. zvečer, in vendar nisi opazil niti na telovadcih, niti med gledalci, ki so zasedli prostrano tribuno in sedeže ob straneh, utrujenosti. Mnogo gledalcev, ki ni dobilo več sedežev, je zaprlo kakor zid četrto stran proti veseličnemu prostoru. Kot prvi je nastopil naraščaj, ki je brezhibno izvajal težavne vaje s palicami in žel za svoj nastop zasluženo pohvalo. Za njim so nastopile, viharno pozdravljene, telovadke, 30 jih je bilo in so bile izvečine iz Ljubljane in Kranja. Izvajale so tri vaje, ki so stavile precejšne zahteve na disciplino in tudi na gibčnost telesa, za svoje skoro brezhibno izvajanje pa so ^ele tudi mnogo burnega aplavza in je bila pri razstopu tudi vsaka telovadka posebe živahno aklamira-na. Sledila je vrsta z lestvami, skoro sami ljubljanski telovadci, ki so želi za svoje, včasih res smele skupine mnogo zaslužene pohvale; zlasti ugajala je tretja in četrta skupina, katero zadnjo so morali telovadci na burno zahtevanje občinstva ponoviti. Proste vaje, ki so jih izvajali združeni Sokoli telovadci, katerih je bilo do 150, so vzbujale med občinstvom splošno pozornost in je sledilo tako telovadbi predtelovadcev, kakor izvajanjem skupine viharno ploskanje, pa saj so stavile tudi te štiri vaje, zlasti pa zadnja vaja, take zahteve na telovadce, da se moramo čuditi, da so mogli telovadci po enem edinem skupnem nastopu tako skladno in brezhibno izvajati te težavne vaje. Sledila je nato telovadba na orodju, in sicer na štirih bradljah, dveh konjih, na krogih in na drogu ter skok. Te vaje so bile župne vaje in so jih izvajali telovadci z vso preciznostjo. Zlasti mnogo zanimanja in zasluženega priznanja so izzvale vaje na drogu in na krogih, katere so, kakor tem sledeče vaje vzornih vrst, ki so jih izvajale skupine na krogih, na drogu, na dveh bradljah in na konju, telovadci izvajali z uprav mojstrsko dovršenostjo. Sledile so potem vaje in skupin, na štirih bradljah pod vodstvom načelnika Murnika, od katerih je zlasti zadnja skupina, 16 telovadce^ v stoji na bradljah, izzvala občudovanje občinstva*
Omeniti je treba s posebnim zadovoljstvom, da se je telovadbe udeležilo tudi mnogo okoličanskega občinstva, znamenje, da se tudi ljudstvo zunaj industrijalnih krajev živo zanima za napredek Sokolstva.
Prireditve pa se je udeležil tudi poslanec dr. Rybaf is Trsta, kar je zelo veselo presenetilo Sokole, da so mogli pozdraviti vsaj voditelja tržaških Slovencev, ko jim ni bilo mogoče po zdravit i drugih bratov od obali sinje Adrije.
Ker pa smo že pri naštevanju odličnih gostov, moramo omeniti, da sta počastila prireditev tudi dva izvedena inšpektorja telovadbe. Bila sta to oberčuk Majer iz Kamnika in Kržan iz Ljubljane, ki sta imela s seboj še nekega Človeka, menda svojega slugo, da jima je nosil pahljače iz pavovega perja kakor kak pristen orijeutalski evnuh. Gospoda sta se blagovolila izraziti prav pohvalno o telovadbi. Beležimo.
Po telovadbi se je razvila na ve-seličnem prostoru prav živahna in neprisiljena ljudska veselica, ki je združevala goste iu domačine v prijetni zabavi ob zvokih »Slovenske Filharmonije« in ob petju domačih pesmi pozno v noč. Za to prireditev gre posebna zahvala neumornim domžalskim damam in njih prijateljicam, gospem in gospodičnam, ki se niso strašile truda, da so napravile svojim gostom in domačinom ločitev od veseličnega prostora zelo težko. Raztegnilo bi se nam poročilo v ne-dogledno, če bi hoteli samo poimeno-ma omeniti vse gospe in gospodične, ki so se požrtvovalno postavile v službo lci>e ideje, zato prosimo že v naprej, da nam ne zamerijo vrle domžalske gospodične, če ne prinašamo njih zaslugam primerno njih imen. Dolžnost pa je, da imenujemo vsaj načelnice paviljonov, ki so, zavedajoč se pomena sokolskega gesla, »ne išči slave!« požrtvovalno posvetile vse svoje moči gotovo ne prepri-jetnemu delu v paviljonih. Poviljo-nu za kavo in slaščičarni je načelova-la gospa dr. K r a u t o v a, paviljonu za cvetlice ga. M. U r b a s o v a , tobakarni ga. M. Flerinova, paviljonu za jestvine je načelovala ga. Z a d n i k ar jeva, načelnici paviljonov za pivo sta bile ge. H e m u 1 o-va in Pirčeva, paviljonoma za vino pa sta načelovali ge. J. Adamičeva in S lok ar je v a, in sicer prva^v paviljonu za Gradovo vino, druga v paviljonu za Miillerjevo in Vodiškovo vino. — Ce omenimo še, da so se v sokolski telovadnici ob zvokih domžalske godbe neprestano vrteli mladi pari in da je bila dvorana včasih za plesaželjne premajhna, smo povedali vsaj medlo sliko cele prireditve, ki bo ostala vsakemu, ki se je je udeležil, neizbrisno v spominu. Domžalskemu »Sokolu« pa kličemo, čestitajoč mu, krepki »Na zdar!«
šlo še tako hitro. Ministrski predsednik Khuen - Hedervarv se je še-le obrnil na ministra notranjih zadev, na socijalno - gospodarske in prosvetne organizacije ter na vseučili-ščo za nasvete glede izdelanja volilne reforme na podlagi da to v, ki jih je podalo ljudsko štetje, oziroma tudi nn Ogrskem ljudsko žretje, koncem leta 1810. Ministrski predsednik je zahteval od »merodajnih« organizacij tudi natančna poročila o strankah in sedanji politični konstelaciji. V pozivu pravi minister, da bo volilna reforma ena prvih nalog zakonodaje. Med tem, ko se igra ministrski predsednik s takimi 1 učnimi efekti, pa državni zbor ne dela. Sama poimenska glasovanja o dopustih poslancev poleg tega je pa Justhovec Eitner vložil zakonsko predlogo, da naj bi noben poslanec ne smel sprejeti nit* častnih naslovov, niti odlik. Utemeljeval DO ta svpj predlog dne 9. avgusta.
*
Papež se je že zopet blamira!.
Kakor znano, so prišla pred kratkim dela škofa v Stuhlweissenburgu na inoeks Skof Prochaska se je seveda proti temu uprl in tudi duhovščina se je razdvojila na dva tabora. Končno se J3 raznesla vest, da je škof Prochaska preklieal svoje »zmote«. Čo je bila ta vest resnična ali ne, je za nas postranska stvar, interesantno pa je, da je poslal papež temu istemu Prochaski, ki ga je bil že skoro preklel, svojo podobo in ga prosil, da naj »nadaljuje svoja znanstvena raziska-vanja,« tedaj one zmote, zaradi katerih so prišla njegova dela na indeks. Baje bo Vatikan v prihodnjih dneh preklical tudi svojo obsodbo škofovih del.
* *
Selitev  narodov v  Albaniji bi
lahko imenovali sedanje gibanje ob črnogorsko - turški meji. Dan za dnevom stopajo nove čete preko črnogorskih mej v svojo staro domovino, kjer bodo našli razdrte domove in bedo in bolezen. Obmejni prebivalci v Orni gori te selitve ne vidijo neradi, ker se jim odvali skrb za njih prehrano v teh hudih časih, ko ima vsak človek dosti dela, da ubrani svojo lastno družino pred morilko kolero. Cez Podgorico pa je prišla tudi vest, da se pomika pleme Slijev proti črnogorski meji. Obmejne oblasti so dobile takoj iz Cetinja ukaz, da naj preprečijo prekoračenje meje.
Na otoku Haiti je prišlo, kakor poroča »Newyork Herald« dne 4. avgusta med pristaši Firm ina in Lo Comtesa do pouličnih bojev, v katerih je bilo 20 oseb ubitih. Po cestah patrulira angleško in nemško vojaštvo.
Politična kronika.
Pri cesarju v avdijenci sta bila ministrski predsednik baron Gautseh in mmisterijalni tajnik Glanz ter je poročal cesarju o poletni sesiji državnega zbora ter o splošni politični situaciji. Takoj po avdijenci je obiskal Gautseh predsednika poljskega kluba Bilinskega, s katerim je imel nad eno uro trajajočo konferenco. Od Bilinskega se je peljal baron Gautseh k predsedniku državnega sodišča dr. Ungerju ter je imel tudi z njim precej dolgo konferenco. Kaj pomenijo te konference, pokažejo morda že prihodnji dnevi.
*
Z imenovanjem novih članov gosposke zbornice se bavijo zopet nekateri listi in trde, da pride v jeseni, ko se izvrši zopet novo imenovanje članov gosposke zbornice, v poštev tudi deželni poslanec vseučiliški profesor v Černovicah dvorni svetnik Skedl. »Narodni listy« poročajo baje iz zelo zanesljivega vira, da prideta v gosposko zbornico tudi Chiari in Prade.
■
Kardinal Gruseha je umrl, — in Nagi se veseli, bi lahko dostavili, ker mu ni treba več čakati na njegovo smrt, da postane dunajski knezo-škof. Zelo naivno se čuje jo besede: »Koadjutorja škofa Nagla so mogli Še-le v poslednjih urah obvestiti o opasnem zdravstvenem stanju kardinala.« Pri nas drugih smrtnih ljudeh gre lo^preccj hitro, čeravno ne pretrgajo nevihte ali druge elementarne sile brzojavne zveze. Iz Kranichber-ga pa na Dunaj pa se to ni dalo tako hitro napraviti. Tako je umrl kardinal Oruscha sam. Ob njegovi smrtni postelji je stal samo njegov tajnik pater Kreichgasser, telesni zdravnik dr. Himmlisch in njegova hišna oskrbnica. Oruscha je dosegel visoko starost 91 let, bil je sin nekega dunajskega rokodelca. Kardinal je postal leta 1891.
e e
V ogrski sbormiel se pripravljajo na volilno reformo.  To pa ne bo
Stniersko.
Iz Slovenjgradea, K a z ž a l j o • u a »K mečka zvez a«. V petek ste se vršili pred našim okrajnim sodiščem dve zanimivi kazenski obravnavi. »Kmečka zveza« in IjudomiU poslanec Versto\ š k sta vložila ovadbo proti Simonu Salamonu, nadači-telju v Šmartnem pri Slovenjgra.ku, češ, da je rekel »kmečki zvezarji so sam Gesindel« in proti Antonu 7o*-manu, posestniku v Dobrovi, ki je bil bojda istega mnenja rn je še dostavil, da so »buteljni«. Ta strašen zločin se je zgodil na dan državno-zborskih volitev dne 13. junija. Dr. Verstovšek se je čutil s »Kmečko zvezo« vred prav posebno žaljenega, češ, da sta obtoženea zasmehovala slavno »Kmečko zvezo« in njene pristaše, med katere se prišteva tudi on. Kot priče je navedel tri klerikalne kurzovce iz Šmartna in okolice. Pooblastilo za »Kmečko zvezo« sta podpisala kmeta dr. Anton Korošec in dr. Kari Verstovšek. »Kmečko zvezo« in užaljenega njenega kmečkega pristaša Verstovska je zast< pal dr. Le*kovar iz Maribora, n ul-nčitelja Šalamona dr. Kieseu etter, Zormana dr. Bratkovič v Slovenj-gradcu. Obtoženea sta mirno prizna -la, da sta res rabila omenjene besede, sieer ne z ozirom na celo dično »Kmečko zvezo«, pač pa z ozirom na njene odlične šmartinske pristaše, ki so se na dan volitve pred volilnim bokalom prav nespodobno obnašali. Zagovornika sta posebej konstatirala, da se je ta prepotrebna tožba skuhala v šinartinskem župnišču. Sodile je bilo mnenja, da manjka »Kmečki zvezi« in dr. Verstovšku aktivna legitimacija za tožbo in je z ozirom na to kakor tudi na nejasne in nasprotujoče izpovedbe kurzovskih prič oba obtoženca oprostilo, razžaljena »Kmečka zveza« in pristaš dr. Verstovšek pa morata poravnati še vse pravdne stroške. Kaj bo sedaj z užaljeno Verstovškovo častjo t
Is Slovenjgradea. Za novega predstojnika našega okrajnega sodišča je imenovan sodnik Janez Janv na Vranskem.
Stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu. V petek zvečer se je vršila pri »Florinnn« v Gradcu izvanrelna glavna skupščina mizarske zadruge
na kateri se je enoglasno sprejel predlog mizarskega mojstra Pendla:
»Ker zastopniki pomočnikov niso odgovorili na vprašanje, zakaj se je stavka inscenirala, izjavlja zbor, da se ne bode s temi zastopniki pomočnikov več pogajal.« Stavka se bode najbrže ponesrečila.
Koga slinavka in grintavka v mariborski okolici. V občinah Kance m Leiteršperk pri Mariboru se je pojavilo nekaj slučajev kuge slinavke in grintavke. V graški »Tagesp.« pripisuje Fr. Girstmaver krivdo prepovršni kontroli živine, katero gonijo različni domači in hrvaški mešetar j i javno in skrivno čez hrvaškoštajer-sko mejo iz hrvaških sejmov. Zlasti cvete bojda tihotapljenje hrvaške živine čez mejo na Dravsko polje, odkoder jo potem spravljajo na sejme v Ptuj in Maribor. Treba bo torej ljudi svariti pred obiskom ptujskih sejmov in bolje paziti na promet živine ob meji.
Narodito-ohranthna enketa v Celju. Spodnještajorska akad. fer. drn-'štva prirede letos II. narodno-obrambno enketo v Celju in sicer se je določil za to dan 2. in 3. septembra. Priprave vodi »Klub naprednih slov. akademikov v Celju« in so vse tozadevne informacije, vprašanja itd. naslavljati na celjski »Klub«. Opozarjamo že danes vso slov. javnost na to našo velevažno in zanimi-!vo enketo. ki mora tudi letos uspeti v vsakem oziru. Popoldne 3. septembra se vrši na to veselica v celjski okolici v prid našim podpornim društvom. — Odl>or.
1'pravništvo »Spod n jesta jerske jubilejske dijaške ustanove« razpisuje rok za podelitev podpor iz te usia-uove za revne dijake Slovenec ti Sp. Štajerske do dne 20. avgusta 1011. Prošnjam morajo biti priložena: 1. Domovnica. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredoval ni red. Nekolekovase prošnje naj se vlože pri upravništvu Spodnješta-jerske jubilejske dijaške ustanove v roke c. kr. notarja Lovra Basa v Celju.
Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za Dodelitev podpor iz ustanov cesarja Franca Jožefa T. to revne dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvira-ne visokošolce, dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni v okrajih Šoštanj. Sevnica, Gorn jigrad. Šmarje pri Jelšah ali Vransko do dne 20. avgusta 1011. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam je priložiti: 1. Domovnico. 2. Ubožno spričevalo. 3. Spričevalo zadn.i sga polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovala! red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri dužnoštajer-ski hranilnici v Celju.
Dne 17. septembra v celjskem ..Nar. domu"
.Kluba naprednih slov. akademikov v Celji".
Koroško.
Poskusen beg   dveh kaznjencev.
V Paternionu sta poskusila uiti v soboto /večer 12 zaporov okrajneera sodišča IGletni Jožef Veigl iz Nižje-avstrijske in 141etni Kac iz Šlezije. Zaprta sta radi vlačugarstva, tatvine, goljufije in ponarejanja uradnih listin. V zaporu sta odlomila od nočne posode dva železna roča in kopala z njimi luknjo skozi zid. Ker sta pa delala ptička precej neprevidno in preveč glasno, jih je iznenadit pri delu paznik, ki je zaprl svobodeželj-na ptička v drugo celico.
Požari. V Rože k u so pogorele v soboto zvečer tri hiše. med temi ena vila. Škoda je velika. Pri Tomažu pa je zgorelo posestvo z vsemi pri t i ki i-nami in gospodarskimi ^ poslopji posestniku Jul« Wanku. Škoda znaša nkrojr '$0.000 kron. Ogenj je nastal v slabo ometenem dimniku iz katerega je preskočil na streho in se S silno naglico razširil po celem posestvu.
Primorko.
Tragična smrt   in pogreb Talke
Jakilove. Poročali ste že o tragični smrti gdč. Talke Jakilove, smrti, ki je z vso pezo svoje težke roke udarila po družini velet rže a g. Jakila, ^Ranega po celem slovanskem jugu in tudi po severu. Nesreča je tem večja, ker se je imela poročiti 2. septembra t. 1. z dr. Irgoličem, ki je znan po svojem marljivem delu na sokolskern polju. — Kakor blisk je zadela vse ta žalostna novica in nobeden ni govoril o drugem, kakor o vem tragičnem dogodku. — Koga ne bi zvabila vabljiva svežost vode k sebi? Šla je i majhno sestrico v vodo, prijeli so jo krči in tam je ostala v hladnem grobu. Včeraj se je vršil ob velikanski udeležbi Goričanov, okoli-
čanov, znancev in prijateljev žalostni pogreb. Za krsto je korakala tudi deputacija   tukajšnjega glavarstva z
voditeljem dr. Baltioem na čelu. Pevci so zapeli dve žalostinki in ko je gdč. Cirila Medvedova s pesniškim zanosom govorila zadnji pozdrav, so zatrepetala vsem navzočim srca v morju žalosti in ni ga bilo suhega očesa. Potrti družini in dr. Irgoliču naše iskreno sožalje!
Proces proti »Banki Popolare« v Gorici. Državni pravdnik govori nato o menjici nekega Peeorari iz Viska, ki je bila prezentirana s podpisom Lažzarija pri banki. Predlaga, da se zasliši porotnika Lažzarija kot pričo, da so se podpisovale v banki goljufive menice. Zagovorniki opori i-rajo in poudarjajo, da dela drž. pravd, vse te predloge samo radi tega, da bi potisnil Lažzarija iz porotne klopi. Sodni dvor odkloni drž. pravd, predlog. Xato nadaljuje Colle, kakor smo že zadnjič poročali svoje izjave proti izvedencevim pojasnilom. Izvedenec odgovarja, da *ni ni mogoče dati natančnih pojasnil na Collejeva izvajanja in trditve, ker se Col le opira v svojih trditvah na knjige in račune, ki so »sui generis«. Edini način, s katerim bi se lahko ovrglo Collejeve trditve, bi bil ta: Kontrola vseh računov pri raznih bankah, pri katerih so obtoženci igrali, to pa je neizvedljivo. Izvedenec pravi, da je bilo njegovo delo podobno sestavljanju kinežkega lonca, ki se je razbil in katerega hoče Colle s svojimi izvajanji zopet zdrobiti. Drž. pravilnik se oglasi na to, rekoč, da je za njega vseeno koliko je škode. Zahtevati pa bi moral, da se izve-denčevo mnenje še popolni, kar bi pa imelo za posledice odložitev procesa. Proti temu pa so vsi 'zagovorniki.
— Na to se vlečejo še na dolgo in široko izvajanja med Collejem in izvedencem. Colle skuša kolikor mogoče vse trditve izvedence ve ovreči in vsi stoje pod vtiskom, da sta oba moža pri številkah doma.
Letalni teden v Trstu. Pri sobotnih letalnih tekmah sta se dvignili s Fischerjem zopet 2 ženski in sicer učiteljica Sabina Fra novic in neka Fani Tedeschi. Letela pa sta ž njim tudi šele lolotni Juri Gessi in Henrik Luzzatti. Vsi ti poleti so se izborno obnesli. Manissero se je posebno odlikoval a* zdrkalnih poletih, ki jih je izvajal z občudovanja vredno hladnokrvnostjo in izborno tehniko. Nedosegljiv je v svojih hipnih polnih obratih in ostrih lokih v polnem diru. Dvignil se je zopet 1200 m visoko. Tudi Vidmarjev stroj je že poprav-ljen. Včeraj je napravil v občo zado-voljnost občinstva mladi avijatik 10 minut dolg poskusni polet čez letalno polje. Polet se mu je popolnoma posrečil. Preletel je polje v višini 300 metrov. Včeraj popoldne je bil zadnji dan letalnih tekem. Tekme so bile gotovo tako mnogobrojno obiskane, kot še nikdar, kajti ne samo izborni poleti avijatikov, ki so se dosedaj izvrstno obnesli, marveč je vlekla ljudi gotovo še posebno huda borba med avijatiki za prvenstvo in tekma za razpisana darila. Legagneux in Man-nissero l>odeta tekmovala za svetovni višinski rekord, katerega je imel preje Legagnenx. Pred nekaj meseci pa mu ga je vzel avijatik Loridan, ki je letel 3200 m visoko. Legagneuv. si ga hoče zopet osvojiti, Mannissem pa se je odločil, da ne mara zaostati za predrznim Francozom. Trajnih oole-tov se bodo udeležili vsi štirje avijatiki in sicer Legagnenx. Fiseher, Mannissero in Vidmar. Najzanimivejša pa bo gotovo borba za darilo, ki je določeno za najboljše zdrkalne polete i višine z ustavljenim motorjem. Tudi se je oddalo včeraj častno darilo mesta Trsta in sicer 2500 K, in darilo kluba avijatikov »Yes Cha-vez«. Izid tekem zadnjega dneva poročamo jutri.
Nezgode. Nenadoma je umrl včeraj v Trstn 561etni Jožef PerkoviČ radi otrpnenja srca. Trgovec T. Ric-coli v Trstu je včeraj v kavarni »Stella polare« slekel telovnik, v katerem je imel denarnico in zlato uro z verižico in ga položil na prazen stol zraven sebe. Ko je odhajal je pozabil telovnik v kavarni. To je opazil šele na poti proti domu. Vrnil se je takoj v kavarno, toda telovnika ni našel več. Škode ima okoli 180 kron.
— Zastrupiti sta se hotela včeraj 39-letna kuharica Terezija Matjazič in 521etni delavec D. Mast jak, ki je prišle šele pred nekaj dnevi iz Kima. Delavec v tovarni za linolej S. Sušic je padel med delom pod neki voz in se jako nevarno poškodoval na glavi.
— Lastnika kamnoloma v Dutovljah Ivan in Anton Šestina je nevarno poškodovala, posebno na očesih mina, ki se je razletela predčasno. — Vrat si je prestrelil med igro s flobertom 151etni kamnoseški vajenec E. Goba.
Tatvine. Hišni oskrbnici na cesti del Bosco št. 11 v Trstu je bilo včeraj pokradeno za 100 kron zlatnine. Tatvino je izvršil šele 131etni B. Ger-gič. — Kotlar 221etni V. Posar je hotel včeraj na cesti vzeti iz žepa denarnico   nekemu   Simonu Jakliču.
Jaklič je tatvino opazil, še prodno je mogel Posar denarnico izmakniti. Razjarjen radi te predrznosti je dal tatu gorko zaušnico. V tem trenotku sta priletela Posarjn na pomoč 2 tovariša. Gotovo bi bili Jakliča vsi trije pošteno nabili, da ga ni rešil stražnik, ki je Posarja aretiral. Njegova dva tovariša pa sta mu ušla. — Aretirali so včeraj 201etnega Karla Štembo, ker je ukradel v ljudskem kopališču za 12 kron prtičev. V prosti luki pa so zasačili delavca Ivana Furlana in Ivana Štepica, ki sta ukradla 15 in pol kg slanine.
Iz finančne službe. Finančna koncipista Zvonimir Bogdanovič in Adam Krtalič v Sarajevu sta postala finančna podtajnika. — Davčni nad-oskrbnik Aleksander Vlah je šel na lastno prošnjo v pokoj. Povodom v pokoj it ve je dobil vitežki križec Franc Jožefovega reda.
Ponesrečeni avstrijski parnik. Iz Almire na Španskem je prišlo včeraj brzojavno poročilo, da je pripeljal tja avstrijski parnik »Atlanta«, ki je precej poškodovan. Parnik je trčil namreč ne daleč od Almire radi goste megle v neki angleški parnik. K sreči so poškodbe, ki bi bile res nevarne na zgornjem delu parnika.
Kolero v Trstu.
V soboto so pLsali posebno lokalni tržaški listi jako optimistično o stanju kolere v Trstu. Tudi mi smo se nagibali tej želji, vendar z opazko, da nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja ni izključeno. In res se je čez nedeljo stanje precej poslabšalo.
V soboto je umrla za kolero 33-letna služkinja v neki tolerančni hiši Matilda del Giorno. — V vili Sarto-rio je interniranih sedaj 43 oseb. Izmed teh je obolela na novo 81etna Flaminia Zanotti. Bakterijologična preiskava je dognala pri njej kolero, njena mati in sestra Adela pa sta zdravi kolerabaeilonosilki. Obe so odpeljali zopet v infekcijsko bolnišnico. Sumljivo je obolela v soboto tudi 121etna Marcela Lipoš, pri kateri pa kolera še ni dognana. Glede mornarja Štefeta, ki je umrl nenadoma za kolero, so krožile govorice, da Štefe ni umrl za kolero. Te govorice so bile neresnične in so imele zgolj pomirljiv značaj. Zdravstveni oddelek pomorske vlade objavlja dne 4. avgusta: Včeraj je nenadoma umrl na tovorni ladji »Stella«, ki prevaža ob obrežnih postojankah premog 531etni mornar Anton Štefe. Ladjo so odpeljali takoj v pomorski lazaret, dasi v začetku slučaj Štefeta ni bil sumljiv. Obdukcij in bakterijologična preiskava pa sta dognali, da je povzročila Štefetovo smrt prava azijska kolera.
Včeraj bi moral pripluti v Trst Llovdov parnik »Adelsberg«, ki opravlja brzovozno službo na dalmatinsko albanski črti. Med vožnjo, in sicer v višini Durazzo je umrl nenadoma nek moški, pri katerem so se pokazali jako sumljivi znaki kolere. Truplo so vrgli v morje. Radi tega je dobil parnik brzojavno ukaz, da ne sme pristati v tržaškem pristanišču, marveč mora peljati naravnost v pomorski lazaret pri Sv. Jerneju. Sedaj je v Trstu IS bolnikov za kolero, internirali pa so radi sumljivih znakov ali ožjega stika z bolniki 43 oseb. Stanje bolnikov se dosedaj ni poslabšalo. — Glede teh novih slučajev kolere j«* pozvan v Trst nenadoma sanitetni referent avstrijskih železnic vladni svetnik dr. Fried. Ta bo imel nalog, zasledovati slučaje kolere v Italiji in v Trstu. Tudi bo moral voditi železnično - tehnične varnostne odredbe, da se ne zanese kolera potom železnic iz laškega ozemlja. K tem odredbam spada razkuženje železniških voz, desinfekcija uslužbencev itd. Popolnoma zaprt pa je promet z laškimi mesti Caserta, Neapelj Salermo in Palermo.
Vojno ministrstvo je odredilo glede kolere v Trstu sledeče: Iz Trsta došli vojaki morajo ostati 5 dni pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom. Rezervisti, nadomestni rezervisti in trajno odpuščeni vojaki, ki bivajo v Trstu, se ne smejo poklicati k orožnim vajam. Dopusti vojakov v Trst so prepovedani. Vojaštvo se ne sme v nobenem slučaju dirigirati čez Trst.
Vse te odredbe nam kažejo, da stanje kolere v Trstu ni tako nedolžno, kakor ga opisujejo nekateri, in dasi si oblasti prizadevajo na vse možne načine, preprečiti razširjeva-nje kolere iz Trsta v sosedne dežele.
Dnevne vesti.
-f- Dr. Lampe za — Ljubljano.
Malo čuden naslov, kaj ne? Dr. Lampe pa prijatelj Ljubljane! S te strani Lam peta še nismo poznali, a vendar je tako, vsaj tako je citati črno na belem v sobotnem »Slovencu«. Vse Lampetove misli in želje se sučejo, tako se zatrjuje v »Slovencu«, okrog tega, da postane Ljubljana bogata, velika in srečna. »Moj namen je, pravi Lampe y »Slovencu«^ »U Ljub-
S
ljane narediti obrtni in trgovski cen-trum bogate dežele, preskrbljene z
vsemi prometnimi sredstvi, s cvetočim kmečkim gospodarstvom in živahno trgovino. Ljubljana ne hodi le središče Kranjske, ampak glavno tržišče vseh slovenskih pokrajin. Treba je dati novega duha ljubljanskemu obrtništvu in trgovstvu in združiti vse, ki imajo kaj smisla za gospodarstvo in v Ljubljani se začne novo življenje. Tu naj bi bile skupne gospodarske prireditve, naše razstave in učni zavodi za vse panoge. Vsako jesen naj bi bil v Ljubljani velik sejem za celo Kranjsko in za vse slovenske dežele.« — Prav lepi nameni in načrti, to se mora priznati. Marsikdo izmed naših čitateljev, ki bo prebral zgoraj citirane stavke, si bo gotovo mislil: »Saj Lampe ni tako napačen človek, kakor smo si ga predstavljali, saj ima tudi on srce za Ljubljano.« Da, prav lepo se čita jo oni stavki in človek bi skoraj prišel v skušnjavo, predrugačiti svojo sodbo o bivšem kranjskem »finančnem ministru,« ako bi mož ne pokazal takoj po onih lepih, gori citiranih besedah — konjskega kopita. Lampe je namreč vnet za blagor in napredek Ljubljane samo pod enim pogojem: »Ako bi imeli homogen ne zastope nase (to je klerikalne) stranke, kakor v deželnem odboru, tako tudi v občinskemu svetu, v trgovski in obrtni zbornici, če bi Ljubljana bila tudi politično homogenna z deželo.« Torej Lampe je za bogato, veliko in cvetočo Ljubljano samo v slučaju, ako ukloni ljubljansko prebivalstvo svoj tilnik pod klerikalni jarem, ako dovoli, da bodo klerikalci v bodoče smeli nemoteno in neovirano rezati jermena iz kože ljubljanskih davkoplačevalce \ ter izzemati v gmotnem oziru Ljubljano kakor zrelo citrono. V tem slučaju je dr. Lampe celo pripravljen, Ljubljančanom zidati »Ro-tundo za velike prireditve,« toda na stroške mestne občine ljubljanske seveda. Za takšno naklonjenost častivrednega gospoda Lampeta, se bodo, o tem smo prepričani, Ljubljančani prav lepo zahvalili. Sicer pa, če bodo Ljubljančani potrebovali »Rotunde,« si jo bodo zidali sami in ne bodo dovolili, da bi jim jo gradil odstavljeni »kranjski finančni minister,« ki je zidal deželno električno centralo na ta način, da je pri svojih pristaših nakupoval za drag denar — gorenjske mline. Zato bo spoštovani dr. Lampe že dovolil, da bo Ljubljana po svoje in ne po njegovem receptu skušala — ne pridobiti, marveč vzdržati »ljubezen in zaupanje dežele.«
-f- Kolera ga je vzela. Za drugo polovico meseca avgusta je bil napovedan shod katoliških mladeničev. Z vseh strani slovanskega juga naj 1 »i prišli v Ljubljano »Čuki« in leniena-tarji in fantje iz vseh stanov. Feldpa-ter kranjskih ubijalcev dr. Krek je nameraval prirediti mašo v Zvezdi in po maši revijo tiste armade, s katero hoče napredne Ljubljančane pognati v luknje, koder navadno prebivajo samo njihovi psi. A iz vseh teh lepih načrtov ne 1k> nič. Shod katoliških mladeničev je vzela kolera. V soboto je poveljnik »Čukov« razglasil »pefel«, da katoliškega shoda letos ne bo, marveč da je 7>reložen kar za celo leto — zaradi kolere! Shoda torej ne bo. Kdor pa verjame, da jo kolera vzrok »preložitve«, naj si da možgane izprati.
+ »Wies die Slaven treibeu.« (Kako izstopajo Slovani). Pod tem naslovom je objavila »Villacher Zei-tmig« dne 23. julija 1911, št. 86 članek, iz katerega je razvidno, da jo Ljubljana na Češkem, ali pa češko mesto. Kdor tega do danes ni vedel ali verjel, mora se po omenjenem dopisu takoj prepričati, da so njegovi zemljepisni pojmi popolnoma napačni in temeljite premembe potrebni. V dokaz temu nastopno poročilo: »Vodstvo nemške šole v Ljubljani je poslalo nemškemu šulferajnu na Dunaju dne 16. junija t. 1. naslednje poročilo o dogodkih pri letošnjem sprevodu na sv. Rešnjega telesa dan v Ljubljani, iz katerega sledi, kako brezobzirno iu sirovo postopajo Slovani ob vsaki priložnosti proti Nemcem. »Kakor vsako leto, tako se je tudi letos udeležila imenovanega sprevoda pod našim nadzorstvom mladina naše šole in gojenci otroškega vrta kakor tudi veliko število belo oblečenih deklic (od najnežnejše starosti više). Pred odhodom opozarjal sem češko učiteljsko osobje, naj se vede nepristransko in pravično, naglašajoč lansko zapostavljanje. — »Danes se nič ne pozna, so H otroci nemški ali češki,« zabrusilo mi je ono. Ker nisem razumel odgovora, sem rekel: »Nemški otroci spadajo na vsak način k nam!« Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega! Polovica češke čete se raziđe rekoč: »Mi smo nemški otroci, mi hočemo z Nemci iti!« in otroci so pristopili k nam. — Kako se je skrčila hipoma množica Čehov! Češka učiteljica ženskih ročnih del, katera — prilično bodi omenjeno — poučuje na nemški šoli, je pridružila del nemških otrok ob vhodu .vasi ter jih .vodila « češko šolo.
Na ta način so hoteli Cehi se ponašati z velikim številom otrok. Ta prestop je silno razburil Cehe. Ko se jo vršil sprevod po Mestnem trgu, niso dovolili Cehi nemškim otrokom pristopiti k altarjem, preganjali in razganjali so jih, četudi jih je bilo trikrat več. Čuli so se klici: »Kaj imajo tukaj opraviti Nemci? Proč ž njimi!« Celo češka duhovščina je bila vznemirjena, ker slišal si marsikatero opazko od te strani. Navzlic temu, tla so nadzorovale štiri osebe nemško mladino, je bilo sila težavno, vzdrževati rod v nastali gneči. Prvi altar so zavzeli takoj Čehi. Zato smo šli mimo, belo oblečene deklice polja-le k drugemu altarju, šolsko mladino pa k šulferajnski šoli. Komaj so bili končani obredi pri prvem altarju, pridrli so Čehi k drugemu altarju ter potisnili nemške otroke močno nazaj; češko gasilno društvo pa, ki je delalo »špalir«, je bilo krivo, da nismo mogli priti do njega. Da smo bili zasmehovani in zasramovani, je samoumevno! Po obredu pri drugem altarju so Čehi obkolili tretji altar; toda nas ni nič mikalo tja in pomikali smo se dalje. Nakrat so prekinili Čehi sprevodni red ter prestrigli pot našim učencem, katerim je češki učitelj grozil: »Proč z Nemci!« dočim je kričal češki kaplan: »Tukaj ostanite!« ter jih gnal med češke otroke. Ko se mi je vendarle posrečilo vzdržati red, pri kateri priliki je češka mladina vsako besedo nadzor u jočega učiteljskega osobja porogljivo ponavljala in smešila, svarili SO me nemški spremljevalci, da nameravajo Čehi nam preprečiti pot nazaj. Zato sem jim prekrižal načrt, se umaknil s otroki ter jih vodil pred voditeljem sprevoda, ki sicer križ nosi. — Pozneje so se primerili še razni slučaji, tako so neko deklico sunili v blatni jarek itd. Tako postopajo Slo-vaui!« — »Brezobzirni in sirovi Slovenci« torej, oziroma Čehi, so se zopet pregrešili proti preganjanemu nemškemu narodu v Ljubljani. — Da bi se pameten človek razburjal radi tega nesramnega dopisa, nam ne prihaja na misel. Čestitamo dopisniku in uredniku dotičnega lista na temeljiti zemljepisni izobraženosti, čitateljem onega časopisa pa želimo na taki dušni hrani — dober tek!
+ Čukov pa ni v Ameriki. Iz Clevelanda nam piše prijatelj našega lista: V sobotni izdaji >Slovenea<-, z dne 8. julija, sem bral, da se je ustanovil prvi »Orel« v Ameriki, in sicer v največji slovenski naselbini v Ameriki, v Clevela udu. To poroči i- > je popolnoma izmišljeno in ne temelji na nobeni taktični podlagi. »Slovenec« je najbrž to priobčil, da bi delal reklamo za svoje ljudi v starem kraju. Resnica je samo bledeče: V Cle vel and u obstoji »Slovenski Sokol« že 15 let. Ustanovil ga je tu splošno znani in tudi po stari domovini znani gospod Anton Kline, sedaj posestnik na Dolenjskem. In od tega časa je Sokol v Clevelandu vedno napredoval in se čimdalje bolj razvijal. In nikdar ni nihče drugi poskušal, da. bi ustanovil temu Sokolu enako društvo, in nikdar se tako društvo ustanovilo ni. Noben slovenski časopis v Ameriki ni o tem poročal, in posebno ne elevelandski slovenski časopis »Clevelandska Amerika«, ki bi bila v prvi vrsti poklicana, da kaj takega omeni. Nadalje omenja »Slovenec« v. isti številki, da so se zbrali v Clevelandu ^katoliško misleči mladeniči« in ustanovili »Orla«. »Slovenec« no razume razmer tukaj, in iz tega pride, da poroča tako, kakor bi poročal iz kake zapuščene gorske vasice, o kateri ve, da njegov glas nikdar tja prodrl ne bo. Mi v Ameriki, ne uganjamo nobene politike z vero, kakor dela »Slovenec«. Če vidi »Slovenec«, da je kje v kakem kraju »Sokol«, alo brž, ustanovimo »Orla«, da ne 1m> »vera« v nevarnosti. V resnici jim pa gre za obstanek in za lastne žepe. Sokol je tukaj, da telovadi, in ne da ohranjuje vero, ker za to so »Marijine družl>e«, duhovni in cerkve. Zal, da imate v svoji sredini list, kakor jo »Slovenec«, ki je napadel C. M. družbo, ki napada vse, kar je slovensko. Pri nas v Ameriki ne bi mogel takp delati. Poročilo pa, da se je v Clevelandu usna nov i 1 »Orel« je popolnoma izmišljeno ali pa hudobno zlagano. Zeleč slovenskemu narodu v stari domovini najboljšega in pravega napredka, Vas srčno pozdravljam — Louis J. Pire.
+ Bojkotirajte liberalce. To je? deviza naših čednih nasprotnikov iu tega načela se je menda oprijel tudi znani in sloveči Lončarič, ker je odpustil iz dela monterja Slovenca samo zato, ker je izvedel, da ni klerikalnega mišljenja. To je bojkot naj-nesramnejše vrste! Treba si je take slučaje zapomniti. Lonček bo kmalu poln.
'+ Pravico javnosti jo podelit naučni minister dvorazredni deželni trgovski šoli.
+ Iz justiene službe. Avskul-tant dr. Fran Kotnik je imenovan za sodnika v graškem sodnem okolišu*
+ Ii srednješolske službe. Profesor na državni gimnaziji s Kranja
1A
Anton Zupan in profesor na državni grhnnaziji v Novem mestu Juli Krek sta pomaknjena s 1. oktobrom t. 1. v Vili. Činovni razred.
— Gost iz Bosne. V LJubljano je prispel in posetil naše uredništvo g. Kosta M a j k i č , saborski poslanec iz Banjaluke v Bosni. G. poslanec je došel v Ljubljano, da si ogleda mesto in da se pouči o slovenskih gospodarskih in kulturnih odnošajih.
— Obrtno - nadaljevalna šola za deklice. Iz obrtnih krogov se nam poroča: Pretečeno šolsko leto so hodile prvič v obrtno - nadaljevalno šolo tudi vajenke modistinj in šivilj. Ker je v sedanji konkurenčni dobi višja izobrazba neobhodno potrebna, smo bili zadovoljni, da se vajenke strokovno bolj izobrazijo, toda poskrbeti se mora za strokovno izobražene in dostojne učitelje. Nikakor pa ne moremo več trpeti, da bi vajenke doma pripovedovale, kako sirovo se obnaša v šoli učitelj in kako kolne nad njimi, kakor je to lani počel g. Eaber-nik. Ako je morda tako vajen na Rakovniku, naj tam počne, kar hoče, a za naše vajenke zahtevamo bolj dostojne učitelje. To naj si pri izberi učiteljev poklicani faktorji upoštevajo.
— Zvonovi zvonite! Pa ne ob treh zjutraj in potem cel ljubi dan do poznega večera. Kako mučno in naravnost neznosno je zvonenje, bi lahko povedali stanovalci Šentjakobske fare, zlasti oni v neposredni bližini cerkve. Blaznost je tako zvonenje in hudobija povrhu, če je znano župniku, da se nahajajo v sosednih hišah bolniki, katerim krade s svojim nesmiselnim bim-bam še tiste pičle urice počitka, ki jim jih nakloni narava ali recimo bolj krščansko — bog. Proti bogu je tak slep in gluh duhovnik, ki ne privošči svojemu bližnemn počitka, ki ga pošilja bog sam. Prav neznosen dan je bila za prebivalce v okolici šentjakobske cerkve veerajšna nedelja. Imeli so v fari novomašnika in tu je treba pri-trkavati že ob fi. zjutraj. Od 5. naprej pa do devetih pa zvonovi sploh niso preglasu ili. Popoldne od 3. pa do 5. zopet neprestano zvonenje. vmes pa še vse mogoče igre na zvonovih, menda kakor se kakemu paglavcu zljubj ali pa vsakokrat, kadar so se gospod župnik useknili. Paglavci v zvoniku se kar tepo. kateri bo i lekel »ta velik zvon«, ki so ga kupili šentjakobski farani menda samo znto, da zblazni vsa okolien eorkve.Tnko se je zgodilo tudi včeraj, da so se ti paglavci skoro stepli za zvon in prav karakteristične so besede, katero ie slišalo več oseb z zvonika, kako se je eden teh fantov pulil za zvon: .Por mej duš, al' boš dav men ta velega!« Gospod, ki se tako radi najeste močnika, rešite nas tega neznosnega šundra! Toda saj vemo koliko zaleže prošnja. Pa bomo malo posvetili v en drug predalček. Predalčkov je prav lepo število, za danes pa odprimo le enega, drueri pridejo že še na vrsto. Imeli so tedaj novomašnika in pod onim škofom, ki vsakega prekolne kdor \mt\ v svoji gostilni godbo, so se zabavale marijine devičice ob zvokih harmonike in strašno spodobnih kupletov. Ljudje so mislili, da novomašnikn ni zraven in da so >♦ Te možakariee že do dohn: na pile, kar naenkrat ob G. zvečer pa se začuje novoruošnikov glas in častitljivi je spusti] govoran-co na baeke in ovčice. Tedaj vpričo novomašnika so se poli oni lepi kupleti! To si je treba zapomniti!
— Z Revljeve ceste se nam piše: Živahno da^n,. prerekanje na ulici je prošli torek ob polu d veli zjutraj vzdramilo stanovnike naše ceste iz sladkega spanja. O/dovoljeni so odpirali okna in opazovali nenavaden prizor. Proti kolodvoru je brzelo mlado dekle, za njo pa jo je na kolesu kuril možakar v temni suknji, belih hlačah in beli čepiri. Se t eda je vozil po hodniku. To ni nič nenavadnega, kajti za Resljevo eesto ne eksistirajo tisti policijski predpisi, ki veljajo za druge mestne okraje. Pri nas na priliko vozijo neovirano po trotoarju od zornih ur p ocen š i do pozno v noč mleka-rice, postreščki, trgovski uslužbenci, obrtniški vajenci itd.; med njimi drve po isti poti razni ciklisti, poja jo t»e s svojimi obroči in vsakovrstnimi vehiklji cele jate male in poludoraslo dece, ki meče cestni prah kvišku, pobija okna. meče nesnago in kamenje skozi kletina okna, hodi zvoniti z električnim zvouilom po hišah, opravljat svojo potrel>o nam za hišna vrata, z ogijern in barvo črtat po zidu itd.; po noči ekscedirajo nemoteno domov se vračajoči pijani vojaki in delavci — »polentoni^, v sosedstvu po cele ure neprestano lajajo psi, po nasprotnih železniških hišah ee derd petelini, v bližnjih gostilniških prostorih se keglja, pleše in razsaja do ene, da, celo do treh zjutraj, vmes se vika, kolne in prepira da je strah, - človek, kaj hočeš še več! In to traja venom« r. izmučenemu človeku, ki je potreben počitka, ali če jo nervozen, res iti več za prebiti. Zdi se jnUj da ne biva v modernem, civiliziranem mestu, nego da je zašel na ogrsko pusto, v kako betjarsko »ta-
nijo«, v apaško vas ali ašantisko zašel je. In oko postave t No, ono ne more videti ali izslediti vsega, kar mu ne štejemo v zlo. Pomislite, vso dolgo Resljevo cesto od »Jubilejskega mostu« do kolodvora, poleg še vso Komenskega in Slomškovo ulico % vsemi tamošnji mi javnimi lokali vred je nadzorovati enemu celemu možu s polnmesecem pod brado! Kako more ta siromak vestno vršiti svoj posel! Niti, ko bi sc razčveteril aH bolje, razstoteril! — Pa vrnimo se k našemu, same ljubezni razpaljenemn kolesarju. Jedva je bil izsledil lepo krotko jarčico pred sabo, se ustavi. Hoj. to bi bilo nekaj zame, neboglji-vega petelina. In res, še na biciklu sedeč se je že loti. Trda tevtonska govorica ga je precej izdala, da mu je tekla zibel tam v deželi božjega strahu in nabožne nravi. Pojame tiščati v dekleta, ki se mu je prestrašeno umaknilo s trotoarja in se stisnilo pod bližnja hišna vrata,glasnokličoč: Prosim, odstranite se in dajte mi mir. A napastnik se ni dal vgnati v kozji rog. O le nadaljujte svojo pot, mene, Nemca, se vam ni bati, se je glasil odgovor pohotneža, ki je čim drzneje silil v nežno golobičico. Ne bojte se! Hvala bogu, v Ljubljani je še dokaj Nemcev. Le čislajte svoj nemški materini jezik. Nič bati! Vi odpotujete. jaz vas boni spremil. Ker se mlado dekle vzlic prošnjam in protestom ni moglo otresti nasilnika, ubere pot pod nogo in zbeži. Presenečeni Švaba zre hipee za njim, pa ta brzo zasede svoje kolo in jo ureze za plenom. Kmalu jo je moral vjeti, ker so se skoro čuli ponovni vskliki dekletovi. Kaj se je vršilo daljo, ni znano. — Vaš poročevalec je ogorčeno grajal opazovalce, ker se ni nihče zavzel za ogroženo dekle in renta čili zakaj niso poklicali njega. Prokleto rad bi bil dal okusiti pohotnemu švabskemn pustolovcu svojo trdo kranjsko pest. — Tako je na naši Resi je v i cesti. Bogu bodi hvala in našemu slavnemu magistratu za te in enake dobrote!
— Rudarji v Ljubljani. Soefjal-nodemokratični rudarji iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika so napravili včeraj izlet v Ljubljano. Njihovi ljubljanski sodrneri so jih pričakovali na kolodvoru in jih v sprevodu peljali v Narodni dom. Sprevod je bil prav impozanten. Pred Naronim domom je bil slovesni pozdrav. Govorih so dr. Tomšič, Oobal in Etbin Kristan. Rudarji so si ogledali mesto, popoldne pa so imeli na vrtu Nar. doma ljudsko veselico, ki je bila prav živahna in zabavna in je lepo uspela.
—T'mrla je v soboto popoldne ga. Avgusta Nlesnero va, soproara Člana Slov. Filharmonije g. Rudolfa Niosnerja. N. v m. p.!
Trije belgijski vojaki so včeraj v Šiški nadlegovali ljudi z bajo-u e t. i. Nekega uradnika so se najprej lotili, ker je bil v sokolskom kroju. EErulil] so ga, da jih s sokolskim krojem izziva (!) in ga napadli z bajoneti. V tem je prišel g. Saldi. Ko so ga vojaki zagledali bo sra naskočili. Kden vojakov je c Seldla sunil z bajonetom v prsa. Toda g. Seidl je junak. Vzel je enemu napadalcu bajonet, dvema pa kapo, na kar so vojaki — zbežali. Napadeni uradnik in g. Seidl sta šla na to na orožniško postajo, kjer sta naznanila ves dogodek in st ražmojstru izročila bajonet in kapi. V tem sta prišla na orc/tiško postajo tudi lastnika teh kap in tega bajoneta. Dva sta prišla in slovesno sta izjavljala, da tretjega nio" ne poznata in da je sploh neki tuji človek vzel vojaku bajonet iz nožnice in ga zasadil g. Seidln v prsa.
Političen bojkot se žc kaže pri nas na Viču in Glincah. To so posledice tistih sestankov, katere so prirejali tedaj v dobi občinskega volilnega boja nas: tako dobri, tako pohlevni in tako usmiljeni klerikalci. V soboto zvečer so pripeljali 3 delavci iz Ljubllane na kolesih in so se ustavili pred gostilno nNa poŠti" ter pustili svoja kolesa zunaj. Takoj je eden od naših čukov porabil priliko, da mu je prerezal pnevmatiko. Mislil pa je nato še napraviti prepir v gostilni, kar se mu pa ni posrečilo, ker je oni delavec, .ložef Deltran, zelo mirnega značaja. Ker mu je gostilničar pre-skrbel prostor, da je lahko spravil svoje kolo, so se začeli kazati klerikalci zelo prijazne onim gostilničarjem, ki so naprednega mišljenja.
Nezgode. Obvdovela posestnica Frančiška Pintar iz Lipovščice v okraju Ribnica je hotela zavreti tc dni, ko se jc vozila po nekem klancu, voz. Voz se je pa prevrnil in vdova je padla tako nesrečno pod voz, da si je zlomila obe nogi. — Slama je ranila na levem očesu pri mlatenju s strojem posestnikovo ženo Marijano Stebe iz Most pri Kamniku. — 41etni posestnikov sin Fran Trampuš iz Preske si je polil pri neki apnenici z živim apnominsi lepo težko poškodoval. — Mesarski pomočnik Jakob Vari iz Krope je padel doma tako nesrečno, da si je zlomil roko.
Izpod Karavank. Najbolj nazadnjaška občina na Kranjskem je ob-
čina Preddvor. V občinskem odboru so pa trije ali štirje župniki, osem do deset cerkvenih ključarjev in še par kiraovcev. V odboru nosi zvonec župnik Miknž in bahač Coučnek. Imajo vse na katoliški podlagi, celo babico, zato umre na porodu več žena, kakor drugod v celem okraju. Dolžnost okrožnega zdravnika bi bila, da bi stvar nekoliko preiskal. Zanimivo bi bilo, ako bi nam hotel gosp. okrožni zdravnik dr. Globočnik podati statistični izkaz, koliko žena je umrlo na porodu in koliko jih je moralo iskati pomoči pri njem ali celo v bolnišnici.
Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu dne 19. in 20. avgusta 1911. Sprejem na kolodvoru bo ob dohodu vlaka, torej ob polu petih in ne ob polu šestih, kakor se glasi pomotoma na vabilih. Kdor si želi ogledati državno klet, si jo lahko ogleda po dohodu ali pa pozneje in ima pripravljalni odbor potrebno dovoljenje v to. Korporativni ogled je pa nemogoč, ker je državna klet za tako udeležbo veliko premajhna. Drugi spored ostane. Glede stanovske organizacije je vse preskrbljeno in so pravila za ustanovitev društva absolventov že izdelana. Zborovanje se prične takoj po ol>edn. Vsi udeleženci so naprošeni, da eventuelne želje in predloge pošiljajo neposredno na pripravljalni odbor. Za sestavo zaznamka udeležencev je treba polnih naslovov. — Prosimo, da jih udeleženci, ako tega dosedaj niso storili, sporoče po dopisnicah. Pripravljalni odbor bo preskrbel prenočišča za vse udeležence in je tudi tozadevne želje sporočiti na pristojno mesto. Prosimo tudi druge liste za pone4is teh vrstic. Pripravljalni odbor.
Obesil se je na stranišču v d°-želnem dvorcu predvčerajšnem Franc Plicker samski stavbeni diurnist rojen 1844 1. v Ložu, pristojen v Ljubljano. Na lice mesta došli policijski zdravnik je zamogel konstatovati le smrt in je odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Samomorilec je napisal na listek, da so vzrok samomora slabe gmotne razmere in prosil upnike, da naj mu odpustijo. Samomor je izvršil pretekli petek popoldne, našli so ga pa šele včeraj ob eni popoldne. Uradni sluga stavbnega urada je namreč opazil, da teče so-krvca iz stranišča ter da se širi po hodnikih neznosen duh. Poklical je kurjača dež. dvorca, ki je splezal na leseno ograjo in opazil mrtvega Pli-ckerja. Ob navzočnosti policijske komisije se je potem stranišče s silo odprlo ter se je truplo takoj preneslo v mrtvašnico. Plicker je bil samec. Vzroki samomora: strah pred starostjo in — alkohol!
Pogreša se. Dne 3. t. m. je odšel od doma trgovski sluga Ivan Radovan. Navedeni je 50 let star je srednje postave, oblečen v rjav suknjič, križaste hlače, pisano srajco čevlje na zadrgo in slamnik. Pri sebi je imel precejšno svoto denarja in srebrno uro na pleteni vrvici.
Uradnike zmerjal. V soboto po-noldnc je prišel 391eini delavec Anton Maček iz Ilovce precej natrkan v urad okrajne bolniške blagajne in tam brez povoda začel zmerjati uradnike. Ker je ta tudi pozneje na cesti zmerjal in na vse grlo vpil ga je stražnik are-toval. Da se kaj takega ne sme, ima sedaj čas 48 ur premišljevati.
Dobra prijatelja.V neki hiši v sv. Florjana ulici je že delj časa stanoval delavec Pavo Lackovic z delavcema Adam Zoričerr in Lazarjem Ko-lundžija. Ko so v soboto zvečer šli spat je Lackovic spravil 25 K denarja pod blazino. Okrog polnoči je šel na stran:šče in vrnivši^sc zapazil, da mu je ukraden denar. Šel je zadevo takoj naznaniti policiji, katera je obadva prijatelja aretovala in dognala, da sta denar ukradla a ga med tem ko je šel Lackovic po policijo vrgla v stranišče, kjer se je tudi res našel.
Avtomobil zadel v prečnico. Ko sta se v nedeljo ob četrt na 4 uri pripeljala po Dunajski cesti z avtomobilom brata Samuel in Herman Hebst iz Budapešte, sta na železnikem prelazu zadela z avtomobilom v zaprto prečnico. Pri tem se je avtomobil tako poškodoval, da imata nad 1000 kron škode. K sreči se sama nista poškodovala, pač pa močno prestrašila.
Trpinčenje živali. Ko je v soboto vozil gramoz hlapec Anton To-mažin je konja, ker nista mogla peljati, tako neusmiljeno tepel z bičem, da sta imela po životu vse polno oteklin od bičevi h udarcev. Neusmiljeni hlapec se bode moral zagovarjati pred sodiščem.
V nezavest padla. Ko je v soboto zvečer izstopila na južnem kolodvoru iz vlaka Jerica Lukančič, delavka iz Rateč pri Stari Loki, se jc nezavestna zgrudila. Na kolodvoru službujoči stražnik je takoj poklical rešilni voz, da so jo prepeljali v deželno bolnišnico, kamor je bila že prej namenjena.
S ceste. Snoči je na Turjaškem trgu neka kolesarica podrla na tla 50 letno delavko Nežo Medvešček, katera se je pri padcu poškodovala na glavi,
v soboto zvečer sta na Marijinem trgu skupaj trčila nek kolesar in neka kolesarica. Kolesarica je pri tem padla, ako se je poškodovala se neve.
Tatica. V soboto zvečer je prišla k Justini Šušteršič brez poselna natakarica Katarina Stramec, rodom iz Hrvaškega in jo prosila, naj jo prenoči. Ko se je zjutraj Šušteršič prebudila je prenočevalka že tudi izginila z njo pa 20 kron denarja. Policija je Stramec kmalu izsledila in dala pod ključ vkljub temu, da je od ukradenega denarja še-le 1 K porabila,
Jermen razrezal. V noči od sobote na nedeljo je neznan zlikovec v Gruberjevem prekopu pri stroju, ki goni sesalnico, razrezal jermen v dolžini 12 metrov in s tem napravil tvrdki Cze-czoviczkš 150 K škode.
Izvošček povozil mlekarico. V nedeljo zjutraj je na Starem trgu nek izvošček zavozil v mlekarski voziček posestnice Marije Ponikvar iz Korolir-ske zemlje, ga preobrnil in padel tudi njo na tla. Pritem se je zlilo 8 litrov mleka in pobilo več steklenic. Ponikvar sama pa se je poškodovala na hrbtu.
Delavsko gibanic Včeraj je na južni kolodvor pripeljalo iz Amerike 22 Slovencev, 25 Hrvatov in 32 Ma-cedoncev.
Izgubljeno. UžitniŠki paznik Ivan Markovič je izgubil notic v katerem je imel dva zastavna listka. Zasebnica Marija Mladič je izgubila zlat obesek v podobi svetinje vreden 14 K. Učiteljica Josipina Simončič je izgubila prost bankovec za 20 K.
Društvena naznanilo.
Ustanovno zborovanje Zveze jugoslovanskih železničarjev, se je ob veliki udeležbi vršilo včeraj v Trstu v dvorani »Narodnega doma". Železniški uradniki ier poduradniki in drugi uslužbenci so bili doslej ločeni v dveh društvih: „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov" in »Zveza jugoslovanskih železničarjev". Na zborova-vanju je šlo za načelno stališče, ostaneta li ti dve organizaciji še dalje ločeni, ali pa se združita v eno organizacijo v Zvezo jugoslovanskih železničarjev. Vsestransko se jc poudarjala nujna potreba enotne organizacije. Sklenilo se je, da dosedanja Zveza po svojih delegatih ter odboru obeh danes obstoječih društev še ta mesec sestavi pravila za novo organizacijo. Na zborovanju sta bila navzoča tudi delegata čeških železničarjev. Meseca oktobra se osnuje liga avstrijskih slovanskih železničarjev. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec dr. Vlad. Ravnih ar, ki je burno pozdravljen v svojem govoru, kazal na veliki pomen nove organizacije kotstrokovne organizacije v gospodarskem stanovskem pogledu ter poudarjal nje pomen v narodnem cziru. Obljubil je novi organizaciji s svoje strantkot poslanec najizdajnejšo podporo. V imenu »Narodnega kluba" je pozdravil zborovalce poslanec prof. M a n d i č.
Telefonska fn brzojavna poročilo.
Zrakoplovna tekma v Trstu.
Trst, 7. avgusta. Včeraj so razdelili tu nagrade za tržaški zrakoplovni teden. Ceno za vztrajnost je odnesel zrakoplovec Fischer, ki je vzdržal v zraku 2 uri 7 minut. Drugo je dobil Vidmar, ki je bil v zraku 1 uro 52 minut. Prvo višinsko je dobil Mannissero, ki se je dvignil .1000 m visoko. Drugo ceno pa je oobil Fischer, ki se je dvignil 1400 m visoko. Na splošno zahtevo občinstva se bo tekmovanje nadaljevalo še ta tedeu.
Argentinsko meso.
Trst, 7. avgusta. Parnik »Atlan-ta« z velikimi množinami argentinskega mesa se pripelje že v četrtek, 10. avgusta v Trst.
Škandalozni avstrijski paviljon.
Dunaj, 7. avgusta. Predsednik nižjeavstrijske obrtniške komore Kopač objavlja odprto pismo na ministrskega predsednika, v katerem pravi, dci je avstrijski paviljon na razstavi v Draždanih strašno zanemarjen tako v gospodarskem, kakor v umetniškem oziru popolnoma pokvarjen ter dela sramoto celi Avstriji.
Kardinal Gmscha t*
Dunaj, 7. avgusta. Jutri pripeljejo truplo umrlega kardinala Gru-sche na Dunaj, kjer je izpostavijo do srede v Štefanski cerkvi ter pokopljejo potem popoldne ob 4. v kapeli sv. Barbare. Pogreba se bo udeležilo mnogo cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi tudi nadškofa iz Prage in Oloinuca.
Avstrijska patrijotična liga.
Dunaj, 7, avgusta. Pod patro-nanco škofa Nagla se pripravlja za, Avstrijo velika klerikalna organizacija pod imenom »Avstrijska patrijotična liga««
Češka klerikalno - konservativna stranka.
Praga, 7. avgusta. Tu se je včeraj konstituirala češka klerikalno-konservativna stranka, kateri pripadajo pred vsem visoki češki aristokrati ter visoki cerkveni dostojanstveniki. Za predsednika stranke je bil izvoljen kanonik Burian. Ustanovni shod je i>ozdravilo mnogo visokih cerkvenih dostojaistvenikov in aristokrat o v, med njimi kneza Schwnrzenberg in Lobkovitz ter grof Schbnborn.
Pavšaliranje poslanskih dijet.
Praga, 7. avgusta. »Narodni li-sty« poroča, da se bavijo vladni krogi z vprašanjem pavšaliranja poslanskih dijet. Gre sedaj v prvi vrsti za določitev minimuma, ki ga hočejo nekateri nastaviti s 4800 K, drugi pa s 0000 K. Celo vprašanje pride baje v jeseni pred parlament.
Rekonstrukcija kabineta in češko-nemška sprava.
Praga, 7. avgusta. »Samostat-nost« poroča baje iz vodilnih čeških političnih krogov, da je nujno potrebno, da rekonstruira ministrski predsednik svoj kabinet še predno se loti rešitve češko - nemškega vprašanja.
Veliko neurje v Pragi.
Praga, 7. avgusta. Nad Prago je divjala včeraj strahovita nevihta. Po mestnih vrtovih je veter ruval in lomil stoletna drevesa. V Smichov-skem predmestju je vrgel veter garderobo mestnega kopališča v Vltavo. Med kopalei je nastala strahovita panika. Nad 50 ljudi je izgubilo svojo obleko. Več vltavskih parnikov se je več ali manj ponesrečilo. V praški okolici je nevihta odkrila mnogo hiš.
Požar pri Franzensfestc.
Franzcnsfeste, 7. avguta. Gozdovi v okoliei Franzensieste še vedno gore in skoro ni mogoče več upati, da bi se posrečilo še ta teden uduši-ti požar.
Zaradi kolere.
Budimpešta, 7. avgusta, Ogral ministrstvo notrnjih zadev je izdalo ukaz. da se prepove vsak uvoz i z italijanskih    mest,    Caserta, Neapo1;. Salormo in Palermo.
Skupni vojni minister Schonau-h gre.
Budimpešta, 7. avgusta. Ogrski listi so prinesli včeraj VOSt, da je podal skupni vojni minister baron Sehonaieh svojo demisijo. Dunajski ministrski krogi to vest odločno tle-mentujejo in tudi Sehonaieh sam pravi, da ta vest ne odgovarja iv-niei. T\ temu vprašanju izve naš dunajski urednik iz zelo zanesljivih virov, da je baron Sehonaieh /e spomladi podal demisijo in potem Še ponovno zaprosil da mu odvzame e. §ar njegov portfelj, katerim prošnjam pa cesar ni ustregel. Kakor znano, je vzrok, da hoče vojni minister demisijonira-ti, ker je imel že večkrat i pore s prestolonaslednikom. Sehonaieh je pod.il že dvakrat zapored z;, rad i tega demisijo, ki pa BI bili sprejeta.
Kriza v turškem kabinetu.
Carigrad, 7. avgusta. Listi poročajo, da so nastale v turškem kabinetu ostre diferenee, ki bodo najbrže že v prihodnjih tineli privedle do krfce. Maiisori.
Cetinje, 7. avgusta. Uradni, list „Glas Crnogorca44 pravi, da je Črna gora lahko ponosna, da se ji je posrečilo doseči spravo med Maiisori in Turško vlado. Ta sprava je v prvi vrsti pokazala, da razume Črna gora ugoditi vsem zahtevam, ki jih stavi na njo internacijonalna korektnost. Vstaja velja po zatrdilu lista za končano.
Carigrad, 7. avgusta. Pri velikem vezirju sc je oglasila včeraj deputacija iz južne Albanije, ki je zahtevala, da da turška vlada tudi južnim Albancem vse one koncesije, ki jih je dala Mali-sorom.
Atentat na most.
Solun, 7. avgusta. Danes po noči je poskusila neznana tolpa razstreliti most čez Vardar pri Strumici. Turški vojaški straži se je posrečilo storilce odgnati predno so izvršili svoj namen.
Nad 1000 odpuščenih uradnikov.
Berolin, 7. avgusta. Iz Petrograda poročajo, da je upravitelj ruskih železnic Medem odpustil nad 1000 uradnikov sibirske železnice radi raznih velikih goljufij.
Generalni štrajk v Londonu.
London, 7. avgusta. Generalni štrajk se tu strahovito širi. Danes je doseglo število stavkujočih 600.000.
Maroško vprašanje. Berolin, 7. avgusta. Vsenemški listi hudo napadajo nemško vlado, češ, da je bila v maroškem vprašanju pre-popustljiva. Vsenemški list „Post" pravi, | da morajo Nemci zahtevati, da se skliče parlament, ki naj bi v tem vprašanju odločal. Listi napadajo tudi cesarja Viljema, da je bil baje prepo-| pustljiv.
Razgled po slovanskem svetu.
mm Nemška kolonizacija hrvatskega Zagorja. »Hrv. Slobodi« pišejo iz Ivanca:   Kakor smo   izvedeli, sc
vrši na plemiškem posestvu klenov-nik poskusna parcelacija, samo da se poiskusi okoličansko kmetsko prebivalstvo in da se dozve prava vrednost posestva, ki se pa ne namerava prodati hrvatskemu kmetovalcu. To posestvo je namenjeno Nemcem. To poskusno parcelacijo vodi učitelj zagrebške protestantovske šole, Schu-macher, veliki pangerman, rojen y Xovi Pazovi, ki dela na to, da naseli Nemoe iz Nove Pazove v hrvatskem Zagorju. Tako je že ustanovil konzorcij, ki obstoji iz Nemcev iz Nove Pazove in iz Bačke . V Klenovniku namerava ta konzorcij takoj naseliti Nemce, zgraditi jim nemško šolo in protestantovsko cerkev.
— Izlet Cehov na slovanski jug. Povodom sokolskega zleta v Zagrebu prirede Cehi več izletov na slovanski jug. In sicer prirede tri izlete: t. Izlet v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo; 2. Izlet v Opatijo, Cirkvenico, Kraljevico, na Krk, Baško. T\ab. v Pulj, na Brionske otoke, v Trst, Benetke in Postojno; 3. Izlet v Opatijo, Postojno in Ljubljano. Udeležil iki prvega izleta pridejo v Pulj 21. avgusta opoldne, v Trst pa 22. avgusta zjutraj. Istega dne popoldne se odpeljejo v Postojno, od tod ponoči skozi Ljubljano proti Zidanem mostu. — Udeležniki drugega izleta pridejo 17. avgusta zvečer v Pulj, 18. avgusta se odpeljejo v Trst, od tod se odpeljejo v Benetke. 20. avgusta popoldne pridejo v Postojno. — Pdeležniki +retjega izleta pridejo 15. avgusta v Opmijo. Zvečer se odpeljejo v Postojno, kjer bodo prenočevali. 16. avgusta po kosilu se odpeljejo v Ljubljano, od koder se zvečer odpeljejo proti Zidanem mostu.
— Kakšne so vesti iz Albanije? Te dni so priobčili listi to-le brzojavko: »Beraue, 2. avgusta. Iz Peci je poslan bataljon nizamo v v selo Ise Boljetinea, da ga vjame. Toda Ise ni bilo doma. Okrog hiše so mu postavili stražo, v vasi pa so pričeli s hišnimi preiskavami. V tem času je bil Tsa v neki sosedni vasi. Ko je izvedel, da so mu vojaki obkolili hišo, je z največjo hitrostjo zbral nekaj mož rer se napotil na niza me. Drugi dan je zopet prišla vojska pred Isino hišo.
da njega zopet ni bilo doma . . .« a no je. da biva sedaj Isa Boljeti-uae na Sokolići, na gori, kamor se pride iz Mitrovice v poltretji uri. V Mitro vici tabori turška vojska. Vi šteje 10.000 mož. Ce bi torej bila vest.
SO se Turki odločili resno nastopiti proti Tsi Bojetincu, resnična, po-tem hi paČ poslaH proti njemu vojake iz Mitrovice, ki leži tik ob vznožju Sokoliće, ne pa iz Peči, kraj, ki je oddaljen najmanj 15 do 20 ur hoda od Sokoliće. Vrinit etra razsaja   v Peči
ied vojaki in med civilnim prebivalstvom kolera, za to je docela izključeno, da bi turška vojna uprava, čeprav je prav ravnodušna glede sanitarnih varnostnih odredb, rabila za vojne operacije — okuženo vojsko. A še nekaj je. karr kaže ono vest v pravi luči. Na Sokolići ni nobena vasi, a tudi v bližnjem sosedstvu ne. Xa Sokoliei in na Boljetinah so samo posamne "kmetije s takozvanim] ku-lami, a nobenih vasi. Isa Boljetinac sam nima sedaj niti hiše, niti kule, ker so mu oboje Turki novembra meseca leta 1908. razrušili. Iz povedanega je razvidno, koliko je dnti na razne senzacionalne vesti iz ATbnnije.
Razne stvari.
* Izselje\anje   Bosancev v Tur,
čijo. Minuli teden je prišlo v Bel-grad sto Bosancev, ki so po kratkem odmom odpotovali naprej. Gredo nam rer v Turčijo, kjer jim je turška vlada nakazala brezplačno velika posestva.
* Atentati na železnice se jako nevarno množe na Francoskem. Na progi Pariz-Tour so porezali neznani atentatorji na treh mestih brzojavne in telefonske žice. Tudi so poškodovali železniške signalne naprave pri važnem železniškem križišču v Lo-rientu.
* Pošta v zraku. Med Londonom in Windsorom, kakih 30 km v ravni crti, hočejo vpeljati pošto na letalnih
1 rojih. Za to pošto so namenjeni poni zavitki po K 1'20 in dopisnice 80 v. Mogoče bo poslati ta pisma te dopisnice po celem svetu. Pod-jt   dobilo že dovoljenje višje p £tnc nprave in je zamišljeno samo za nekaj časa ter naj služi dobrodelnim namenom in izpopolnenju prakse v letanju.
* Nesrečna vožnja. Berolinski krojač L6wenberg se je peljal s svojo soprogo in z dvema zakonskima, s katerimi je v ozki prijateljski zvezi, po cesti Bel le Alianze. Hotel je poskusiti svoj nov voz in konje. Že zunaj mesta splavila sta se konja in za-
čela silno dirjati. Med dirom sta padli iz voza obe ženski in se smrtno nevarno ranili. Konje je ustavil končno neki stražnik.
• O smrti in umiranju. Povodom vseučiliŠke slavnosti v Berolinn je predaval profesor Friderik Kraus o smrti in umiranju. Njegov govor je bil globoko razmišljen in pretresu-joč. Profesor Kraus se je postavil na stran onih, ki vidijo v smrti in v umiranju notranje organične procese in pravijo, da je vse življenje neprestano umiranje in neprestano nastajanje. Tvarina ,iz katere se zgradi organizem, se neprestano tvori in razkraja. K sklepu svojega govora je omenil profesor Kraus: Prijazna je smrt le, ko je pobesila bakljo, prej nima smrt nič estetičnega. Tudi kjer je smrt tolažnica, naleti izpočetka na gluha ušesa, ali pa jo pozdravijo s trepetom. Marsikoga sem že pripeljal pred temna vrata, močne in slabe, videl sem, kako so se izgubljale njih vprašujoče oči v zijočem brezd-nu in navadno mi je bilo lažje pri srcu, ko sem videl, kako so se ]>ogre-zali v megli, ki je legla na bolečine in jim zakrivala vse, tudi takozvani drugi svet.
* Požar pri Franzensfeste. Gozdovi pri Franzensfeste so v soboto še vedno goreli. V petek je zapihal močan veter, ki je ogenj še bolj pod-netil in napravil skoro vsako rešilno akcijo nemogočo. En cel lovski bataljon je naporno delal, da je izsekal neko strmo dolino, da je na ta način preprečil da se ni požar razširil na kraj. Da preprečijo preskok ognja v Pusterško dolino in proti Valsu, so odposlali stotnijo pijonirjev iz Trienta. Delo je zelo težavno, ker se smer vetra vedno menjava in morajo pogosto prenehati z delom, da ne pridejo v nevarnost ljudje. Deireggerjevo vilo, ki je polna izvrstnih umotvorov in katero požar zlasti hudo ogroža, so morali izprazniti. Za kraj sam in za trdnjavo sedaj ni več nevarnosti pač pa je velika nevarnost za postajališče ker divja požar le par sto metrov od postaje in zanaša veter iskre celo na tir. Tudi vzrok požarja je že znan. Dva delavca sta si kuhala v gozdu kosilo in sta pozabila ogenj pogasiti. Že ob 3. popoldne je začelo v sredo goreti.
Gospodarstvo.
— Suša. Z Dolenjskega se nam
piše: O grozni vročini pišemo, ne raz-mišljujemo pa o nasledkih te vročine Na Dolenjskem je doslej bila huda vročina; ob morju na Primorskem ni bila hujša. V Gorjancih je bilo nekaj dežja, dergod panikjer že več ko tri tedne. VBelikrajini je navadno bolj vroče, saj je vegetacija tam za 14 dni naprej, letos pa je bila tam tropična vročina. Po Gorenjskem, v kamniškem okraju je bilo večkrat kaj dežja, na Dolenjskem ne. Kulture so v kamniškem okraju precej lepe, pri nas na Dolenjskem ne. Najboljši travniki ne bodo dali ene četrtine otave normalnih let. Prva košnja je bila obilna, detele so bile lepe, ali vse to ne zadošča za toliko živine, kakor je imamo na Dolenjskem. Paše ne bo in krmili smo nespametno, ko smo imeli dosti. Pa živina se bo že preživljala, ljudje pa n?|lahko. Zimska žita, oves, so dobro obrodila, — ali zdaj: fižola ne bo, zelja, repe, ajde ne bo dosti. Tri pridelki dajo polovico živeža na naši kmetiji. To kar bo, bo dobro, imelo bo dosti sladkorja — ali zimska žita ne bodo mogla nadomestiti pomanjkanja navedenih živil. Treba bo več kav, da bo mleko več redilo, in več kokoši. Vinograd bo nemara dobro rodil, ali kaj vino, če ni kaj v želodcu! Mrva bo draga; prišli jo bodo iskat iz drugih dežel in naš kmet jo bo prodajal, da bo dobil kaj denarja za državne dritnaute in za svoje škarpe, pa bo potem njemu na podu primanj-kkvalo. Pesa, korenje ne moreta naprej. Ta dva sadeža in nekaj koruze dajeta mast svinčetom; svinska mast bo draga in nemara tudi svinjina. Na deželi bodemo že kako prebili dolgo zimo, kako bodo v mestih in večjih mestih, je pa druga; kmet ne bo imel kaj prebitka, bode moral še sam kupovati spomladi žito, ker bo to, kar ga ima, moralo nadomeščati koruzo, ajdo. Tako je in bo na Dolenjskem. Na Notranjskem je ravno tako, ob Primorju je hujše, na slov. Štajerju je tako, kakor je na Dolenjskem. Sadja tudi ne bo dosti. Tako pa je po vsej Evropi. — Kat. duhovniki nečejo prirejati procesij za dež. Vsegamogočni so, pa vendar nečejo, dokler ne bodo farovške greznice prav hudo smrdele in zanesljivo oznanjevale dež; potem dobimo procesije.
— Hmelj. Norimberk 30. julija 1911. Iz vseh delov dežele došla neugodna poročila so povzročila, da je cena lanskemu pride.ku, katerega je pa že prav malo, poskočila za 50 M (30 K) za 50 kg. Letošnjega hmelja došlo je tu sem iz Štajerskega, Ogrskega in iz Tettnauga na Virtember-škem ter se prodajo v malih množinah po 5—72 K za 1 kg (v Žalcu plačujejo le 4—42 K). Pri vstrajno es
nahajajoči suši, katera oropa zemljo zadnjih ostankov blagodejne vlažnosti, pojema vsaki dan upanje hmeljarjev na zboljšanje žalostnega položaja. —
Žiga Utitz.
— Neresnična In pretirana poročila o toči. Po krajih, Iz katerih
prihajajo leto za letom hmeljski obi-ravci v Savinjsko dolino, je razširjena govorica, da je toča pri nas potolkla ves hmelj in da obiravcev ne
bode treba. To je pa laž! Res je sicer, da je dne 14. in 15. julija toča pobila po nekaterih okolicah poljski pridelek pa ne v toliko, da bi ga bila uničila. Pri ugodnih vremenskih razmerah bi imeli prav obilo hmelja. Suša vpliva zelo neugodno na pozneji hmelj — golding pa bode še odnesel zdrave pete. Obiranje tega hmelja se bode pomalem pričelo tekom tega tega teda, od kraja pa prihodnji teden. Obiravci se ne naj ne dado prestrašiti in naj le pridejo, kakor vsako leto; dela imamo zadosti. Kdor želi na južni železnici le polovično voznino plačati, naj se zglasi pri domačem občinskem zastopu, ali pa pri hmeljarskem društvu v Žalcu, da dobi potrebno legitimacijo.
— Dobavni razpis. C. kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1912, 1913 in 1914 različne predmete iz usnja za vojaške opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik se more ali kot član kake na podlagi obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge ali pa kot član zadruge osnovane na podlagi zakona z dne 9. apr. 1873. drž. zak. štev. 70 (produktivne zadruge) udeležiti dobave; v obeh primerih mora posredovati dotična zadruga. Ponudbe je vložiti, kolko-vane s kolekom za 1 K najkasneje do 7. septembra 1911, 12. ure opoldne pri oni trgovski in obrtniški zbornici, v katere okoiišu ponudnik biva, na Kranjskem torej pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci, seznani predmetov in cen so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Semen za ječmen. Dne 23. avgusta 1911. bo v Miškovcu semenj za ječmen. Spored in izpisek iz poslovnega reda sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. avgusta: Fran Marinšek, sin gledališkega hišnika, 10 mesecev, Trnovski pristan 4. — Sestra Alfonza Vabič, usmiljenka, 48 let, Radec-kega cesta 11.
Dne 5. avgusta: Marija Suligoj, rejenka, 3 mesece, Poljanska cesta štev. 49.
V deželni bolnici:
Dne 2. avgusta: Josip Makovec, rudar v p., 59 let. — Fran Judež, sin železniškega delavca, 2 dni. — Antonija Černe, zasehniea, 64 let.
Dne 3. avgusta: Julijana Knez, gost i In i čarka, 24 let.
Bofina poročila.
L|abl|anska
,Kreditna banka v Ljubljani".
avgusta Itlf.
42»
P/o
4%
Uradni karti 4ooa|ske karte 7. ■•■•»»•al »a»lr|l.
majeva renta .... , srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr. „ u * • kranfako deželno posojilo k. o. čeike det. banke .
4% 4V,
SvoSke.
Srečke Is 1.1860 »/.   . . »i    ii u 1864. •  • .
„ tiske.....
„    zemeljske I.iadaje
„ ogrske Mpotetne . „    dan. komunalne
„    avstr. kreditne . .
„    ljubljanske  .  . .
avstr. rdeč. krila .
ofcr. •• »• • „ basflika .... m tmike.....
••■al««.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . Državne Železnice . . . Alptne-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zivnoatenske banke.  . .
Vsilate.
Odami	i Blagovni
9225	92-45
95-85	9605
92-15	92 35
91-10	91 30
94-50	95-50
93-65	94 65
423*50	43550
595 50	6C7 50
307--	319
292-75	298 75
280 85	286 85
249*75	25575
508-75	520 75
504 —	516 —
86*50	9250
74 —	80
48-90	54 90
37f0	41 M)
252-75	253 75
469 -	471 —
660-75	661 75
549 25	550 25
122*75	123 75
	746 75
835*50	836 50
328*—	330-
280*50	281-50
11 36	11 39
117 35	117*55
95-15	9525
94 50	94-70
253-50	254-50
Vitina boo*
HeteorolotKno porofllo.
srtasH smeti Sat I»t*
Cekini.......
ivlarke.......
Pran«.......
Lire Rub! jI.
Žitne cone v Budimpe
Dne 7. avgusta 1911. T o r m I n.
Pšenica za oktober 1911 la 50 kg 1120 <Z za oktober 1911 . . . za 50 kg 9 21 Koruza za avgust 1911 aa 50 kg 775
Koruza za maj 1012 za 50 kr   7 54
Oves za oktober 1911        za 50 kg 8 16 lltfc nt.
Trdno.
U C"
Staaje eart-aetra v sta*
s.:
e S
7350
28 4
190
>
Nebo
si. jjvzh. i jasno brezvetr. del.oblač.
16-6 { slab jug j jasno
7.
2. pop. 9. zv.
7. zj.
735-3 7362
739*1
310 i sr. jjvzh. 23 5 j slab jug
20-2 brezvetr.
de!, jasno
Srednja predvčerajšnja temperatura 21 •7°, norm. in včerajšnja 23*7°, norm. 19-5*,
Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0*0 mm
Anica Ž g ur naznanja tužnim srcem v svojem in v imenu hčerke, Anice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog in dobri oče, gospod 2695
Avgust Zgur
kavarnar
danes zjutraj ob 2. uri, v 33 letu svoje starosti, po dolgi bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. avgusta 1911 ob 5. poppludne iz hiše žalosti št. 70.
Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin
Novo mesto, 5. avgusta 1911.
Sprejme se takoj
začetnica za trgovino
s papirjem in galanterijo ter
blagajničarka
katera je popolnoma  zmožna knjigo vodstva pri Fr. Iglicu, Ljubljana, Mestni trg. 2697
učiteljica za krojno risanje
stanuje sedaj 2696
v Dalmatinovi ulici U
v pritličju«
[as za dogovor od 6. do 7. m mm.
žitna
Trgovski pomočnik 30 let star, s premoženjem, sedaj na deželi nastavljen, se želi poročiti z gospodično ali vdovo z nekaj premoženjem, najrajše pa s trgovino ali dobro idočo go-:-: stilno. :-:
Le resne ponudbe prosi do 15. t. m. pod „A. B. 7." poste   restante Celje.
Za tajnost se jamči. <
Zbirka
v slovenskem jeziku.
F
:
I. zvezek:
Kaiensfci zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 it. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec. 1862 it. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazensko« pravnega obsega.
V platno vernim • K; po potti • K 20 Tin.
]Y*rofaa knjigama
* Ljubljani.
Izjava.
S tom izjavljam, da ali plačnik za nikako dolgova ali naročila, ki bi no delala na mojo ime in naf bo to od kogar koli.
V Ljubljani, 7. avgusta 1911.
Jakob Zalaznik. »
Izjavljam, da ao veati glede mojega postopanja s svojim sinom D., ki so se v zadnjem času raztrosile, popolnoma neosnovane in neresnične ter bom proti vsakomur — najsibode tudi najbližji sorodnik — ki bi te vesti razširjal bodisi neposredno ali posredno, postopal kazenskim potom
V Metliki, dne 3. avgusta 1911.
2666 Franc Guštin.
2604
sprejme Josip Kolman na Bledu.
Trgovski učenec
se tako] sprejme 2693
v trgovino s specerijo in manufakturo pri Jos. Klemenčiču v Kamniku«
Sprejmem kot prvo moč
dobrega prodajalca mešane stroke, ki je tudi dober 2690
manujakturist.
And. Elsbacher, Laški trg.
Učenca
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in ki je dober v računstvu zdrav m krepak sprejme takoj trgovina specerije m železnine Franc Picek, Ribnica, Kranjsko. 2592
2692   1 7 •
Kupujem:
zelje, krompir,
zelenjavo,  sadje itd.
L. Josef, Lazarethgasse 33, Gradec.
26S9
potnik
za veletrgovino žganja in vina, dobro uveden po Koroškem in Štajerskem, samo prva moč. — Ponudbe naj pošlje na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Odda se 11. septembrain ozii. 1. novembrom
v Spodnji Šiški 97
stanovanje
s 5 sobami in pritiklinami, z vrtom za zelenjavo in sadje. — Natančnejše se izve v upravništvu »Slov. Naroda« ali pa pri hišniku v Šiški Št. 97. 2663
Kopaliltoa dvorana v Toplicah pri Sfras
V sredo, 9. avgusta, ob 7. zvečer
koncert
s prijaznim sodelovanjem gosp. Julija BetettO, pevca c. kr. dvorne opere in == Mana Freske z Dunaja. =
I. Schubert: op. 100 Trio za glasovir, gosli in čelo.
II. B r a h m s :  Sam na polju, poje gosp Julij Betetto.
Poletni večer, poje g. Julij Betetto.
III Grieg: op. 8. Sonata F dur.
IV. Han« Hermana; SaUmoa, poje gosp. Julij Betetto.
Trije potniki, poje g. julij Betetto.
V. Dvorak: op. 47. Bagatele za gl*. sovir, dve gosli ia čelo.
2668     OskrbaUtve kopaUMa.
1134
153
28
52
4994
455
Prileten hišni posestnik se leli
poročiti Hr-
takqj * ženo, ki je kakih 40 let stara in ima nekaj premoženja.
Ponudbe $ sliko naj se pošiljajo na upravnistvo „Slovenskega Naroda" pod »Hišni posestnik". 2673
"tj*
ki ji je kaj ležeče na rtra-Tca MfOfajijM kože, ilasti ki hote odpraviti pege kakor tudi dobiti to ohraniti ncfoo mehko koto, se univa le z
lilijinim mlečnim
milom s konjičkom (Znamka lesen konjiček).
B erg man« & Co„ Dećin o. L Komad po M t se dobi t Tsea lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumi, u
1C
Jt
Odda se tako)
2652
obstoječe iz 4 sob, kopalnice, sobe za služkinje, zaprte verande,  z uporabo vrta ter električno razsvetljavo.
Poizve se Grobar j evo nabrežje 16.
t
V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71
se oddajo za novembrov termin
stonovonlo
s 3 oziroma 4 sobami in pritikiinami, dalie 2445
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se izve istotam Janko Predovič v Ljubljani.
priredi že mali dodatek »pravega :Francka:4* s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
2672   Vat dobro ohraalMih
motornih koles
različne močnosti, z ali brez stranskega
sedeta, Ima oono nanrodaf, Karel Čamernik, Ljubljana, Da najeka cesta it 0.
Na   ogled   in   poskušajo ravnotam.
pripraven za trgovino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13
se odda v Dajem
s 1. novembrom.
Natančnejša pojasnila daje upravnistvo »Slov. Naroda«. 2501
se Ti
hlev
s  pritikiinami   za  4  konje  — nadalje
suho in prostorno
skladišče.
Natančneie se poizve na
Marije Terezije cesti IG ,pri Levu1
I. nadstr   od  1. do 2   ure popoldne.
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
Puch 1911"
„rt fr. Čudnu, h,.*, v IjublUni
Prešernova  Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Harnih znamk kolesa ođ E 110*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev;
Singer in Ringschif/.
PouK za vezenje s strojem brezplačno. ™
Ceniki  zastonj  in po&tnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
ANTON ŠARC, LJUBLJANA.
Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
TETRrV
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. ::
Vzorci na razpolago«
1977
(Zaradi pozne sezije m rokavice!
e svilnate ii pletene po znižanih cenah, e
Ljubljana, Dooajska testa 12. v lathinoii hiti.
667       Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
AH. Krnili
Sjubljana, Wolfova o. št. 5.
priporoča svojo bogato Z al O (JO najmodernejših, najfinejših
cilindrov, klobukov,
ikov in tem.
31ago ceno in solidno.
kakor   ludi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja sirupov
2798        v Ljubljani,
Selen bur g ova ulica št. S.
Temnica na razpolago Zunanja   naročila   z   obratno pošto. Zah teva i te cen ike !
Proti 168
zoMlii in gnjilom zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is usL
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Reslfeva cesta štev. t
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnic, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-nstna in sobaa voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo  iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
£epo stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, nekaj vrta in pritikiinami se Odda Od 1. septembra naprej v Bohoričevi
Ulici 26. — Poizve se istotam. 2643
l jjjjjljjg j
po 3 velike sobe se z DO" 2648 vetnbrom Oddasti. Pojasnila pn M. Krištofič - Bučar.
2634
£epo stanovanje
s 3 sobami, predsobo, shrambo in kuhinjo
se s 1. novembrom odda.
Natančneje se izve pri A. Sarabono
na Zaloški cesti st. 1. 2651
i
obstoječe  iz  4  sob,   kopalnice, po-selske sobe in z vsemi drugimi pritikiinami, s krasmm razgledom,
se da z novemberskim terminom ev. tudi preje v najem.
Naslov v upravništvu  »Slov Naroda«
Išče se zanesljiv praktično izvežban
s 3 sobami in pritikiinami ter kopalno sobo v II. nadstr. na Bleiweisovi cesti
se z novembrom odda.
Več se izve v stavbni pisarni F. Su-pančič, Šubiceva ulica št. 5. 2664 -1-
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško  priporočeno čmo dal*
matinsko vino
Kuč
233
Teoretično izvežban ima prednost.
Ravnotam se sprejme samostojna
najboljše sredstvo.
4  steklenice   (5 kg)   franko   K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana. Optični zavod z električnim obratom.
m*
Prvi
vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Vešče laške korespondence imajo prednost.
Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače se naj vpošljejo pod »podjetje« na upravnistvo »SI. Nar.«
izprašani
optik in sil
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
St. 25343
26€ S
C. kr. ministrstvo za notranje zadeve objavilo ie z razpisom z dne 1. avgusta 1911 štev. 5529/5, da se je Dripetilo v Trstu od 4. junija t 1. v^tevši slučaje na ladjah, 26 si ičajev kolere in obentm odredilo petdnevno Zdravstveno nadzorovanje  v^h  iz Trsta  dohajajočih  oseb,   kakor  to že
velja za dohajajoče u Italije in Carigrada.
Da se zamore to nadzorovanih točnu izvršiti, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali
Stanovanja,  ravnotako  tudi  poglavarji   družin  glede družinskih udov na*
znanijo takoj vsakega iz Trsta doslega pri mestnem zglaŠevalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravstveno nadzorovanje se vrši za čas petih dni, brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodo v zmislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 4. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r«
Prva največja eksportna tvrtka Dr. zlatnine in srebrnine
. SUTTNER
Ljubljana, Mestni tro (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna
• » •»    ** •• 99    99 9*70
14 kar. zlata   „     „     .   .   .   „ „44*— „
Nikelnasta damska „ z verižico   „ ,. S-50 „
Prava srebrna „     „      „ „ 9-50 „
14 kar. zlata „    „ ..... ,.20#— „
Uhani zlato na srebro   .  .  .  „ „ 1*80 „      1 ffiJ
14 kar. zlati uhani......, „ 4-50 M
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon št 273. Telefon št 273.
i
19
stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin,
se z novembrom odda mirni stranki.
Poizve se na Grubarlevem nabreiju
it« 18, pn hišniku.
2667
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
o«ini*ka glavnica k ».ooo.ooo. Stritarjeva ulica itev. 2. r
Podrninlce v Splietu, Celovca, Trsta, Saraleva in OorlcL
Sprejema vloge ta kipce ia aa tekoči racoa ter jih Mk  1! I obrestije o) die vtofe po Sstih |2
Kipnje ia prodaja sreclce ia vrednostne papirje vseh vrst O P« oaevaem kana.
Lastnina In tlak »Narodne tiskarne«.
84
Q6
63