Bakhantke poživile in obogatile tržaški poletni gledališki niz /3 Milan Zver pozval k domoljubju na števerjanskem proslavljanju obletnice osamosvojitve Slovenije V Mavhinjah bo danes na vrsti tretji gledališki večer tokratnega kroga 14 Primorski NEDELJA, 24. JUNIJA 2007 št. 149 (18.932) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste Unija z dvojno dušo Martin Brecelj Države članice EU bodo sklenile novo temeljno pogodbo. Formalno ne bo ustavne narave, čeprav bo ohranila glavnino vrednostnih temeljev in skorajda vse institucionalne rešitve osnutka ustavne listine, ki sta ga pred dvema letoma pokopala referenduma v Franciji in Nizozemski. Dokončno obliko naj bi pogodba dobila še v tem letu, po ratifikaciji 27 držav članic pa naj bi stopila v veljavo leta 2009. Tako predvideva dogovor, ki so ga včeraj tik pred zoro (in pred polomom) dosegli voditelji članic povezave v Bruslju. EU bo pridobila pravno osebnost in bo po novem imela stalnega predsednika (z mandatom dveh let in pol) ter ministra za zunanje zadeve in varnostno politiko (čeprav se bo še imenoval »visoki predstavnik«). Glasovanje v Evropskem svetu po načelu dvojne večine, ki bo odpravilo sedanji sistem vetov, pa bo po poskusni uvedbi leta 2014 dokončno stopilo v veljavo šele leta 2017. Simbolni elementi kvazinacionalne narave, s himno in zastavo vred, ne bodo doživeli formalne potrditve. Ključno vlogo je na vrhu odigrala predsedujoča uniji, nemška kanclerka Angela Merkel. Da bi dosegla kompromis, je v marsičem popustila Veliki Britaniji, Nizozemski in zlasti Poljski, ki je bila najtrša pogajalka. To do takšne mere, da so izrazito pro-evropsko usmerjene članice (Italija, Belgija, Luksemburg, Madžarska) zapustile vrh z grenkobo v ustih. Skratka, do izraza sta spet prišli dve dokaj različni duši EU, ki po vsem sodeč vodita v Evropo dveh hitrosti. 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€ (191,71 S evropski vrh - Nemška kanclerka Angela Merkel naposled dosegla kompromis EU bo dobila novo pogodbo, a ne ustave Zadnja je pristala Poljska - Janša zadovoljen, Prodi precej razočaran Predsednik Evropske komisije Barroso je Merklovi poklonil šop cvetja v znak priznanja za uspešno vodenje vrha ansa BRUSELJ - Evropski voditelji so včeraj zjutraj, tretji dan pogovorov, na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o mandatu za medvladno konferenco za oblikovanje nove reformne pogodbe. EU ima »poenostavljeno, ne mini pogodbo«, ki ni »dogovor za vsako ceno«, je po koncu pogajanj poudarila predsedu- joča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. Dodala je, da se nobena od držav ne more počutiti, da je bila potisnjena v kot. Portugalsko predsedstvo, ki bo vajeti unije prevzelo 1. julija, naj bi medvladno konferenco sklicalo predvidoma 23. in 24. julij a, cilj pa j e, da bi se konferenca končala še jeseni. V pogajanjih je bilo najtežje zadovoljiti Poljsko, ki je vztrajala, da se v novi pogodbi ohrani sistem glasovanja, kakršen velja sedaj. Po kompromisnem predlogu naj bi takšen sistem v veljavi ostal do leta 2014 oziroma najkasneje do leta 2017, nato pa naj bi v EU prešli na glasovanje z dvojno večino. TEHNIKE ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA IN FISKALNEGA SVETOVANJA (SEDEŽ: TRST) Dejavnost: podjetniško svetovanje in obdelava podatkov / Izbor: 2. junija 2007 ORODJA IN TEHNIKE ZA NAČRTOVANJE IN PROMOCIJO TURISTIČNIH PAKETOV (SEDEŽ: GORICA) Dejavnost: potovalne in turistične organizacije /Izbor: 9. junija 2007 Kdo so lahko udeleženci: brezposelni z diplomo višje-srednje šole in bivališčem v deželi FJK Koliko traja: 280 ur predavanj, dva meseca delovne prakse s štipendijo Štipendija: 320 evrov na mesec za delovno prakso Vpisnina: tečaj je brezplačen Sedež v Trstu: Ul. Ginnastica 72, tel.: 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it Sedež v Gorici: Korzo Verdi 51, tel.: 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it Vpisovanje od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro www.sdzpi-irsip.it ae I Evropska Ministrstvo za delo in socialno politiko - ---- KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA KOSILNIC VSEH ZNAMK OB NAKUPU NOVIH KOSILNIC SHINDAIWA ODVZEM STARIH ZA ODPAD Rezervni deli, servis, mehanična delavnica SADIKE POVRTNIN VSE ZA NAMAKALNE SISTEME IN ZA KMETIJSTVO OLIVNO OLJE SEMENA SADIKE IN CVETJE VELIKA IZBIRA UMETNIh IN ORGANSKIH GNOJIL TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona - TRST, Ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agrarla 040/8990100 rezervni deli Slovenski premier Janez Janša je pozitivno ocenil doseženi kompromis, italijanski premier Romano Prodi pa ni skrival svojega razočaranja, češ da so prišli preveč do izraza zagovorniki ohlapne evropske povezave, kot je poleg Poljske predvsem Velika Britanija. Na 30. strani Množičen poklon Lojzetu Spacalu ob 100-letnici rojstva Na 3. strani Vitovska, »plemiško« vino ob Jadranu Na 4. strani Novi slovenski šolski pol v Romjanu z dotrajanim načrtom in majavo finančno podlago Na 11. strani 2 Nedelja, 24. junija 2007 ALPE-JADRAN / infrastrukture - Minister Di Pietro o tretjem pasu avtoceste A4 Komisar ni potreben, ceste se ne delajo s papirji Tako je minister odgovoril na pismo Galana in Illyja - Santuz krivi železnico TRST - »S papirji se ne delajo ceste. Bolj kot izredni komisarji je potrebna rešitev za izgradnjo tretjega pasu. Če pa že hočejo enega, dva ali tri komisarje, tudi enega brezplačno na vsake tri, jim jih lahko damo.« Tako drastično je včeraj minister za infrastrukture Antonio Di Pietro v intervjuju za deželni dnevnik RAI komentiral zahtevo predsednikov dežel Veneto in Furlanija-Julijska krajina, Giancarla Galana in Riccarda Illyja, da vlada imenuje komisarja za izgradnjo tretjega pasu avtoceste A4 Benetke-Trst. Po Di Pietrovih besedah je problem drugje: »Za izgradnjo tretjega pasu je treba doseči sporazum med vsemi stranmi, tukaj pa se še vedno razpravlja o tem, ali naj bo železnica blizu ali daleč avtoceste. Mi delamo za to, da bi prišli čimprej do rešitve. Upamo torej, da bo tretji pas zgrajen, kar pomeni, da so pravilne in dobre vse rešitve, da le pridemo do rezultata. Če služijo samo za to, da še nekdo prejema plačo, potem to ne gre.« Glede pobud za čimprejšnji zače- tek del je minister dejal, da se »takoj nič ne začne, kajti najprej je treba doseči dogovor o tem, kaj morajo narediti železnice in kaj Anas«. Povrhu tudi ni dogovora o tem, kjer naj bi tekla železnica, »nekateri jo hočejo bolj sem, drugi bolj tja, nihče pa j e ne mara pred svoj o hišo«, je dejal minister in dodal: »Temeljni problem je prevzem odgovornosti s strani vseh subjektov: na vladi se trudimo po vseh močeh, enako se mi zdi tudi dežele, zato upamo, da bomo čimprej prišli do rešitve. Doslej so vsi tisti, ki so prišli k meni, zagotovili, da jo hočejo, a so tudi dodali, da želijo zaščititi svoj vrtiček.« V zvezi s pismom Galana in Illyja, razumljenim kot prvi korak za realizacijo tretjega pasu, je Di Pietro dejal, da so prvi korak denar in projekti. »Sopod-pisanih pisem sem videl kakih 50 in drugih 50 smo jih podpisali tudi mi. Zato še enkrat: s papirji se ne delajo ceste.« Na ministrov komentar se je prvi odzval predsednik družbe Autovie Venete, ki upravlja avtocesto A4, Giorgio sdgz - Volilna skupščina Jutri 51. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja TRST - Po vseh sekcijskih občnih zborih in pokrajinskem občnem zboru v Čedadu, bo jutri še občni zbor celotnega Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in sicer ob 19.30 (v drugem sklicanju) v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Predsednik Edi Kraus bo v ime nu pred sed stva po ro čal o oprav -ljenem delu v zadnjem letu in v triletnem mandatu, zaustavil se bo ob splošnih temah delovanja organizacije, a tudi opozoril na glavna vprašanja v domeni sekcij, ki so prišla do izraza na občnem zboru vsake stroke. Ob pre gle du ob ra ču na zad nje -ga po slov ne ga le ta in pro ra ču na te -ko če ga, so še po seb no po memb na točka na dnevnem redu volitve in obnova vodstva organizacije. Kot posebna točka pa je predvideno sodelovanje z združenjem tržaških in-dustrijcev, ki ponuja zanimive pri-lož nos ti za član stvo in or ga ni za ci -jo. SDGZ ima za se boj in ten ziv -no in bogato leto dejavnosti in dogodkov, od nadaljevanja projekta za razvoj podjetništva, ki se nadgrajuje s projektom Imprendero, do številnih pobud, povezanih s 60-letni-co združenja: delo za mlade, posveti o čez mej nem grad be niš tvu itn. Organizacija je dejavno posegala na področja in projekte čezmejnega sodelovanja s pomočjo podjetja Euro-ser vis. So de lo va la je z os ta li mi manjšinskimi organizacijami pri obravnavi vprašanj, ki so strateška za razvoj naše in širše skupnosti. Dala je tudi svoj inovativni prispevek pri od no sih z ma ti co, od sti kov z mi nis tr stvi in or ga ni vla de, do ko -misije slovenskega parlamenta za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob in sti tu ci o nal nem de lu je zdru že nje sta lo ob stra ni in sku ša -lo slediti tudi vsakodnevnim potrebam članstva, s svojimi odbori, pred stav ni ki in struk tu ro, a tu di z dragocenim sodelovanjem podjetja Servis, njegovih podružnic, sodelavcev in podjetja Servis Koper, ki je še posebno koristno pri poslovnem nastopu naših in italijanskih podjetij v sosednjih državah. Vsi člani, ki bodo prišli na občni zbor, bo do ime li pri lož nost, da se z vsem tem podrobno seznanijo in da poleg ocen izrazijo tudi predloge za boljše delo organizacije. Ude le žen ci ob čne ga zbo ra bo -do lahko brezplačno parkirali na parkirišču openske banke. Za morebitne informacije lahko interesenti kličejo na telefon št. 040674248.24 ali 04067248.28. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v 31. REDNI OBČNI ZBOR Razstavna dvorana Zadružne kraške banke ul. Ricreatorio 2 - Opčine ponedeljek, 25. junija, ob 19.30 1) poročilo predsednika s povzetkom poročil predsednikov sekcij 2) poročilo nadzornega odbora 3)razprava 4) odobritev obračuna in finančnega stanja za leto 2006 5) odobritev proračuna za leto 2007 6) predstavitev sodelovanja z Zvezo industrijcev Trst 7) potrditev predlogov članarin posameznih sekcij 8) volitve 9) razno Toplo vabimo vse člane na občni zbor, ki bo volilnega značaja. (Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke) l_Za informacije: tel. 0406724824-28_k arhiv m / Santuz. »Začnimo z gradnjo prvega odseka tretjega pasu in če predsednika FJK in Veneta mislita, da je potreben komisar, naj jima bo ustreženo kot jamstvo za pospešenje časovnih rokov,« je dejal Santuz. Prepričanje namreč, da »če sta Galan in Illy podpisala skupno pismo, tega nista storila zato, da bi podpisala kos papirja, ampak zato, ker se očitno zavedata izjemne tveganosti nastalega položaja«. »Ne zdi se mi, da bi bila Illy in tudi Galan tipa, ki se kar tako lotita pisanja, nasprotno, navadno se tega branita in zato se jima zahvaljujem, da sta za prosila za imenovanje komisarja.« Glede Di Pietrove pikre opazke na račun plače komisarja pa je Santuz zatrdil, da strošek za komisarja ni problem, ki bi si ga bil sam zastavljal, še več, sploh ni vedel, da imenovanje komisarja pomeni stro šek. V zvezi z ministrovo ugotovitvijo, da sploh ni dogovorjeno, kje naj bi potekala bodoča hitra železnica, daleč od avtoceste ali ob njej, je predsednik družbe Autovie Venete priznal, da je ta pripomba umestna za odsek med San Dona di Piave (beneška pokrajina) in Go-narsom (videmska pokrajina), kjer se še ne ve, ali bo železnica potekala ob avtocesti ali ne. »Toda na tem prvem odseku se lahko takoj lotimo dela na nasprotni strani avtoceste, od Gonarsa do San Dona, kjer je projekt in vse potrebno za gradnjo tretjega pasu že pripravljeno,« je zagotovil Santuz. Ob tem je dodal, da je pri vsej tej zgodbi največji problem železnica, saj se obe deželi in vlada brez nje ne morejo dogovoriti, njeni predstavniki pa na pogovorih sploh ne sodelujejo. usposabljanje - Za brezposelne SDZPI prireja tečaj tehnike administrativnega poslovanja in davčnega svetovanja TRST - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI) ponuja brezposelnim osebam, ki so dokončale višjo srednjo šolo in imajo bivališče v Furlaniji-Julijski krajini, enkratno priložnost udeležbe na tečaju tehnike administrativnega poslovanja in davčnega svetovanja. Odobrila ga je Dežela FJK in je sofinanciran s sredstvi evropskega socialnega sklada. Tečaj usposablja za poklic poslov-no-upravnega sodelavca, ki v podjetju opravlja naloge v zvezi z vodenjem in knjiženjem ekonomskih transakcij (nabav, prodaj, vplačil, izplačil itn.). Osrednje naloge poslovno-upravnega sodelavca so: kontroliranje, razporejanje, popravljanje in knjiženje vseh faktur in drugih knjigovodskih dokumentov; vodenje knjig in obveznih registrov podjetja na podlagi predpisov civilnega zakonika (register dobaviteljev in strank, register skladišča, evidenca zapadlih računov, register DDV itd.) in neobveznih registrov; vodenje sprememb glede zalog blaga in porabe surovin ter pomožnega materiala; računovodsko knjiženje (prihodkov in odhodkov); računovodska dela za potrebe sestavljanja izkazov ob zaključku poslovnega leta; sodelovanje pri pripravi periodičnih poročil in izkazov (npr. bilanca); računovodsko knjiženje ob začetku poslovnega leta; analiza bilance na podlagi indeksov in količin, ki kažejo na pozitivne ali negativne trende poslovanja; izpolnjevanje in registracija davčnih dokumentov. Teoretičnemu delu tečaja, ki traja 280 ur, sledita dva meseca delovne prakse, za katero prejmejo tečajniki štipendijo 320 evrov mesečno. Obiskovanje tečaja in študijsko gradivo sta brezplačna. Izbor kandidatov na osnovi predloženih življenjepisov, testa iz informatike in individualnega pogovora bo potekal 2. julija letos. Tečaj se začne še v istem mesecu, po prekintvi v avgustu se bo nadaljeval septembra, potekal bo v popoldanskih oziroma večernih urah, torej med 14. in 20. uro, na zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu. Tečajniki morajo zagotoviti prisotnost na najmanj 70 odstotkih učnih ur in delovne prakse; na tej osnovi bodo prepuščeni na zaključni izpit, ob koncu katerega prejmejo potrdilo o obiskovanju. Med partnerji izobraževalnega projekta so: Servis srl, Centro studi Krono srl, Servizi Aziendali SpA, Center Data Service sas, Studio associato Ku-ret e Cunja, Studio commercialista Gruden, Goservis srl. Udeleženci tečaja bodo prav pri teh partnerjih opravili delovno prakso. Prijave sprejemajo v tajništvu SDZPI v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (tel. 040 566360). societAfinanziariaperazioni finančna delniška družba Ulica Malta, 2 - 34170 Gorim - vpis v register podjetij št. 00064860315 Vpisani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734 Vabimo cenjene delničaije na redno skupščino dne 28. junija 2007 ob 18.00 uri, in v drugem sklicu dne 29. junija 2007, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Italico Brass 20, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo Upravnega sveta o poteku poslovnega leta 2006; Poročilo Nadzornega sveta. Bilanca z dne 31. decembra2006; sklepi; 2. Prilagoditev vrednosti in pogojev za nakup lastnih delnic; 3. Imenovanj e Upravnega sveta s predhodnim določilom števila upravitelj ev, določitev letnega honorarja in sejnine; 4. Imenovanje Nadzornega sveta, imenovanje predsednika slednjega in določitev letnega honorarja; 5. Podelitev mandata družbi za nadzorovanje računovodskih izkazov; 6. Podelitev mandata družbi za revidiranje letnega in konsolidiranega letnega poročila; 7. Razno. Skupščine se lahko udeležijo delničaiji z ustreznim potrdilom, ki ga v skladu z zakonom izda banka pri kateri so deponirane delnice. Za Upravni svet, predsednik Boris Peric slovenija Proslava državnosti brez Drnovška Janez Drnovšek arhiv LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Janez Drnovšek se ne bo udeležil današnje slovesnosti ob dnevu državnosti. Po poročanju medijev naj bi bile razlog za to odločitev razmere v državi, saj je Drnovšek »zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji in nad dejanji te vlade«, predvsem pa »zaradi načina, kako vlada skuša voditi to državo in pritiska na neodvisne institucije«. Drnovšek naj bi bil nejevoljen tudi zaradi načina, kako je vlada ravnala z njegovim namenom, da bi bil govorec na današnji slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani. Tudi iz kabineta nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana so sporočili, da tudi njega ne bo, ker ga ne bo v Sloveniji. Kot je znano, govornik na letošnji slovesnosti ne bo predsednik republike, ampak premier Janez Janša. obeležje Na Cresu bronasti kip p. Corteseja TRST - V sredo zvečer bodo na Cresu odkrili in blagoslovili velik bronast kip minorita p. Placida Corteseja. Marca je minilo sto let, kar se je na omenjenem otoku rodil ta duhovnik in verski časnikar, ki je med vojno v Padovi veliko pomagal slovenskim in hrvaškim interni-rancem, Judom, taboriščnikom in ujetnikom na begu, nasprotnikom trinoštva in mnogim drugim, kar je novembra 1944 plačal z življenjem v »bunkerju« gestapa na Oberdano-vem trgu v Trstu. V starodavni minoritski cerkvi sv. Frančiška v mestecu Cres bo v sredo ob 18. uri maša, nato bo pred cerkvijo slovesno odkritje spomenika. Dogodek bo povzdignila prisotnost skoraj 50 redovnikov iz sever-noitalijanske, padovanske minorit-ske province. Ta provinca namreč letos obhaja stoletnico oživitve. Med pobudami ob jubileju je tudi enotedensko romanje med Slovence in Hrvate, kar je lepo znamenje časov. Italijanski minoriti bodo jutri iz Padove odpotovali najprej v samostan Sostro pri Ljubljani, nato pa na Ptuj, kjer bo zvečer srečanje s slovenskimi sobrati. Somaševanje bo vodil mariborski nadškof msgr. Kramberger, ki bo tudi blagoslovil tri kipe, ki jih bodo namestili v niše na pročelju nedavno ponovno zgrajene, med vojno bombardirane samostanske cerkve sv. Petra in Pavla. V torek bodo romarji, med katerimi bo tudi novi minoritski generalni minister p. Marco Tasca, obiskali Ptujsko Goro in Zagreb, kjer bo srečanje s hrvaškimi sobrati. V sredo bodo na Cresu, v četrtek v Pulju, v petek pa v Poreču in Piranu. Potrjuje se tako že večkrat izrečena ugotovitev, da svetniški mu-čenec p. Placido Cortese povezuje in zbližuje tri sosednje narode ob severnem Jadranu. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 3 Nedelja, 24. junija 2007 APrimorski ~ dnevnik TRST / gledališče v gledališču v trstu in pokrajini - Starorimski amfiteater Evripidove Bakhantke v sodobni Tauferjevi odčitavi prevzele občinstvo Sugestivni ambient je produkciji SSG Trst in SNG Nova Gorica dodal posebno vzdušje Predstava je priklicala številno občinstvo kroma Evripidove Bakhantke so v petek, 22. junija, zaživele v starorimskem amfiteatru v središču Trsta; odlična predstava letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice, je bila vključena v niz Gledališča v gledališču, katerega pobudnica je Pokrajina Trst, in je tudi tokrat navdušila občinstvo. Poudariti velja, da so se ob tej priložnosti gledalci prvič od otvoritve festivala množično udeležili prireditve in zasedli skoraj vse sedeže na kamnitem stopnišču, ki lahko sprejme od petsto do šeststo ljudi - le nekaj mest na neudobnih skrajnih robovih je bilo prostih. Tolikšen odziv je verjetno nekoliko presenetil organizatorje, ki po navalu ob blagajni spočetka niso bili kos, tako da se je predstava začela z rahlo zamudo. Pravzaprav, če prav pomislimo, je bilo za predstavo precej pričakovanja: kdor je ni še videl, si je hotel ogledati slovito postavitev, ki je ogrela tudi publiko, katere kulturna tradicija je daleč od naše; tisti, ki so jo že videli, pa so ho teli ugo toviti, kak šen vtis bo na redi la sodob na postavitev antične tragedije v okolju, ki je pomnik na antiko. Res je sugestivni ambient dodal predstavi posebno vzdušje, tako da je dogajanje na odru zadobilo dodaten po-uda rek. Tako je še bolj priš la do izra za us peš na odči tava režiserja Vita Tauferja, ki je uspel po eni strani z antično tragedijo spregovoriti svojim sodobnikom, po drugi pa nam dal čutiti, kako so jo doživljali avtorjevi sodobniki. Skratka, predstava je gledalce prikovala na sedeže, na koncu pa je igralce in še zlasti zbor odličnih Bakhantk pozdravil dolg in glasen aplavz. (bov) narodni dom - Društvo za umetnost Kons in Fotovideo Trst 80 Umetniški hommage Lojzetu Spacalu Natečaj je naletel na velik odziv - Dela bodo na ogled do 13. julija Galerija tržaškega Narodnega doma najbrž ni še gostila tako množične razstave, kot so jo odprli v petek zvečer. Raz stavni pro stor bi bil sko raj pre -majhen, prirediteljem (Društvu za umetnost Kons in Fotovideo Trst 80) pa je uspelo v njem predstaviti dela vseh dvainpetdesetih umetnikov, ki so se prijavili na razpis Hommage Spacalu. Kot znano poteka letos stoletnica rojstva priznanega tržaškega slikarja in grafika Lojzeta Spacala: ob številne razstave, ki so jih v prejšnjih tednih odprli v Kopru, Kranju, Piranu, Portorožu, Štanjelu, se uvršča tudi izvirna umetnostna razstava, ki bo v Narodnem domu na ogled do 13. julija (na sliki skupina nagrajencev, KROMA). Kot je na dobro obiskanem odprtju v imenu organizatorjev pojasnila Tatjana Tavčar, je razpis predvideval tri kategorije: likovna dela, fotografije in skulpture. Predpisani format je bil 30x30 cm, v samih treh tednih pa se je na natečaj prijavilo dvain-petdeset ustvarjalcev iz Italije, Sloveni- je in s Hrvaške. Mednarodna žirija, ki je morala izbrati zmagovalca in mu podeliti odkupno nagrado, ni imela lahkega dela. To je potrdil tudi Marino Baldini, ki je na petkovem odprtju spregovoril v njenem imenu (ob njem so žirijo sestavljali še Giulio Montenero, Alessandro-Saša Quinzi, Fulvia Zudič, Tanja in Martin Spacal). In vendar je bila izbira žirije soglasna: odkupna nagrada je bila ex equo dodeljena Franku Vecchietu (slikarstvo) in Paolu Hrova-tinu (kiparstvo). Posebno priznanje so si zaslužile še Serena Bellini, Cvetka Hojnik in Adrijana Šuran, posebno omembo pa Štefan Brezovnik, Robi Ja-komin, Adriano Janežič, Živa Pahor, Graziella Valeria Rota, Luisa Rustja, De-ziderij Švara, Tatjana Tavčar, Štefan Turk, Boris Zulian in Adalbert Žvab. Baldini je pohvalil prireditelje za odlično organizacijo natečaja, predvsem pa veliko večino tistih, ki bi lahko bili prav tako nagrajeni, saj razstavi »ne primanjkuje kvaliteta«. Na razstavi so seveda na ogled tudi dela ostalih sodelujočih ustvarjalcev. To so Riccardo Baldassa-ri, Veronika Ban, Viljem Ban, Fulvio Bo-nazza, Alenka Deklic, Bogomila Doljak, Annamaria DucatOn, Marco Faganel, Danile Frausin, Eugenija Gruden, Matjaž Hmeljak, Malina Iancovich, Rado Jagodic, Barbara Jurkovšek, Monica Kir-chmayr, Amina Konate-Vizintin, Klav-dija Marušič, Jasna Merku, Rožica Na-dlišek, Anica Pahor, Štefan Pahor, Jana Pečar, Ana Penko, Giuliana Redivo, San-di Renko, Mario Santrač, Magda Starec Tavčar, Ani Tretjak, Andrea Verdelago, Marija Mojca Vilar, Femi Vilardo, Helena Volpi, Tatjana Zerial, Sandra Zeu-gna, Edi Zobec in Silvio Živkovic. Nagrade (ob denarni vsoti tudi izvod knjige Nočni cvet - Spomini na očeta, ki jo je napisal Borut Spacal) sta podelila umetnikova vnuka Tanja in Martin; družini Spacal, Zadružni kraški banki in Zvezi slovenskih kulturnih društev je šla tudi končna zahvala prirediteljev. (pd) 4 Nedelja, 24. junija 2007 TRST / devinski grad - Srečanje v priredbi Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin Kras Vitovska je navdušujoča zgodba o človeku, zemlji, morju in vetru Predavanja in pokušnja vin ter ribjih jedi - Pri založbi Touring Club Italiano bo izšla knjiga o vitovski Včeraj je na Devinskem gradu vlogo absolutnega protagonista odigrala vrsta vina, ki je baje dobila svoj današnji naziv ravno iz plemiških krogov. Če so v 13. stoletju krajevni kmetovalci morali odstopiti devinskim grofom polovico vsega svojega proizvoda, je čisto možno, da so njihovo belo vino pili tudi vitezi, od tod pa naj bi prihajal naziv tega pristno kraškega vina - vitov-ska. Te in številne druge zanimivosti, skupaj z mnogimi slikami iz kraškega okolja, bodo sestavljale dvojezično knjigo o vitovski, o kateri je bil govor na včerajšnjem srečanju »Vitovska in morje«. Poučno enogas-tronomsko srečanje je priredil Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras, v sodelovanju s sorodnimi konzorciji čebelarjev, Moisir in Tergeste D.O.P. ter pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, Pokrajine Trst in Trgovinske zbornice. Omenjena knjiga bo sicer izšla šele jeseni, izdajatelj pa bo Touring Club Italiano (TCI). Pobudnika in oblikovalca publikacije, novinar Stefano Cosma in grafik Francesco Busso, sta pojasnila, da bo to pomembna promocija za kraško vino, vinogradnike in teritorij, saj šteje TCI 450 tisoč članov v vsej Italiji. Tekst bo uredil Cosma, sodeloval naj bi tudi nemško-kriški pisatelj Veit Heinichen, poglavje o jedeh, ki se najbolj priležejo ob kozarcu vitovske, pa bo pripravila Vesna Guštin. Po uvodnih pozdravih devinsko-na-brežinskega župana Giorgia Reta, novope-čenega občinskega odbornika za kmetijstvo Fulvia Tamara in predsednika Konzorcija za zaščito porekla vin Kras Andreja Boleta so prišli na svoje vinski strokovnjaki in navdušenci. Stefano Cosma je spregovoril o zgodovini vitovske, ki izhaja iz tržaških arhivov. Temu belemu vinu so v srednjem veku baje enostavno pravili ribolla (rebula), nato pa seje njegov naziv v stoletjih spreminjal. Ime garganja se je izkazalo kot precej staro, vitovsko kot tako pa prvič omenjajo šele v neki slovenski knjigi iz leta 1840. Novinar je ob koncu ugotovil, da je vitovska v tem trenutku najbolj priljubljeno kraško vino. Teran je namreč kar poznana, vendar nekoliko »zahtevnejša« vrsta vina. Slovenski enolog Miran Vodopivec je učinkovito podal nekaj misli o vinogradništvu na naših tleh v preteklosti in sedanjosti. Zatrdil je, da tisočletna tradicija postavlja Kras - trdi in kmetijstvu neprijazni zemlji navkljub - med najstarejše vinorodne dežele severnega Jadrana. Številna avtohtona vina so po njegovem še vedno dokaj nepoznana. Vodopivec namreč meni, da »smo doslej premalo vrednotili domače proizvo- de. Čas je, da jih primerno raziščemo in uveljavimo na trgu«. Ponudil je tudi svoje razmišljanje o tem, kako biti kos povpraševanju in okusom trga. Bistvene važnosti je širiti prepoznavnost dežele, delati čimveč na promociji in marketingu, držati se pravilne cenovne politike ter spodbujati skupen nastop vinogradnikov. Le-ti imajo privilegij, a tudi odgovornost, da izkoriščajo potencial, ki ga ponuja zemlja. Kot zadnja je posegla še Aurora En-drici, mlada docentka enologije, koordina-torka revije »Vini buoni d'Italia« in degus-tatorka. Najprej se je spomnila dogodka izpred nekaj let na vinski prireditvi v domačem Trentu. Na pokušnji je naletela na neko belo vino s tržaškega Krasa, na katerega okus še ni pozabila. Spoznala je vitovsko. Enologinja je pozneje pokusila še marsikatero vitovsko, z leti pa je to vino po njenem mnenju znatno napredovalo. Obstaja pravzaprav veliko vrst vitovske, saj jo vsak vinogradnik interpretira po svoje, vsak poskuša svojo pot v proizvajanju, zato je ta vrsta vina v stalnem razvoju. Srečanje se je zaključilo na grajskem dvorišču, kjer je svojo vitovsko točilo 17 vinogradnikov, odlične ribje jedi pa je ponudilo 14 gostincev iz Trsta in okolice. Uspešna zgodba o človeku, zemlji, morju in vetru se torej nadaljuje. (af) Je vitovska res »plemiško« vino, kot trdijo nekateri viri kroma Izidi male mature na NSŠ Ivana Cankarja Znani so izidi državnega zaključnega izpita na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Izdelali so dijaki tretjega razreda: Sara Caridi (odlično), Mitjas Cernich (prav dobro), Marina Ereiz (prav dobro), Aleksandra Golubovic (zadostno), Stefan Jakšic (zadostno), Lucia Jankovski (odlično), Giulia Leghissa (odlično), Marko Mijalčic (zadostno), Ivana Milič (odlično), Erik Solinas (prav dobro), Airin Veronese (prav dobro), Erik Vi-sintin (zadostno), Ester Zejn (prav dobro). Gala večer nagrade Luchetta bo 21. julija na Velikem trgu Gala večer novinarske nagrade »Marco Luchetta 2007«, ki se bo odvijala v soboto 21. julija na Velikem trgu, bo obogatil nastop zmagovalca letošnjega sanrem-skega festivala Simoneja Cristic-chija in zimzelene pop-rock skupine Stadio. Prireditev bo tudi letos vodil novinar Franco Di Mare v družbi Eleonore Daniele, kot običajno pa bo televizijska mreža Rai1 poskrbela za vsedržavni prenos. V sredo, 18. julija pa bo na Trgu Verdi predhodna prireditev »Antepremio«. Ob tej priložnosti bodo prisotni pokram-ljali o delu in zaslugah letošnjih zmagovalcev novinarske nagrade. Slednjo prireja vsako leto Fundacija Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. ribiško naselje - Včeraj privozilo šest kolesarjev S kolesom po sledeh Argonavtov Pred devetnajstimi dnevi so se odpravili na 2200 kilometrov dolgo pot od ustja Donave v Črno morje do izliva Timave Skupina šestih pogumnih kolesarjev z Vrhnike, iz Ljubljane in Celja se je pred devetnajstimi dnevi podala na dva tisoč dvesto kilometrov dolgo pot od nekdanjega starogrškega mesteca His-trie ob ustju reke Donave pri Costanzi ob Črnem morju pa vse do izliva Timave pri Ribiškem naselju pri Trstu, kamor so dospeli včeraj popoldne (na sliki KROMA). »Podali smo se po sledeh Argonavtov,« je dejal pobudnik in duša podviga Milan Selan. Kolesarili so povprečno 120 km dnevno, najdaljša etapa je imela 180 km, najkrajša pa 70. Stalno jih je spremljala tudi pasja vročina (tudi do 38 stopinj Celzija). Akterji podviga so bili: vodja odprave Milan Selan, Robert Mele, Franci Susman, Maja Starič, Nataša Knez in Tomo Dernovšek. Zagotovili so nam, da je šlo vse po načrtih. »Zagodli so nam le dve počeni gumi in en padec,« je še dodal Selan. V Ribiškem naselju je kolesarje sprejela tudi slovenska konzulka v Trstu Tanja Mljač. (jng) črna kronika - Smrt pri Topolinih Usodno kopanje 64-letnega moškega je v vodi obšla slabost, reševanje pa je bilo zaman Dalj časa so se trudili, da bi mu rešili življenje, a je bilo vse zaman. Starejšega moškega, 64-letnega Stjepana Matešija, stanujočega v Trstu, ki ga je včeraj zgodaj popoldne obšla slabost v morju v Barkovljah pri »Topolinih«, osebju reševalne službe 118 ni uspelo ponovno priklicati k življenju. Tragedija se je zgodila okoli 14. ure na barkov-ljanskem nabrežju, pri prvem od kopališč, znanih pod imenom Topolini (na sliki KROMA prizorišče nesreče). Ma-teši, ki se je tam mudil na kopanju, se je podal v vodo, kjer ga je obšla slabost. Kopališčni mojster je opazil, da nekaj ni v redu, da je kopalec v težavah. Nesrečniku je skušal pomagati, a zaman, slabost je bila Matešiju usodna in je utonil. Nič niso pomagali niti približno tri-četrt ure trajajoči poskusi oživljanja s strani osebja reševalne službe 118, kije na prizorišče prihitelo poleg policije in enote obalne straže. Sodni zdravnik dr. Fulvio Costantinides je na koncu lahko le ugotovil kopalčevo smrt. finančna straža - Kazen za plemiče Ob veliko jahto in tri miljone evrov S plačilom kazni in raznih pristojbin v skupni višini treh milijonov evrov je nemška plemiška družina von Oppenheim zadostila zahtevam pravice glede plačila davka na dodano vrednost in carinskih pristojbin za uvoz jadrnice, ki se jim je sprva izognila, jahte pa vseeno ne bo dobila nazaj. V prejšnjih dneh se je tako zaključil primer, katerega protagonisti so bili člani te rodbine (najprej pokojni baron Alfred, nato njegov sin Chris to pher) ki so se v sre diš ču po -zornosti tržaških finančnih stražnikov znašli julija lani. Takrat so z 42-metrsko jadrnico s pomenljivim imenom Passepartout namreč pripluli v Trst in se privezali ravno pred Velikim trgom. Pripadnikom finančne straže pa se je ob pogledu na jahto porodil sum: jadrnico so namreč uporabljali državljani Evropske unije, na njenem krovu pa je vihrala zastava Kajmanskih otokov, se pravi enega od najbolj znanih »davčnih ra- jev« na svetu, ki se nahajajo na črnih listah davčnih inšpektorjev. V okviru preiskave, pri kateri so sodelovale tudi nemške oblasti, so agenti letalskega in mornariškega operativnega oddelka tržaške finančne straže odkrili, daje lastnik jadrnice neko ad hoc ustanovljeno podjetje, uporabniki pa so člani rodbine von Oppenheim, se pravi državljani EU. Slednje so obtožili kršitve davčnih obveznosti, ki jih določa evropski carinski kodeks, saj niso plačali davka na dodano vrednost in carinskih pristojbin za jadrnico. Dejansko so nemške plemiče obtožili tihotapstva, pri čemer so jim tudi zaplenili ladjo. V četrtek se je primer zaključil, saj je družina von Oppenheim plačala dobra dva milijona evrov kazni, poleg tega pa še milijon evrov carinskih pristojbin. Jahte pa vseeno ne bo dobila nazaj, saj je postala last italijanske države po zaplembi, ki jo je odredil direktor tržaške carinske uprave. / TRST Nedelja, 24. junija 2007 5 prosek - Predlog ima široko podporo Otroški vrtec bo poimenovan po Marjanu Stoki Otroški vrtec na Proseku bo poimenovan po Marjanu Štoki. Predlog o poimenovanju vrtca po mladem proseškem partizanu je ta teden podprla velikanska večina proseških in kontovelskih društev in organizacij, povoljno mnenje pa so iznes-li tudi svet otroškega vrtca, vzgojiteljski zbor in učiteljski zbor openskega didaktičnega ravnateljstva. Dokončni sklep bo padel na seji področnega sveta openskega didaktičnega ravnateljstva, ki se bo sestal v sredo, 27. junija. V primeru, da bi bil oz-div pozitiven, bi bil poimenovan še zadnji vrtec na območju openskega didaktičnega ravnateljstva, tako bi se nekajletni načrt Majhni, a ponosni zaključil s stoodstotnim uspehom. Predlog o poimenovanju proseškega vrtca po Marjanu Štoki so na sestanku vaških društev in organizacij iznesla tržaški občinski svetnik Levih demokratov Stefano Ukmar in Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Zamisel je takoj naletela na ugoden odziv, zatem so predlog uradno podprli moški pevski zbor Vasilij Mirk, ženski pevski zbor, Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel, Jus Kontovel, Odbor za ločeno upravljanje jusarske imovine s Proseka, ŠD Primorje, ŠD Kontovel, Godbeno društvo Prosek, Gospodarsko društvo Kontovel, Društvena gostilna Prosek, Mladinski krožek Prosek-Kontovel in Združenje staršev. Marjan Štoka se je rodil 15. julija 1928 na Devinščini. Po padcu fašizma septembra 1943 je - star komaj 15 let - odšel v partizane. Pridružil se je borcem Južnoprimor-skega odreda, kasneje pa je prešel v vrste prvega bataljona Kosovelove brigade. 8. januarja 1944je v Štorjah pri Sežani padel v nemško zasedo. Okupatorji so ga celo noč zverinsko mučili, da bi od njega izvedeli, kje se nahajajo partizanske vrste. Mladi partizan pa ni izdal tovarišev. Ko so krvniki uvideli, da ne bo črhnil besedice, so ga dan kasneje zjutraj obesili na brzojavni drog ob cesti, ki je vodila skozi vas. Na kraju njegove mučeniške smrti je Zveza združenj borcev iz Štorij leta 1972 postavila spomenik: kamnit steber s pretrgano vrvjo, ob katerem se domačini in va-ščani Proseka in Kontovela srečajo vsako leto v začetku januarja v spomin na mlado žrtev nemškega okupatorja. Na Proseku ni bilo doslej nobenega obeležja, ki bi spominjalo na mladega partizana. Poimenovanje vrtca po Marjanu Štoki bo - čeprav po dolgem času - zapolnilo to vrzel. šolstvo - Novost letošnjega šolskega leta Knjižnice osnovnih šol na Tržaškem polnopravne članice sistema Cobiss Letošnje šolsko leto je osnovnim šolam na Tržaškem prineslo razveselju-jočo novost. Njihove knjižnice so se pod strokovnim mentorstvom predsednice Društva šolskih knjižničarjev Slovenije, bibliotekarke Nataše Tušek Kuštrin iz Nove Gorice, povezale v mrežo in pod skupnim imenom Knjižnice osnovnih šol na Tržaškem zaprosile za polnopravno članstvo v sistemu Cobiss, Kooperativnem online bibliografskem sistemu. S pomočjo prof. Duhovnikove pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji, ki je s strani Ministrstva za šolstvo RS zagotovila denarno kritje članarine in potrebnih strokovnih tečajev za učitelje, je didaktično ravnateljstvo Opčine, v imenu vseh didaktičnih ravnateljstev, v upanju, da bodo po njihovi poti sledile tudi nižje in višje srednje šole,.podpi-salo v mesecu decembru pogodbo z Inštitutom informacijskih znanosti (IZUMom), ki vzdržuje sistem. Novo nastala knjižnica ima skupno pet oddelkov, toliko kolikor je ravnateljstev. Vlogo osrednje knjižnice je prevzela knjižnica Drage Skupek Lupinc z Opčin. Odgovorna učiteljica - knjižničarka je v letošnjem šolskem letu opravila na IZUMu v Mariboru potrebne iz-popolnjevalne tečaje in pridobila dovoljenje za prevzemanje zapisov iz skupnega vzajemnega kataloga. Podobnega tečaja so se v tem tednu udeležile tudi odgovorne učiteljice ostalih ravnatelj-stev-oddelkov, ki bodo v naslednjih dneh in predvsem v prihodnjem šolskem le tu pos kr be le za po pis vseh ob -stoječih in novih knjig naših šol. Knjižničarke osnovnih šol se zavedajo izziva pred katerega so postavlje- Nova pridobitev je zatevala tudi strokovni tečaj ne. Rade bi v čim krajšem času popisale ves knjižni fond. Šole hranijo marsikatero zanimivo knjigo, zelo stare izdaje z začetka prejšnjega stoletja, šolske časopise, strokovno literaturo iz pedagoških, didaktičnih in psiholoških ved, domoznanske in druge knjige. V trenutku, ko bodo naslovi teh knjig vidni na spletu, bo med šolami lahko stekla med-knjižnična izposoja, katerikoli uporabnik študent, starši učencev, učitelj ali profesor, ki bo iskal določeno literaturo, bo vedel, kje se ta nahaja in prosil, če si j o lahko za daljši ali krajši čas izposodi. Zavedamo pa se, da je to bodočnost, po kateri sanjamo in stremimo. Ker italijanska šolska zakonodaja urad- no ne predvideva figure šolskega knjižničarja, bo tudi v bodoče sam razvoj mreže šolskih knjižnic odvisen od dobre volje posameznih učiteljev in uvidevnosti ter dalekovidnosti oseb, katerim je zaupano vodstvo našega šolstva. Novorojeni mreži knjižnic vsekakor zaželimo, da bi se vedno bolj širila, da bi njen knjižni fond postal z dneva v dan bogatejši, predvsem pa, da bi s svojimi oddelki postala med učenci in učitelji vedno bolj priljubljena in nepogrešljiva. Želimo ji, da bi vsi njeni uporabniki začutili, da se šola brez skrbno urejene in delujoče knjižnice prej ali slej počasi izčrpa, zmanjka ji goriva za svoje poslanstvo. (O.T.) bazovica - Visok življenjski jubilej Osemdeset pomladi Ivana Mirka Križmančiča Njegovo življenje je bilo polno predvsem dela, odločnega boja proti fašistični strahovladi in nato prizadevanj za uveljavitev pravic Slovencev v Italiji Privekal je na svet, ko se je kresna noč, najkrajša v letu in po nekdanjih verovanjih polna čarobne moči, že stapljala z jutranjim svitom. Včasih so menili, da napovejo rojenice v tem času novorojenčkom posebne lastnosti in čudežno usodo. Naj je kdo temu verj el, ali ne, dejstvo j e, da usoda, ki je bila določena na ivanovo pred natanko osemdesetimi leti Ivanu Mirku Križmančiču iz Bazovice, prav gotovo ni bila sovražna, čeprav ni v njej nič čudežnega. Zaenkrat gaje kljub mnogim življenjskim preizkušnjam in težkim trenutkom, ki jih nikdar ne manjka, pripeljala pri še vedno dobrem zdravju in fizičnih močeh ter ob mnogih družinskih in drugih zadoščenjih do osemdesetega rojstnega dne. Kar zadeva posebne lastnosti, pa se da prav tako reči, da so mu bile poklonjene izrazita značajnost, premo-črtnost, poštenost in velikodušnost, kar potrjuje ugled, ki ga uživa daleč naokoli. Žal mu rojenice niso naklonile, da bi se šolal in nato izkoristil možnosti, kijih nudi šolanje. Lastnosti mu ni manjkalo, manjkali pa so pogoji. Svojih otroških let se zato ne spominja s posebnim veseljem. Bilo mu je sedem let, ko je zadnjič videl svojega očeta. Še vedno mu je živ v spominu trenutek, ko mu je oče podaril pomarančo. V tistem času je bilo to za preprosto kmečko družino dragocenost. Kako je do nje prišel in s čim jo je plačal, je ostala skrivnost. Predstavljala pa je slovo, kajti tistega dne je moral oče v bolnišnico in ni ga bilo več nazaj. Pri hiši je tako zmanjkala moška roka. Tudi štiri leta starejši brat Tone ni mogel nadomestiti izgube. Sicer pa je tudi njega kmalu pobrala zla usoda. Tako kot mnogo slovenskih fantov je moral v italijanske posebne bataljone, kjer je v močvirnatih krajih južne Italije zbolel za malarijo in pri šele dvajsetih letih starosti umrl. Vse breme težkega in ne povsem hvaležnega kmečkega dela je zgodaj padlo na Ivanova ramena. Težke družinske in družbene pogoje je v njegovih mladih letih skomplicirala še vojna. Z vsem mladostnim zagonom in prepričanjem se je vpregel v kolesje narodnoosvobodilnega boja proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Njihova hiša je stala tedaj nekako na robu vasi in je bila nadvse primerna za ilegalne shode in srečanja. Tu je potekalo marsikaj. Sestajali so se aktivisti in zbiral se je material za partizane, Mirka so pri tem čakale po- membne naloge. Kot terenec in kurir je živel v stalni napetosti in nevarnosti. V vasi so bili Nemci in budno pazili, kaj se dogaja. Nekeda dne je komaj rešil sebe in večjo količino paketov z raznim materialom za partizane s tem, da jih je zakopal v gnoj tik preden se je na vratih prikazal nemški vojak, potem pa z vozom na kravjo vprego v košu, polnem gnoja, odpeljal h Črni zemlji, kot pravijo kraju pod vasjo, kjer je čakala partizanska četa. Kot kurir je imel stalne stike z raznimi postojankami, kot je bil na primer borštanski bunker. Nekoč so mu prav tu poverili listič s tremi imeni, da ga izroči nekje na Gročani. Med potjo ga je ustavila nemška izvidnica in ga preiskala, lističa z imeni pa ni našla, ker ga je prej požrl. Rad, a z otožnost-jo se spominja stikov s prebeneškimi kurirkami, ki so jih ustrelili na Opčinah, predvsem pa napetih trenutkov, ko mu je bilo naročeno, da čim varneje pospremi skozi bazovski teritorij pomembnega partizanskega voditelja. Šele po vojni je izvedel, da je to bil poveljnik komande mesta Trst Martin Graif. Spremljal je tudi večje skupine, kot na primer sku- pino stotih italijanskih vojakov, ki so jih iz jugoslovanskih partizanskih edinic v italijansko brigado Garibaldi. Vse to ilegalno delo ga je stalo več mesecev v koronejskih zaporih, kjer so ga tudi mučili. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga pogojno izpustili na prostost, njegovo terensko delo pa se je nadaljevalo in tako je pričakal osvoboditev, a že 3. maja 45 so ga tako kot mnoge fante njegovih let mobilizirali v jugoslovansko armijo, iz katere se je vrnil šele septembra 1949, potem ko je med drugim opravil podoficirsko šolo v Ilirski Bistrici. Priporočili so ga tudi za vojaško akademijo v Moskvi, a je odklonil, ker je bilo pač treba poskrbeti za dom in kmetijo, na kateri je ostala sama mati. Začelo se je novo poglavje njegovega življenja. Predvsem si je ustvaril družino. Poročil se je z Zofijo, ki mu je dala tri otroke, Sonjo, Darka in Mileno. Zaposlil se je kot vajenec v gradbeništvu ter s svojo marljivostjo in podjetnostjo dosegel kar sedem po-viškov v službeni kvalifikaciji, to je od navadnega delavca do druge stopnje uradnika gradbenih del. Pre- ostali čas je posvetil kmetiji, vseskozi pa stremel za tem, da bi svojim otrokom zagotovil to, česar njemu ni bilo dano, in sicer šolanje. To željo je tudi izpolnil, kakor sicer tudi marsikatero drugo. Naštevanje bi bilo sicer dolgo, vendar ne moremo mimo pomembnejših etap, dosežkov in funkcij, ki so označevale njegovo izjemno zavzetost in angažiranost v manjšinskem življenju, zlasti na kmetijskem področju. Bil je namreč dolgoletni tajnik Zavarovalnice za govejo živino iz Bazovice, Gropade, Padrič in Jezera, vrsto let član upravnega odbora Kmečke zveze, predsednik Pokrajinskega združenja rejcev, predsednik Agrarne skupnosti iz Bazovice, pobudnik za odkup prostora in predsednik Gospodarske zadruge iz Bazovice, predvsem pa pobudnik, dolgoletni predsednik in sedaj častni član Zadružnega pašnika iz Bazovice, ki se po 25 dolgih letih od ustanovitve sedaj, v njegovo veliko zadoščenje, končno uresničuje. Nadvse aktiven je bil in je kljub letom še vedno tudi na drugih področjih. Bil je na primer pobudnik in predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim vaščanom v NOB ter dolgoletni predsednik sekcije VZPI-ANPI iz Bazovice. V vseh teh letih je moral sicer požreti marsikatero grenko, bil pa je deležen tudi velikih zadoščenj. Naj omenimo eno za vse, in sicer sprejem, ki ga je z delegacijo predsednikov združenj rejcev doživel leta 1984 pri takratnem predsedniku Republike Sandru Partiniju, kateremu je imel priložnost tudi spregovoriti (na sliki Križmančič skrajno levo). Danes praznuje Ivan Mirko Križmančič osemdeseti rojstni dan in ob tem se rad spominja lepih trenutkov svojega življenja in pomembnih vlog, ki jih je v vseh teh letih odigral kot predsednik raznih kmečkih in borčevskih organizacij in ustanov. S posebnim ponosom pa pove, da poteka tudi 73 let odkar »hodi v štalo« oz. odkar se ukvarja z živinorejo. Ta dejavnost, pravi, je vir ohranjevanja naše zemlje in naše skupnosti in predstavlja navezanost na izročilo prednikov, ki so nam s trudom in žrtvami zapustili neprecenljivo bogastvo. Temu izročilu ostaja zvest.Da bi to zvestobo ob zdravju, zadovoljstvu in novih zadoščenjih ohranjal še dolga leta, mu voščimo od srca. (du.ka.) 6 Nedelja, 24. junija 2007 TRST / univerza - Razmišljanje docenta ob skorajšnjem začetku novega akademskega leta Zakaj študij slovenščine na Visoki šoli modernih jezikov? Vjačeslav V. Ivanov: »Morali bi skrbeti za ohranjanje jezikov, tako kakor skrbimo za ekologijo« Naš čas je hitre in neposredne komunikacije, tudi jezikovne. Toliko bolj to velja za mejna področja države, kjer so gospodarski, politični in kulturni stiki med sosednjimi narodi ne le intenzivnejši, temveč tudi ne-posrednejši, saj se dogajajo skozi vsakdanjo življenjsko resničnost. Pri tem je živ jezikovni kontakt, ki ga omogoča razumevanje in znanje sosednjega jezika, lahko odločilnega pomena za uspešnost stikov in poslov. Znanje slovenščine v našem prostoru, v deželi Furlaniji - Julijski krajini, brez dvoma sodi v kategorijo konkurenčnosti, če govorimo pragmatično, in bo vanjo sodilo vsak dan bolj, odkar je Slovenija samostojna država, ki želi in mora okrepiti svoje stike, še posebej gospodarske, s sosednjimi državami, tudi z Italijo. Naš čas pa je tu di čas mul ti kul -turnega pojmovanja družbe in države, čas, ki prestopa meje nacionalizma. Furlanija - Julijska krajina je dežela, ki je po svojem prebivalstvu in zgodovini večkulturna in večjezična, kar je njen privilegij, če stvari pojmujemo humano in moderno, če smo tole rant ni do po seb nos ti. In če ta naš del države pojmujemo tako, ne moremo ostati nevedni ali brezbrižni do Slovencev, njihove kulture in jezika. Jezika, ki ni od danes, temveč ima svoje najstarejše zapise že v zgodnjem srednjem veku, v Brižinskih spomenikih iz 10. stoletja. Prav ti pa so obenem tudi prvi zapisi slovanskega jezika v latinici. Svoj knjižni jezik so nato Slovenci izoblikovali v 16. stoletju s prevodom Biblije (1584) in s prvim slovarjem Dictionarium quat-tuor linguarum (1592), tj. Nemško-la-tinsko-slovensko-italijanskim slovarjem, pri čemer izbira jezikov kot sta nemščina in italijanščina res ni bila samo naključna. Morda bi navedeni razlogi ne zadoščali pri odločitvi za študij slovenskega jezika tudi na univerzitetni ravni, če ne bi prišlo v zadnjih desetih letih do korenitih sprememb, ki so bistveno spremenile podobo srednje, južne in vzhodne Evrope. Mednje sodi brez dvoma tudi osamosvojitev Slovenije in njena odcepitev od jugoslovanske federacije (leta 1991) ter njena vključitev v Evropsko unijo (2004). Tedaj je postala Slovenija ena od 27 držav članic, slovenščina pa eden od triindvajsetih uradnih jezikov. Da so se že zaradi tega dejstva potrebe po usposobljenih tolmačih in prevajalcih bistveno povečale, je razumljivo samo po sebi. In to na vseh nivojih, na regionalnem, državnem in meddržavnem. Zanimiv je npr. že sam podatek, da se je leta 2005/6 približno petindvajset tolmačev samo v Luksemburgu začelo učiti slovenščine, in med njimi so bili tudi nekateri Italijani. Omenjene potrebe ne zadevajo samo politične sfere, temveč tudi kulturno in predvsem ekonomsko. Južna slovenska meja je postala hkrati tudi južna meja EU, in Slovenija pomeni za mnoge gospodarske ustanove in podjetja odskočno desko proti južni in vzhodni Evropi. Tistemu, ki želi uspešno trgovali s Slovenijo in drugimi slovanskimi državami, bo znanje slovenščine kot seveda kakega drugega »manjšega« slovanskega jezika, denimo hrvaščine ali srbščine, gotovo v korist. Upoštevajoč vse to in še številne druge argumente, ki jih tu ne gre naštevati, se je Visoka šola za preva-lalce in tolmače v Trstu odločila, da kljub hudi finančni in v primeru slovenščine tudi kadrovski krizi - saj je trenutno na Oddelku za slovenistiko stalno zaposlen en sam profesor in še ta je tik pred upokojitvijo, medtem ko so bili še pred nekaj leti trije (en izredni profesor in dva raziskovalca) - ostane slovenščina vključena v dru- go jezikovno skupino skupaj s hrvaščino, srbščino in španščino. Upati je, da bo slovenščina vključena tudi v dveletni specialistični študij, kot ga predvideva po opravljeni prvi stopnji bolonjska reforma. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila študentov tega študija do letos znotraj šole za prevajalce ni bilo mogoče uresničiti. Ob vseh teh pragmatičnih argumentih o smiselnosti študija tujih jezikov, tudi manjših, želim opozoriti še na razlog globinske, a intimnejše narave, ki je vse prej kot nepomemben in o katerem so prepričljivo spregovorili misleci, pisatelji, jezikoslovci. Gre za misel, da so različni jeziki na svetu izredno bogastvo in da je sijajno, da je nekoč Bog ljudem zmešal jezike in iz enega naredil veliko različnih. Naj za sklep navedem Vajčeslava V. Ivanova, ki pravi, »da vsak jezik ustvari določeni model uni-verzuma, semiotični sistem razumevanja sveta, in če je svet opisan na 4000 načinov, nas to bogati. Morali bi skrbeti za ohranjanje jezikov, tako kakor skrbimo za ekologijo.« (Vjačeslav V. Ivanov, Reconstructing the Past, 1992, str.4). Prof. Marija Pirjevec univerza - Visoka šola modernih jezikov Zanimanje pri študentih je, obstajajo pa resni problemi V akademskem letu 2006-2007 na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu slovenščino študira skupno 32 študentov, in sicer 14 v prvem letniku, 10 v drugem in 8 v tretj em letniku. Kar 19 od teh, se pravi večina, je Neslovencev. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je študij slovenščine na tej fakulteti pri dobrem zdravju. V resnici pa ni vse v najboljšem redu. Na Oddelku za slovenistiko je ta čas stalno zaposlen en sam docent, in sicer prof. Marija Pirjevec. Še pred nekaj leti so bili trije, saj sta bila poleg Pirjevčeve redno nameščena prof. Rada Cossutta in prof. Roberto Dapit, oba kot raziskovalca. Toda Cossuttova se je medtem upokojila, Dapit pa je postal izreden profesor na videmski univerzi, tako da so v tem akademskem letu vsi docenti, razen enega, pogodbeno nastavljeni. Kaže, da se bo v akademskem letu 2007-2008 položaj še nekoliko poslabšal, saj bo prof. Pirjevec v prihodnjem triletju imela status t. i. docenta izven staleža, kar pomeni, da ne bo imela didaktičnih obveznosti, novih rednih namestitev pa ni na obzorju. Na dlani je, da če se stvari ne bodo popravile v do-glednem času, bo vprašljiv položaj celotnega slovenističnega oddelka, kakršen je zdaj. Zadeva ni tako preprosta, saj je znano, da ministrstvo zaradi finančne stiske izredno skopo razpisuje natečaje za stalne namestitve. Res je, da je to splošen problem, a zaradi tega ni študij slovenščine na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v perspektivi nič manj ogrožen. Naj v tem kontekstu opozorimo še na neko drugo zadevo. Kot je razvidno iz uvodoma navedenih podatkov, se študij slovenščine na tej fakulteti za zdaj odvija le v mejah prve stopnje (v smislu bolonjske reforme). Že dalj časa so v teku prizadevanja, da bi ga raztegnili na dveletni specialistični študij. To pa je odvisno v veliki meri tudi od študentov, saj bi za aktiviranje druge stopnje morali opraviti zahteven sprejemni izpit iz dveh jezikov (poleg slovenščine tudi iz angleščine, nemščine ali francoščine) vsaj trije študentje, ki so že dosegli diplomo prve stopnje. Tu pa stvari spet in spet zatikajo. Če bi uspelo prebiti ta zid, bi se bistveno izboljšal položaj celotnega Oddelka za slovenistiko. (mb) Tajna pogajanja za Osimske sporazume Jutrišnji »ponedeljkov večer«, ki ga v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černe-ta, bo posvečen tajnemu nastajanju sporazumov, ki sta jih Italija in Jugoslavija podpisali 10. novembra 1975 v Osimu. Šlo je za izredno pomemben dogodek, saj so Osimski sporazumi dokončno začrtali mejo med državama in tudi formalno sklenili negotovo obdobje »tržaškega vprašanja«. Poleg tega so se dotaknili cele vrste dvostranskih vprašanj. Pri tem so bili najbolj žgoči problemi v zvezi z varstvom narodnih manjšin in nadaljnje veljavnosti Posebne spomenice, priložene Londonskemu memorandumu, v zvezi z načrtovano prosto industrijsko cono na Krasu in z zapuščenim premoženjem istrskih op-tantov. Na krajevni ravni pa so zlasti na Tržaškem sprožili hudo politično reakcijo, ki je pretresla tradicionalne stranke, rodila Listo za Trst in za vrsto let zaostrila odnose med Italijani in Slovenci. Mlada zgodovinarka dr. Viljen-ka Škorjanec je za zbirko Viri, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije v Ljubljani, lani in letos pripravila dva obsežna zbornika (Viri št. 23 in 24) s svojimi študijami in izborom doslej neobjavljenih dokumentov, ki govorijo o takratnem tajnem pogajalskem procesu, ki se ni držal ustaljenih diplomatskih poti. Uspelo ji je priti tudi do osebnih dokumentov obeh glavnih pogajalcev, Borisa Šnuderla in Eugenia Carbone-ja. Zbrano gradivo med drugim daje jasne odgovore na vprašanja, kdo si je zamislil prosto industrijsko cono, kako sta obe strani gledali na manjšinsko vprašanje in kolikšno vlogo je v pogajalskem procesu na jugoslovanski strani odigrala Slovenija. O tej problematiki in o obeh knjigah bodo jutri spregovorili trije zgodovinarji: avtorica zbornikov dr. Viljenka Škorjanec, njen mentor prof. dr. Božo Repe in urednik Virov dr. France M. Dolinar. Počitnice: čas za otrokovo igro in zabavo Umetnost, znanost in igra omogočajo otroku, da se na prijeten način približa naravi in odkriva njene mehanizme, olike in kompleksnost ter njena čudesa; to so aspekti, ki vodijo otroka, da vzljubi in razvije spoštovanje pa skrb do matere narave preko Znanja. Umetnik Leonardo Calvo, član Fundacije ELIC (proste šole otrokovega raziskovanja) vas vabi, da skupaj delimo trenutke tovrstnega srečanje vašega otroka od 26. do 29. junija (Zemlja živo bije: ponovno odkrivanje narave preko drevesa) in od 3. do 6. julija (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) na Opčinah (Villaggio del fan-ciullo). Informacije: 040-390823 ali 040-774568 ali 333-4784293. devin - V priredbi Otroškega pevskega zbora Ladjica Mladi lutkarji so ob koncu enotedenske delavnice uprizorili pravljico o Muci Copatarici Skupinska slika udeležencev lutkovne delavnice pred sedežem devinskih zborov Znamenita pravljica Ele Peroci o Muci Copatarici je minuli petek na sedežu devinskih zborov doživela dvakratno lutkovno uprizoritev: dopoldne za otroški vrtec, popoldne pa za za širše občinstvo. Nastopilo je 16 mladih lutkarjev ob koncu enotedenske delavnice, ki jo je priredil Otroški pevski zbor Ladjica. Posebnost je bila v tem, da so celotno predstavo poustvarili sami otroci: sešili so lutke, pripravili maske, sestavili besedilo in ga uglasbili ter naposled vse to tudi uprizorili. Seveda čisto sami niso bili, saj je delavnico strokovno vodila Jelena Sitar iz Ljubljane, kije predstavo tudi režirala. Mentor za glasbo pa je bila Marja Feinig iz Devina, in sicer ob pomoči Jasmin Podversič iz Doberdoba in Lucije Tavčar iz Devina. Zanimivo je, da so bile maske lutk pravzaprav odlitki obrazov mladih lutkarjev, tako da so le-ti na neki način nastopili s svojim obrazom. »Na tak način so otroci imeli možnost vzpostaviti nov odnos do drugih, pa tudi do samih sebe,« je pojasnila Jelena Sitar. / TRST Nedelja, 24. junija 2007 7 Skupni evropski projekt Agromin Deželna Kmečka zveza Trst in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper organizirata danes ob 15. uri delavnico v sklopu projekta Agromin. Delavnica o možnostih čez-mejnega in mednarodnega sodelovanja v programskem obdobju 2007-2013 bo potekala na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah (ul. Ricreatorio 2) in jo bo vodil vodja urada za evro-projektiranje in čezmejno sodelovanje slovenske manjšine v Italiji - Euroservisa Erik Švab. Projekt Agromin je skupni evropski projekt sodelovanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji, za katerega so pridobili finančna sredstva iz Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Italija -Slovenija 2000-2006. Pobuda je zaživela aprila 2005 in se bo zaključila novembra 2007. Nosilca projekta sta deželna Kmečka zveza Trst v Italiji in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper v Sloveniji. Cilji projekta so ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje enotne čez-mejne ponudbe tipičnih proizvodov in okrepitev sodelovanja med obema manjšinama. Dolina Glinščice v TV oddaji Alpe Jadran Srednjeevropski televizijski obzornik bo na sporedu tudi v poletnih mesecih. Uredništvo oddaje, ki je zaupano Loredani Gec, sporoča vsebino junijske številke. Na sporedu bo nocoj okoli 21. 55, po televizijskem dnevniku. Slovenski program deželnega sedeža Rai bo tokrat prikazal naravne lepote doline Glinščice. Govor bo še o upadanju natalitete v Sloveniji, o srečanju vabilcev na poroke iz dežele Salzburg, o zanimivem poskusu, s katerim želijo v Zagrebu premostiti nezaupanje med raznimi verskimi skupnostmi. Sledil bo portret ekonomista z Bavarske, ki je navdušen speleolog in raziskovalec, predstavljena bo tudi kulturno-turi-stična pot, takoimenovana Tran-sromanica, ki teče skozi štiri evropske države, tudi preko Slovenije. Hrvaška Tv pa bo pokazala, kako obnavljajo stare kamnite hiše na Hvaru. Gledalci bodo lahko spoznali še muenchen-sko živilsko tržnico, ki ima že dvesto let. Kogar zanima antična umetnost, pa bo užival ob lepih posnetkih mozaikov iz Ogleja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 28. junija. Letovanje za ostarele Odgovorna za Upravno službo -Socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v kraju Abano Terme (PD) za 50 ostarelih oseb od 10. do 24. septembra 2007. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Razpis in obrazec prošnje za udeležbo na letovanje sta na razpolago v Uradu socialne službe Občine Devin Na-brežina - Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, na županstvu Občine Repentabor in na županstvu Občine Zgonik. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prošnje za udeležbo morajo biti izpolnjene na ustreznem obrazcu in morajo biti oddane, s priloženimi ustreznimi dokumenti, na zgoraj omenjene naslove od 2. julija do vključno 20. julija 2007 med 8.30 in 10.30, od ponedeljka do petka. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, tel. 040-299145. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO v sodelovanju z uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi NA SREČANJE SLOVENCEV ŽIVEČIH PO ITALIJI, ki bo V OGLEJU (AQUILEIA) V NEDELJO, 1. JULIJA 2007 Začelo se bo s sv. mašo v oglejski baziliki ob 11.30 in nadaljevalo s kulturnim programom v kleti/gostišču CATULLIO (je dobro označeno na desni strani poti proti Gradežu - od bazilike kakih 500 m). Z nami bodo; dr. Janez Dular, vodja sektorja za slovenski jezik na ministrstvu RS za kulturo in minister prve slovenske vlade po osamosvojitvi; odbornik deželne vlade Furlanije Julijske krajine dr. Franco lacop; svojo prisotnost so že napovedali Slovenci, ki živijo v Milanu (Društvo Slovenci v Milanu), Turinu, Comu in drugod. Srečanje bodo obogatili gledališki umetnik Tone Kuntner, mešani cerkveni pevski zbor iz Mirna pod vodstvom pevovodje Andreja Budina (pel bo tudi pri maši) in znani slovenski harmonikaš. Pripravljeno za prijetno druženje in pogostitev. Prisrčno vab/jen/ in nasvidenje! Projekt Interreg IIIA Italija - Slovenija 2000 - 2006 "AGROMIN - KMETIJSTVO MANJŠIN -ANALIZA IN OVREDNOTENJE TIPIČNIH PRIDELKOV IN IZDELKOV NA ČEZMEJNEM OBMOČJU" Deželna kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti Vas vljudno vabita na Workshop o možnostih čezmejnega in mednarodnega sodelovanja v programskem obdobju 2007-2013 Posvet bo v Sejni dvorani Zadružne kraške banke Ul. Ricreatorio 2, Opčine 25. junija 2007 od 15.00 do 17.00 ure Včeraj danes Danes, NEDELJA, 24. junija 2007 JANEZ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - luna vzide ob 15.15 in zatone ob 1.17. Jutri, PONEDELJEK, 25. junija 2007 HINKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,4 stopinje C, zračni tlak 1009,2 mb pada, veter 12 km na uro za-hodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,7 stopinje C. OKLICI: Alessio Floreangig in Michela Cadel, Thomas Reinhard Gronegger in Elisabetta Grandolfo, Martin Rustja in Jasna Simčič, Massimo Lo Piccolo in Alberta Gruden, Alessandro Pozzati in Tamara Bianchi, Bruno Castelli in Barbara Cavalieri, Bruno Bortolini in Mim-ma Palmisano, Francesco Camerotto in Barbara Busecchian, Giuseppe Mintri in Valentina Bianco, Stefano Franco in Katia Naro, Francesco Mosca in Julia Noscova, Roberto Flamini in Raffaella Stauri, Vitagliano Ercoli in Anna Maria Valente, Luigi Calandra Sebastianel-lo in Diana Cecirlan, Claudio Fabbro in Maria Porro, Roberto Bevilacqua in Jessica Picali, Nicola Zorzi in Carlotta Navarra, Massimiliano Viti in Ada Lilo, Eugen Visan in Ionela Naftica, Daniele Bernardon in Natascia Visintin, Germano Benci in Neiry Jenobeba Labace-na Labori, Walter Paiero in Manuela Querin, Fabrizio Testa in Sanja Vasilje-vič, Vincenzo Amatulli in Cinzia Stu-rari, Infe Samb in Valentina Lucanto, Paolo Turcovich in Cristina Zacchigna. [I] Lekarne Nedelja, 24. junija 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek (040 2251419). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Dre vo red XX. sep tem bra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6 - Ul. Di- az 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). Od ponedeljka, 25.junija, do sobote, 30. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16. ure Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Re -vollella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (tel. 040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -sa mo s pred hod nim te le fon skim po zi -vom in z nuj nim re cep tom. Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Gol-donijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -sa mo s pred hod nim te le fon skim po zi -vom in z nuj nim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Le kar na od pr ta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroš ki bol niš ni ci Bu r lo Ga -ro fo lo. ui Kino SLOVENSKI KLUB sklicuje dne 25. junija 2007 IZREDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Preučitev možnosti včlanitve v t.i. Distretto culturale. 2. Razno. Prvi sklic bo ob 20.00, drugi ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL S. Francesco 20 H Vabljeni! 17.30, 18.30, 19.30, 20.20, 21.30, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 17.15, 19.45, 22.10 »Le regole del gioco«; 10.50, 12.40, 14.45, 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Hostel: parte 2«; 11.00, 12.45, 14.45, 16.30, 18.15, 20.00 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 10.45, 15.30, 18.30, 21.30 »Il destino di un guerriero«; 10.55, 15.15 »I Robinson - Una fami-glia spaziale«. EXCELSIOR -17.00,18.45,20.30,22.15 »XXY« nagrajen v Cannesu leta 2007. EXCELSIOR AZZURRA- 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI - 16.00, 20.10 »Il destino nel nome»; 18.00, 22.10 «Le vite degli al-tri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 18.00, 19.30, 22.00 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.30, 22.15, »Finché nozze non ci separino«. KOPER - KOLOSEJ -15.50,19.00,22.00 »Zodiak«; 16.00, 18.40, 21.20, 23.55 »Oceanovih 13«; 20.30, 23.45 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 14.30, 16.30, 18.30 »Shrek Tretji« (sinhroni-ziran). NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 22.15 »Goal 2: vivere un sogno«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Io e Beethoven«; 18.20, 22.15 »Ti va di pagare«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«. SU PER - 11.00, 16.00 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 11.00, 17.30 »I pirati dei Caraibi: Ai confini del mondo«; 20.15, 22.00 »La citta pro-ibita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantasti-ci 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turttles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi: Ai confin del mondo«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 15.00, 17.20, 19.50, 22.20 »Il destino di un gurriero«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hostel: parte 2« prepovedano mladim pod 14. letom. Čestitke ALCIONE - 15.45, 18.30, 21.15 »Zodiac«. AMBASCIATORI- 11.00,15.30,17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e Silver Surfer«. ARISTON - 20.00 »Lo sguardo dell'al-tro«; 21.30 »L'anniversario«. CINECITY - 12.45, 18.30, 21.40 »Ocean's thirteen«; 10.55, 15.15, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 11.00, 12.50, 14.50, 15.30, 16.40, NAROČNIKOM MMMSIKKEGW d ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. PETER LEV nas bo danes s svojo prisotnostjo nadvse razveselil. Vsi ki ga imamo radi, se bomo okoli njega zbrali in ga ljubeče crtali. Trebenci mu vse lepo v življenju želimo! Danes bo v Bazovici na hišni številki 43 velik praznik! Skrbni domači gospodar IVAN KRIŽMAN-ČIČ - Miro Jurjev, praznuje svojih »mladih 80 let« in obenem goduje. Da bi še ve li ko let pri dob rem zdravju, v objemu svoje velike družine užival sadove svojega neutrudnega dela v prid vaške skupnosti, mu želijo hvaležni vaščani. V Padričah danes slavi 80 let IVANKA GRGIČ - »B'krčeteva«. Ob lepem jubileju čestitamo Škabčevi št. 32. Draga ANAMARIJA, mislila si , da so le sanje, toda tudi tokrat z dobro voljo, trudom in vztrajnostjo si se že drugič na univerzi odlično izkazala. Iskreno ti čestitamo in želimo še veliko uspehov, družina Vi sin tin. Iskreno čestitamo naši Lari Jogan Polak ob uspešno opravljenem magistrskem podiplomskem študiju iz naravovarstva na univerzi v Ljubljani vsi domači, ki jo cenimo in imamo radi. Ob 50. obletnici mašniškega po-svečenja iskreno čestitamo patru Bogomiru Srebotu Društvo Slovencev miljske občine Naša ALENKA je v petek z odliko diplomirala iz vzgojnih ved na tržaški univerzi. Iz srca ji čestitajo in želijo da bi preživela lepe počitnice, pa da bi se ji izpolnile vse srčne želje: Martin in Mija ter vsi ostali iz Barkovelj. Prejšnji petek je ALENKA ŠTOKA na tržaški univerzi diplomirala iz vzgojnih ved. Nona Albina in stric Fran ko ji čes ti ta ta iz vsega srca, se z njo veselita in ji želita, da bi bila v življenju vedno uspešna in srečna. Najin dragi stric MATIČKO praznuje danes veselih 30 let, mamica LARA pa slavi tudi rojstni dan. Črtomir in Nikolaj z vsemi doma či mi že li ta obe ma obi lo ve se lja, ljubezni in srečnega počutja. Danes pri »B'krčtvih« na Padričah bo velik dan, ker IVANKA praznuje 80 rojstni dan! Še veliko zdravja in sreče ji želi KD Slovan. Najprej smo menili, da bosta Maksi in Tanja Alana dobila, potem se je izkazalo, da se bo stvar ma lo spre me ni la, in ko smo že mislili, da bo Nikolina, takrat, končno, pokuka na svet prelepa IRINA! Srečno povečani družinici želijo Martina, Daniel, Neva, in Ni co la. Pri Jurjevih v Bazovici se danes vse veseli, saj naš dragi Miro jih že 80 slavi. Da bi srečen, zdrav in delaven še naprej ostal ter še mnogo lepih trenutkov v življenju zbral, mu iz srca želijo vsi domači. V petek, 22. junija je uspešno zaključila študij iz vzgojnih ved Alenka Štoka. Iz srca ti čestitamo in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov mama, tata, brat Edvin, nona Zora in tvoj Angelo. V ponedeljek je Annamaria že drugič doktor postala in se tokrat na tržaški fakulteti vzgojnih ved uspešno izkazala. Vse naj, naj... v življenju ji želijo Pepi, Sonja, Katja, Egon in Robert B Nedelja, 24. junija 2007 TRST / RNSRMBLR «So» WAWYVAY " 1**25. m 24. JUNIJA V PRAPROTU DANCS 24. JUNIJA OB 18.00 URI ANSAMBLI DUO NORMAN IN GREGOR - NAŠI FANTJE IZ BREGR - TRIO BRŠUflN MLADI KRAŠKI MUZIKANTI - THE AUTENTICS - HAPPY DAY REVIVAL PLESNR SKUPINA TERPSIHORA CHEER DANCE MILLENIUM, ki bodo prvič v zgodovini dvignili Malaiana na sam vrh človeške piramide. Credo ovac bo danes vodil pastir OMAR MARUCCELLI CftEOHO CWKRITOQ DIL WHO lADBUiUA KSiŠU BMKJ HÖ Kmetija Boljunec 357 Tel./ Fax 040 227019 Gsm. 3333248011 ODPATJE KIOSKOV OB 17.00 UM AÍD IN SKD PRIMOREC vabita y\A koncert skupine mmrmm M CtMUi, 29. 200? <¿2030 M NOGOMETNEM IGRIŠČU V TREBČAH Loterija 23. junija 2007 Bari 65 77 41 12 62 Cagliari 37 62 2 9 5B Firence 42 B6 50 13 17 Genova 44 76 1B 51 17 Milan 90 76 2 6 11 Neapelj 15 12 73 4B B2 Palermo 6B 65 13 B0 17 Rim 70 B1 45 6B 41 Turin 36 64 71 52 B4 Benetke 46 40 6B 67 39 Nazionale 40 22 34 3B 29 Super Enalotto Št. 75 15 42 65 68 70 90 jolly 46 Nagradni sklad 3.614.447,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 4.495.935,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 722.889,46€ 10 dobitnikov s 5 točkami 72.288,95 € 1.796 dobitnikov s 4 točkami 402,50 € 66.470 dobitnikov s 3 točkami 10,88 € Superstar 4Û Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami -t 5 dobitnikov s 4 točkami 40.249,00 C 208 dobitnikov s 3 točkami 1.0B7,00C 3.023 dobitnikov z 2 točkama 100,006 18.551 dobitnikov z 1 točko 10,006 41.115 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Ženska pevska skupina KD Ivan Grbec iz Škednja vabi danes, 24. junija 2007 ob 18. uri v društvene prostore - Škedenjska ul. 127 na zaključni koncert pevske sezone »Veselapesem na Zresni dan« V^Vodi in samostojno nastopa dinamična Marjetica Popovski, povezuje Sara Trampuž.^s SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Sv. Križa organizira RAZSTAVO VSEH DOMAČIH USTVARJALCEV z naslovom POZNAŠ KULTURNO, GLASBENO IN LIKOVNO BOGASTVO SVOJE VASI OTVORITEV DANES, 24.06.2007 OB 20.70 V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka 25. junija do nedelje 1. julija ^ od 17.00 do 20.30 , 9 Šolske vesti DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. 0 Prireditve ANSAMBEL HAPPY DAY v sodelovanju s športnim rekreacijskim društvom »Vaška Skupnost Praprot«, organizira danes, 24. junija 2007, praznik ob 20. letnici delovanja. Danes, 24. junija ob 17. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop skupin duo Norman in Gregor, Naši fantje iz Brega, trio Br-šljan, Mladi kraški muzikanti, The Au-tentics, Happy Day revival in plesna skupina Terpsihora. Čredo ovac bo danes vodil pastir Omar Marucelli. MEŠANI PEVSKI ZBOR MAČKOLJE vabi na celovečerni koncert z gosti danes, 24. junija ob 20. uri. Koncert se bo odvijal v Križnem hodniku v Piranu. OBNOVLJENA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN GRBEC vabi danes, 24. junija, ob 18. uri v društvene prostore, v Škedenjski ulici 124, na zaključni koncert pevske sezone »Vese- H Mali oglasi ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi družinskih razlogov privatnik proda privatniku trgovinsko dejavnost: prikupna trgovina z darilnimi predmeti in nakitom, vsa v steklu, glavna postaja, stalna klientela. Tel. 389-6757289. PODJETJE V KOPRU išče izkušenega prodajalca od 30 do 45 let. Zaposlitev za nedoločen čas. Pogoj je lastno vozilo in znanje italijanščine. Od kandidata pričakujemo razpoložljivost tudi soboto in nedeljo. Zaslužki do 4000,00 Evrov. Telefon 0039-3934564992 (od 14. do 19. ure). 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel.347-6145807. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje (80 kv. metrov) na Proseku. Tri sobe, kuhinja, balkon in parkirišče. Tel. 333-1129574. KAVARNA V TRŽIČU išče natakarico. Zaželena je dinamičnost, volja do dela in dostojnost. Curriculum vitae posredovati na info@pahor.it ali na tel. št. 0481-40469 od 9. do 13. ure. KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifi-ca« ali po možnosti »qualificazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007. KUPIM knjige za IV. razrede višje šole. Tel. 340-0030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo krasno mucko. Tel. 040-826941. LJUBITELJU ŽIVALI podarimtrima-le kužke mešance, majhne rasti. Tel. 040-228781. NUDIM KNJIGE za I., II. in III. razred nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v poletnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). NUDIM VSE KNJIGE za I., II. in III. razred DTTZ Žige Zoisa. Tel. na št 339-3036533. SKD Vesna, ŠD Mladina, ŠD Vesna s pokroviteljstvom Dežele Furlanije Julijske krajine in Združenja za Križ VABIJO NA KONCERTA: Iv sredo, 27Junijaiob 21.00| evRopska tuRneja znanm makedonskiH tRUBačev KOČANIORKESTAR 29.30?" ii™ 6.1. 8.,u" 13.14.15.» 20.21.22."- la pesem na kresni dan«. Vodi in samostojno nastopa dinamična Marjet-ka Popovski, povezuje Sara Trampuš. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA S. MIHAELA iz Zgonika, vabita na koncert »V spomin na Mariota«, ki bo v četrtek, 28. junija 2007, v cerkvi Sv. Urha v Samatorci ob 21. uri. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter nonet Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. v petek, 29. junija ob 20.30 V pRiČAkoVANJU NA Rock OlOČEC BLEK PAMTERS + pRedstavitev in vpisovanje v fanj kLeB speciaL cuest BLek pampeRS NUJNO IŠČEM dva dijaka - študenta za raznašanje letakov v Trstu in okolici za obdobje 2 tednov. Tel. št.: 3338337691. OPČINE: prodaja se stanovanjska hiša 210 kv. m v mirnem okolju z dobrimi povezavami: dnevna soba s kaminom, kuhinja, dve kopalnici, tri spalne sobe, klet, dva pokrita parkirna prostora, velik vrt, terasa. Arco immobilia-re 340-2311464. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA išče prodajalko z urnikom part-time. Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure na tel. 348-4718441. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 12/02, prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim stiri zimske gume. Tel. 335-387517. PRODAM motor Cagiva SST 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljaz-nik, letnik 1981. Tel 348-6001728. PRODAM VW Polo CL Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik '93, temno plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936. SLOVENIJA: v bližini mejnega prehoda Bazovica se prodaja dvostano-vanjsko hišo, 420 kv.m (2x 210 kv. m) z velikim vrtom. Možnost nakupa tudi v četrti gradbeni fazi - vsaka 165.000 evrov. Arco immobiliare 340-2311464. STAR SEM 6 LET, v četrtek, 14. junija zvečer, sem pred občinsko telovadnico v Dolini, izgubil moj najljubši nahrbtnik. Kdor ga je dobil naj pokliče mojo mamo na št. 339-7823420. V STROGEM SREDIŠČU NA OPČINAH, dajem v najem prostor, 59 km z dvema manjšima prostoroma, uporaben lahko kot skladišče, ambulanta ali za manjšo obrt. Informacije na tel. št. 040-211043. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. Hl Osmice VSAKOLETNAOSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040-299450. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. f AŠD PRIMOREC priredi ŠPORTNI PRAZNIK na nogometnem igrišču v Trebčah 16., 17., 23., 24. junija Oelovali bodo dobro založeni kioski Turnir 7x7 na malem igrišču Danes, 24.6. ples z ansamblom FERALJ Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita na okroglo mizo Tajni dokumenti o Osimskih sporazumih (ob izidu drugega zbornika Viri) Spregovorili bodo prof. dr. Božo Repe dr. Viljenka Škorjanec dr. France M. Dolinar Jutri, ob 20.30 v Peteriinovi dvorani, ul. Donizetti 3 OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. V PREBENEGU na Bržnici je odprl os-mico Davorin Bandi. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293. M Izleti SEKCIJA LOVCEV »ENALCACCIA« organizira izlet v Ladijo po reki Sile v pokrajinskem parku Sile. Kosilo je predvideno v restavraciji. Odhod iz Domija pred Voila' ob 6. uri. Cena izleta znese 60,00 evrov. Zainteresirani pokličite na tel. št. 040-280596. SPDT organizira tridnevno potepanje po karavankah od 29. junija do 1. julija 2007. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v kočah. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 - Livio. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). / TRST Nedelja, 24. junija 2007 9 □ Obvestila KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. NŠK TRST obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija vse do 31. avgusta 2007 knjižnica poslovala po poletnem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorič-ne in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. AŠD PRIMOREC prireja danes, 24. junija 2007, Športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples. SLOVENCI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMAR-JA bodo danes, 24. junija ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Štramarju počastili svojega zavetnika sv. Ivana. Slovesno mašo bo daroval zlatomašnik p. Bogomir Srebot. SLOVENSKI KLUB sklicuje jutri, 25. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlanitve v nastajajoči Distretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. ŠRD VAŠ KA SKUP NOST PRA PROT organizira 33. Šagro v Praprotu danes, 24. junija 2007. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽEN CEV IN KNJIŽ NI CA DU ŠA NA ČERNETA vabita jutri, 25. junija, v Pe-terlinovo dvorano v Trstu, kjer bo ob 20.30 okrogla miza Tajni dokumenti o Osimskih sporazumih. Ob izidu že drugega zbornika Arhivskega društva Slovenije Viri o nastajanju Osimskih sporazumov, bodo spregovorili zgodovinarji prof. dr. Božo Repe, avtorica in urednica obeh zajetnih zvezkov dr. Vi-ljenka Škorjanec in urednik Virov dr. France M. Dolinar. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORA-TORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Dru- ga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 ev-rov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN -TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Nabrežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 333-8980166 (Erika Koja-nec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). STRAN KA KO MU NISTIČ NE PRE NO -VE - Krožek občine Dolina vabi na Praznik komunističnega tiska na Kr-menko. Danes, 24. junija, ples z ansamblom Evergreen. Jutri, 25. junija, ples z ansamblom Oasi. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 26. junija 2007, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, redna pevska vaja. ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA v torek, 26. junija 2007, od 20. ure na igrišču na Konto-velu. Vabljeni atleti, člani, starši in prijatelji. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 27. junija, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! AŠD IN SKD PRIMOREC vabita na koncert skupine The Authentics v četrtek, 28. junija 2007, ob 20.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. NA TRGU pred škedenjskim muzejem, bo v četrtek, 28. junija ob 20. uri, koncert godbe iz Sv. Antona pri Kopru. Pred koncertom bo nastopila plesna skupina. V tem času bo trg zaprt za promet. ZADRUGA NAŠ KRAS IN KD KRAŠKI DOM vabita na Štrekljev večer v petek, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TITANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štrekelj iz Komna in JSKD-OI Sežana. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlač-nik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. ju- nija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://-www.comune.duino-aurisina.ts.it« www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Ju- lijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čoko-ladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predpro-daja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Kor-zo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. + 17. junija je preminil naš dragi Pavel Franza Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Hedvika, sin Peter s Silvio in Jasmin Trst, 24. junija 2007 Pogrebno podjetje Zimolo Ob izgubi dragega Pavla sočustvujemo z družino Anica, Riccardo in Tone + Mirno je zaspal naš dragi Oskar Žužek Žalostno vest sporočajo žena Lucia, sestra Elvira in ostali sorodniki. Pogreb bo 30. junija ob 11. uri iz tržaške mrtvašnice v mavhinjsko cerkev. Sesljan, 24. junija 2007 Ob izgubi dragega Oskarja izreka ženi Luciji in ostalim sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje ZAHVALA Svoj ci Nestorja Pertota se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh izkazali sočustvovanje in po čas ti li nje gov spo min.; še po se bej dr. Štokelju, g. Vončini in don Eliu ter go spe Ve ri Polj šak. Barkovlje, 24. junija 2007 t Za vedno nas je zapustila naša ljubezniva mama in nona Marija Cosina vd. Sancin (Ika) Žalostno vest sporočajo hčeri Vida in Marta z možem Brunom, vnuki Fabia, Daria in Franketo z družinami ter ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 25. junija 2007 ob 11.00 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Boljunec. Zahvaljujemo se dr. Tenzeju in dr. Za-ramelli za nego in požrtvovalnost. Posebna zahvala bolničarki Pini ter Pavli in Mariji. Boljunec, 24. junija 2007 Zadnji poljubček noni Iki Samoa, Maori, Giulia in Nicole Žalovanju se pridruži Alessia Ob težki in boleči izgubi drage tete Ike žalujejo z Vido in Marto sestrične Neva, Ada in Nerina Ob izgubi drage mame, none in pra-none Marije Cosina izrekamo svojcem iskreno sožalje. Družini Korošec in Maurel ZA HVA LA Norma Zudich por. Gruden (Meri) Ob iz gu bi na še dra ge se is kre no za -hvaljujemo g. župniku Markuži, g. Jožku Grudnu za občutene poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z na mi. Svoj ci Zgonik, 24. junija 2007 24.6.2006 24.6.2007 Dragica Milič Kresevič ^ar m. m Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji Zgonik, Lonjer, 24. junija 2007 1 0 Nedelja, 24. junija 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it števerjan - Minister Milan Zver na proslavi ob obletnici slovenske osamosvojitve »Slovenija si ne zasluži kril, če ne spoštuje svoje zgodovine« Večer priredili Svetovni slovenski kongres, krožek Anton Gregorčič in Zveza veteranov gorica - Odbor za Demokratsko stranko Na pot spojitve Cerničeva (SSk): Nameravamo pristopiti, najti bo treba pravo obliko Postopek nastajanja Demokratske stranke (DS) so sprožili tudi na Goriškem. Včeraj so pokrajinski tajnik Marjetice Diego Moretti, pokrajinski tajnik Levih demokratov Omar Greco in Mara Cernic v imenu Slovenske skupnosti predstavili načrt ustanovitve pokrajinskega odbora, ki bo skrbel za snovanje nove stranke in v katerega želijo privabiti tudi druge reformistične sile in občane. Po besedah političnih predstavnikov naj bi goriška Marjetica kljub notranjim sporom enotno podpirala združitev v eno stranko; isto velja za Leve demokrate s svojo slovensko komponento vred. Enostavna spojitev v en sam politični subjekt pa je bolj vprašljiva za etnično stranko, kot je Slovenska skupnost. »Nameravamo pristopiti k Demokratski stranki, treba pa bo še najti najboljšo obliko,« je včeraj povedala Cerničeva. Moretti je večkrat podčrtal, da je odbor za ustanavljanje DS odprt projekt, pri katerem bodo soudeleženi tudi posamezniki, ki niso vpisani v nobeno stranko, a se prepoznavajo v reformističnih pogledih levosredinske Oljke. »Ponovno je treba pridobiti zaupanje občanov. Do ustanovitve DS mora priti na temelju demokratične participacije in dialoga,« meni Cerničeva. Greco je povedal, da bodo v ro- Z leve pokrajinska tajnika Greco in Moretti bumbaca ku desetih dni sporočili imena članov odbora, le-teh pa bo med 40 in 50. Z nekaterimi so že stopili v stik, dobrodošle pa so tudi prostovoljne prijave, so povedali. »Cilji odbora so promocija vsedržavnega manifesta in programa DS, sestava prokrajinskega manifesta, ki bo postavljal v ospredje krajevna vprašanja, in priprava na primarne volitve, ki bodo potekale 14. oktobra in na katerih bo izbrano vse-državno vodstvo DS,« je pojasnil Greco in dodal, da bo odbor upošteval potrebo po prenovi političnega zastopstva in nastopanja. »Zato si nadejamo, da bo vanj vstopilo veliko mladih in žensk. Takoj za pokrajinskim odborom bo treba sestaviti tudi krajevne odbore v vsaki občini,« je opo-zo ril Gre co. O sporih v Marjetici, ki so jim goriške volitve prilile ognja, je Moretti včeraj povedal, da se stranka zaveda velike odgovornosti, ki jo nosi v tem političnem trenutku. »Treba je strniti vrste. Tokrat ne smemo delati napak. Nihče noče, da bi se projekt Demokratske stranke izjalovil in postal le spojitev med strankami,« je ocenil pokrajinski tajnik Marjetice Moretti in pristavil: »Izziv gradnje nove stranke je velik. Identitete tistih, ki bodo pristopili, se ne bodo izbrisale, treba pa bo najti politično sintezo.« (Ale) Domoljubje, slovenstvo in narodni ponos so bili v središču proslave ob šestnajsti obletnici osamosvojitve Slovenije, ki je potekala v petek Pod lipo, na domačiji Terpinovih v Števerjanu. Doživetega praznovanja, ki so ga obogatili glasbeni intermezzi, Gradnikovi verzi in predstavitev knjige o slovenskih koreninah, se je udeležil slovenski minister za šolstvo in šport Milan Zver. Na sugestivno prizorišče pod krošnjato, dišeče in iz simbolnega vidika izredno bogato drevo so ga povabili Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Italijo, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice in Zveza veteranov vojne za Slovenijo. »V Sloveniji smo bili doslej premalo pozorni do gojenja domoljubja, nacionalne simbolike in spoštovanja korenin. Zgodovinopisje se v zadnjih letih izboljšuje, v šoli začenjamo bolje razvijati našo nacionalno kulturo, veliko pa je treba še narediti,« je med svojim govorom povedal minister Zver in poudaril: »Vedno sem občudoval razvitost narodnega ponosa v Slovencih v zamejstvu in po svetu. Upam, da bomo tudi v matici prišli do tega. Slovenija si ne zasluži kril, če ne spoštuje svoje zgodovine.« Zver je s tem v zvezi pohvalil vsebino in sporočilo knjige Jožka Šavlija z naslovom Karantanija. »Naši predniki so z ustoličevanjem knezov, s srečevanjem starešin ter z drugimi obredi in simboli gojili demokratično družbeno strukturo že sredi zgodnjega Številno občinstvo, v prvi vrsti vidni predstavniki politike in institucij bumbaca srednjega veka. Tako veličastno zgodovino morajo učitelji prenašati učencem,« je še ocenil slovenski minister. Pred ministrovim govorom je Šavli sam predstavil svojo knjigo, med štever-janskim večerom pa sta na oder stopila tudi gledališka igralca Bogdana Bratuž in Anton Petje, ki sta prebrala venec Grad-nikovih poezij. Za glasbene točke so bili zadolženi trio Glasbene šole iz Nove Gorice, Aleksander Sluga in Marcello Cas-sese z violončelom ter otroški pevski zborček, napovedovala pa je prosvetna delavka Franka Padovan. Ob Zveru, ki ga je spremljala zgodovinarka Andreja Va-lič, so številno občinstvo nagovorili tudi gostitelj in predsednik Konference za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa Marijan Terpin, deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak, števerjanski župan Hadrijan Corsi, župan občine Brda Franc Mužič in nekdanji slovenski konzul Tomaž Pavšič. Vsi so izrazili pomen obeleževanja slovenskega državnega praznika, pa tudi potrebo po ohranjanju narodnega ponosa in demokratičnih idealov. Med vidnimi gosti na večeru ob števerjanski lipi sta bila tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj in predsednik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar. Aleksija Ambrosi šolstvo - Zver Oblasti bo opozoril na krčenje prispevkov Minister Milan Zver bumbaca »Italijanske oblasti bomo opozorili na vprašanje krčenja javnih prispevkov šolam, ki zadeva tudi slovenske izobraževalne ustanove v Italiji. Priložnost za razpravo bomo imeli 4. septembra, ko se bomo srečali s predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine in ravnatelji manjšinskih šol.« O problemih slovenskega šolstva v deželi FJK je ob robu petkovega praznovanja dneva slovenske samostojnosti, ki ga je konferenca za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Zvezo veteranov vojne za Slovenijo organizirala v Števerjanu, spregovoril slovenski minister za šolstvo in šport Milan Zver. Na težave in nove izzive slovenskih šol v zamejstvu ga je med sprejemom na domačiji Terpinovih opozoril deželni svetnik Mirko Špacapan. Zver se je zavzel za iskanje rešitve po institucionalni poti. »Dobro priložnost za izmenjavo stališč z italijanskimi politiki bo ponudilo tudi odprtje obnovljene italijanske osnovne šole Vincenzo De Castro v Piranu,« je povedal Zver in dodal: »Pokazali jim bomo standarde manjšinskih šol v Sloveniji. Želimo si, da bi bili pogoji slovenskih šol v FJK isti.« Kakovostna raven slovenskih šol v zamejstvu je po mnenju slovenskega ministra dobra, čeprav se v zadnjih letih rojevajo nove težave in izzivi. »Populacija slovenskih šol v zamejstvu narašča, ker italijanske družine vedno pogosteje vpisujejo otroke vanje. Z istim pojavom se soočajo tudi v Avstriji,« je podčrtal Zver in zaključil: »Vpisovanje otrok večinskega naroda v manjšinske šole kaže na spoznanje, daje obvladovanje več jezikov znak kakovosti in kompetence, kar je nedvomno nekaj pozitivnega. Istočasno ta trend postavlja slovenske šole pred nove izzive in vprašanja, na katera bo treba čimprej odgovoriti.« (Ale) t Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia obvešča uporabnike, da bodo dne 25. junija 2007 uradi na Korzu Italija 110 zaprti javnosti zaradi selitve. Redna dejavnost bo stekla 26. junija v novem sedezzu na ulici Carducci 2 v Gorici s sledecim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.15 do 13.15. ii ÍÍ ,i . Vaše zamisli so naši načrti www.fondazionecarigo.it / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. junija 2007 1 1 Tabla po postopku romjan - Z deželnimi svetniki o gradnji novega slovenskega šolskega pola Načrt bo treba spreminjati, manjka pa še milijon evrov Zaradi priliva romjanskih otrok se s prostorsko stisko spopadajo na doberdobski nižji srednji šoli Bandelj o Buonaviticoli Tržiška desna sredina je vzrojila, ker na trgu Tommaseo v Tržiču včeraj ni bilo načrtovanega odkritja table, posvečene fojbam in istrskim ezulom, za katero je dalo pobudo društvo »10 feb-braio«. Župan Gianfranco Pizzolitto je pojasnil, da še ni bil izpeljan potrebni upravni in politični postopek, zato je odkritje obeležja zamrznil; odloženo naj bi bilo na 16. september. Načrt za gradnjo novega slovenskega šolskega pola v Romjanu bo treba spremeniti. Sedanji načrt je deloma dotrajan, v kolikor so nekatere prostore že uresničili v obnovljenem poslopju v ulici Capitello, spreminja pa se tudi demografska struktura šolske populacije: novi šolski pol bodo po predvidevanjih še množičneje obiskovali otroci iz vsega tržiškega mesta okrožja. V prihodnjem letu pričakujejo na romjanski osnovni šoli porast štirinajstih otrok (skupno jih bo 107 proti 93 učencem komaj zaključenega leta), medtem ko naj bi bil v vrtcu le en otrok več, kar pa bo pomenilo, da jih bodo v štirih sekcijah našteli skupaj 112. Kot nam je povedala ravnateljica večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, bodo zaradi porasta vpisov imeli letos prvič dva prva razreda osnovne šole, na podlagi vpisov v vrtec pa lahko pričakujejo, da se bo potreba po odpiranju dveh sekcij ponavljala tudi v naslednjih letih. Neprestana rast romjanskih otrok pritiska na Doberdob. V kraški občini jeseni ne pričakujejo porasta malčkov v vrtcu, osnovna šola bo narasla za štiri otroke, v klopi prvega razreda nižje srednje šole pa naj bi septembra sedlo dvajset učencev, med katerimi je skupina iz Romjana. Prostorsko stisko beležijo torej v Romjanu, posledično pa tudi v Doberdobu, še predvsem na nižji srednji šoli; tu naj bi uresničili nove učilnice, predvidoma dve za dvajset učencev, ki naj bi ju uredili nad slačilnica-mi občinske telovadnice, v pritličju pa načrtujejo širitev občinske knjižnice. O gradnji novega šolskega pola v Romjanu sta se koordinator mesta okrožja Mario Piani in ronška odbornica za javna dela Sara Bragato sestala z deželnimi svetniki Mirkom Špacapanom, Francom Brusso in Miriom Bolzanom. Poleg potrebnih del so preverjali finančno podlago za poseg; dogovorili so se, da se bodo v prihodnjih dneh sestali na sedežu deželnega sveta, kjer se bo Pi-aniju in Bragatovi pridružil doberdobski župan Paolo Vizintin. Po predvidevanjih naj bi investicija znašala 2.400.000 evrov, od tega bo 1.800.000 evrov zagotovila ronška občina, 600.000 evrov pa Doberdob. Pokrajina je občini Ronke že namenila 1.400.000 evrov prispevka (140.000 evrov letno za deset let), manjka pa še milijon. Na pokrajino se je s prošnjo obrnila tudi občina Doberdob. nova gorica Nesreča za goriško delegacijo Delegacijo goriške občine je v petek doletela pri Novi Gorici prometna nesreča. Med vožnjo po poti med Rožno dolino in tunelom je avtomobil goriških mestnih redarjev, na katerem se je peljal podžupan Gorice Fabio Gentile, oplazil slovenski avto. Po navedbah slovenske policije naj bi šlo za povzročitev lažje škode, vendar okoliščine nesreče niso pojasnjene. V uradnem vozilu goriške občine sta se ob podžupanu peljala še poveljnik mestnih redarjev Paolo Paesini in občinska funkcionarka Tanja Curto, ki so se udeležili petkove slovesnosti slovenske policije, na kateri so domačim in tudi dvema italijanskima policistoma podelili letošnja priznanja in nagrade. V avtomobil s podžupanom je z zadnje strani trčilo slovensko vozilo, ki naj bi ga upravljal vinjeni domačin, le-ta pa naj bi se po nesreči nasilno obnašal do potnikov italijanskega avta, česar na policiji niso potrdili. Po navodilih članov goriškega delegacije ga je slovenska policija že izsledila in obiskala. Naj še zabeležimo, daje na slovesnosti direktor novogoriške policije Alojzij Mohar poudaril dobro sodelovanje z italijanskimi kolegi in dodal, da bo v bodoče takšnega sodelovanja še več, saj bodo po vstopu v schengensko območje ustanovili poseben urad, ki bo skrbel za nadzor meje in preprečevanje ilegalnih prehodov. Med letošnjimi nagrajenci sta bila tudi dva predstavnika italijanskih policijskih enot: zlati znak policije za dolgoletno sodelovanje in pomoč je prejel inšpektor Vincenzo Corriga, bronasti znak pa Valter Peteani. Oba sta pripadnika goriške mejne policije. sovodnje - Občinski praznik Vrhunec z nagovorom in nagrajevanjem Domači peki razstavljajo kruh, kakršnega v trgovinah ne bomo našli bumbaca Praznik občinske samostojnosti v Sovodnjah bo danes doživel vrhunec, potem ko so že ves teden prireditve privabljale ljudi na Peč. Poleg finalnih tekem ženskega in moškega turnirja so v včerajšnjem programu izstopali odprtje razstave domačega kruha, ki mu je sledila kotalkarska revija AKŠD Vipava. Društvo je imelo sinoči dodaten razlog za praznovanje, saj so mu končno predali prenovljeno kotalkar-sko ploščad. Praznični večer se je nadaljeval s tekmovanjem v briškoli in ple som. Današnji program se bo začel ob 9. uri z zbiranjem udeležencev poho- da Po poteh prve svetovne vojne; ob 12.30 bo kosilo za pohodnike. V nadaljevanju bodo ob 13. uri odprtje otroškega kotička, ob 13.30 igre brez meja med sosednjimi vasmi, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 19. uri pa svečanost z županovim nagovorom in ob udeležbi številnih gostov. Uvedla bo plesno-akrobatska skupina Twist, nakar bo župan Igor Petejan potegnil obračun leta in navedel načrte za naprej. Obenem bo nagradil zaslužne domačine, najboljše vinogradnike in peke kruha ter seveda zmagovalce turnirjev. Od 21.30 dalje bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Trije prašički. »Iz velikih prijateljev smo postali veliki sovražniki.« Tako se je bivši predse-dik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj izrazil o svetniku Domeni-cu Buonaviticolu, ki je presedlal iz Marjetice k Upokojencem in s podporo desne sredine preprečil Bandljevo potrditev na predsedniškem mestu. »Morda je Buonaviticola pozabil, da bi morali političnim interesom predpostavljati skrb za kraj in krajane. Želja po stolčku je očitno večja od takšne skrbi,« je v pismu za javnost zapisal Bandelj. TIGR poziva javnost Predsednik uprvnega odbora društva TIGR Primorske Marjan Bevk poziva slovensko državo, družbo HIT in slovensko javnost, naj se pred sprejemom odločitve o gradnji megazabavišča na Goriškem pretehtajo posledice tekšne-ga objekta, negativni učinki in morebitne finančne prednosti. Ženske v Demokratski stranki Jutri ob 20.30 bo v občinski dvorani v Krminu potekalo javno srečanje o vlogi žensk v Demokratski stranki, na katerem bodo spregovorile pokrajinska koordinatorka žensk LD in občinska svetnica Paola Bruni, deželna svetnica Cristina Carloni, občinska svetnica in odgovorna za zdravstvo pri pokrajinskem tajništvu LD ter ravnateljica An-giola Restaino. Spomin na Slavico Bučinel Pred 30 leti je v Števerjanu umrla Elizabeta Slavica Bučinel por. Komjanc. Dobri in skrbni ženi in materi je bil usoden padec pri obiranju češenj. Njena tragična smrt pri 53 letih je močno pretresla svojce, Komjančeve z Valerišča, in vso števerjansko skupnost, ki jo tudi danes nosijo v trajnem in hvaležnem spominu. Hčerke in sin z družinami ter svojci in znanci so se je spomnili v četrtek, 21. junija, na obletnico smrti pri maši v domači cerkvi sv. Florijana. jamlje - Dvodnevno taborjenje tabornikov RMV Odprta vrata v naravo Akcija je odprta vsem, ki bi radi spoznali taborništvo - Danes ob 10. uri začetek dejavnosti Najnovejša akcija tabornikov Rodu modrega vala »Odprta vrata v naravo« je včeraj doživela svoje uvodno dejanje. Na jasi v Ja-mljah (na cesti proti Doberdobu) so taborniki že v jutranjih urah postavili pravi tabor z vsemi najpomembnejšimi objekti. Tradicionalno dvodnevno taborjenje je letos namenjeno članom organizacije in obenem vsem, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki bi radi okusili pravo taborniško življenje. V dopoldanskem času so stekle prve de- javnosti: postavljanje šotorov, priprava ognjišča za večerni ogenj, gledališko-glasbena delavnica, lokostrelstvo in pionirska delavnica. Pred kosilom so taborniki slavnostno dvignili zastavo in zapeli himno. Večerni program je popestril taborni ogenj in sledila je nočna igra Napad na svečo. Danes se bodo delavnice začele ob 10. uri, ki bodo tako kot včeraj dajale vsem možnost, da se preizkusijo v vseh aktivnostih. Starejši člani bodo vodili pet dejavnosti, in sicer lokostrelstvo, pionirstvo, Včeraj je v Jamljah zaživel pravi tabor, ki se ga je udeležilo več kot 50 tabornikov. foto v.s. scout ball, prižiganje ognjev in pospravljanje šotorov. Vsak zainteresirani se ob prihodu prijavi in se takoj vključi v taborniške aktivnosti. Starši se za odhod odločijo sami: možen je celodnevni ali nekajurni obisk. Akcija je brezplačna, vsak udeleženec bo dobil tudi majčko. Zaključek bo ob 17. uri, sledil pa bo sestanek za dvotedensko taborjenje; dodatne informacije na tel. 340-1635884 (Majna) in 3355316286 (Veronika). (vs) jžunij v!' S - 2007 Občinski praznik 1 ■ * v Nedelja, 24. junija 9.00 Zbirališče za pohod "Po poteh prve svetovne vojne" 12.30 Kosilo za pohodnike 13.00 Odprtje otroškega kotička 13.30 Igre brez meja med domačimi vasmi 17.00 Tekmovanje v košnji 19.00 Kulturni program: - plesnoakrobatska skupina "Twist" - slavnostni govor Župana - podeljevanje priznanj in nagrajevanje turnirjev in tekmovanj - nagrajevanje domačega kruha in vina 21.30 Ples z ansamblom "Trije prašički" Pri pripravi junijskih večerov so sodelovala društva: AKSD Vipava, ŠD Soča, ŠD Sovodnje, ZAŠR Vipava, KD Sovodnje, KD Skala, KD Danica, PKD Sv. Mihaela, KD Karnival, JK Kraški krti, KD Rupa Peč, Lovske družine Sovodnje/Gabrje/Vrh, Civilna zaščita, ZPK Sovodnje 1 2 Nedelja, 24. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica-gorica - Prireditev Glasba ne pozna meja z mirovnim sporočilom Sirene so tulile in godbe igrale, Sabotin je povezal narode Brulc: Z novo občinsko upravo v sosednji Gorici bomo storili vse, da bosta mesti lepi, prijazni in razviti sdzpi - Tečaj za brezposelne Iščejo izvedence s področja turizma Tehnike načrtovanja in promoviranja turističnih paketov je naslov novega podiplomskega tečaja Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Gorici, kije na-menjem brezposelnim z višješolsko izobrazbo in bivališčem v deželi FJK. V minulem šolskem letu je zavod v prostorih KB Centra že priredil podiplomski tečaj s turističnega področja, zaradi povpraševanja krajevnih turističnih agencij in ustanov po tovrstnih poklicnih profilih ter splošnega zanimanja pa so sklenili, da izpeljejo nov tečaj. Tečaj bo brezplačen in bo obsegal 624 ur. Predavanja (280 ur) z izvedenci iz turističnega sektorja bodo potekala v prostorih zavoda v KB Centru, prakso (344 ur) pa bodo tečajniki izpeljali na podjetjih. Med delovno prakso, ki bo trajala približno dva meseca, bodo prejemali štipendijo v znesku 320 evrov mesečno. Tako pri pouku kot na delovni praksi morajo tečajniki zagotoviti 70-odstotno prisotnost, kar jim bo omogočilo, da opravijo zaključni izpit in dobijo diplomo. V ponedeljek, 9. julija, bodo na SDZPI v Gorici potekale selekcije tečajnikov; pomerili se bodo v informatiki, testu in kolokviju, kjer bodo predstavili svoj kurikulum. Na razpolago je osem mest. Predavanja bodo predvidoma star-tala že pred koncem julija, nadaljevala pa se bodo septembra. Glede na razpoložljivost bodo potekala v dopoldanskih oziroma večernih urah od ponedeljka do petka. Pouk bo trajal do decembra, leta 2008 pa bo na vrsti praksa. (Ale) Oktobra bo minilo devetdeset let, odkar je utihnilo rožljanje orožja v Posočju, na Goriški ravnini in Krasu - končala se je Soška fronta. V spomin na dogodke med Soško fronto so v mestni občini Nova Gorica odprli spominski Park miru Sabotin, vzdolž linije bojev pa so včeraj s sirenami, godbami na pihala in slovesnostmi obeležili zaključek vojne morije, ki je terjala več kot 300 tisoč življenj vojakov različnih narodnosti. Osrednje slovesnosti, ki je potekala pod naslovom Glasba ne pozna meja, sta se na novogoriškem stadionu udeležila župan Mirko Brulc in evropski poslanec Borut Pahor, ki sta bila tudi glavna govornika. Dopoldansko obeleževanje zaključka mednarodnega projekta Sabotin - Park miru, ki sta ga mestna občina Nova Gorica in turistični konzorcij za Gorico in Posočje izpeljala s pomočjo evropskega programa In-terreg, se je začelo ob deseti uri, ko so od Bovca do Mirna zatulile sirene v opomin na žrtve Soške fronte. Sledila je minuta molka, zatem pa je v različnih krajih ob Soči zadonela glasba štirinajstih orkestrov in godb na pihala iz držav, katerih mladi vojaki so se borili v prvi svetovni vojni na bregovih Soče. Tržaški pihalni orkester Giuseppe Verdi je za slovesne trenutke poskrbel na Bevkovem trgu v Novi Gorici, orkester Betania Arad brass band, ki je prišel iz Romunije, je svoj program pripravil ob Spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju nad Mirnom, med nastopajočimi pa je tudi bila godba Kras iz Doberdoba. Osrednja prireditev je potekala sinoči na novogoriškem stadionu, kjer sta zbrano množico pozdravila župan Brulc in poslanec Pahor. Prizorišče osrednje slovesnosti v Športnem parku je krasil mozaik, golob miru, ustvarjen iz soškega kamna. Začetek sta označili himni - slovensko je zaigral Goriški pihalni orkester, evropsko Odo radosti pa je »a capella« zapela pri- Na prizorišču osrednje slovesnosti godbeniki, v ospredju golob miru, mozaik iz soškega kamna foto pmt znana slovenska vokalistka Alenka Godec. Kot je v svojem govoru povedal Brulc, projekt, ki gaje podprla Evropa, ni samo simbol miru in sožitja med evropskimi narodi, temveč je zastavljen tako, da oriše del našega življenja. »Izdani so bili zemljevid in posebne zgibanke o Sabotinu, o Soški fronti ter o kulinariki narodov, ki so se borili na fronti. Izdali smo knjigo receptov tradicionalnih jedi, izvajamo promocijo, sodelujemo na mednarodnih sejmih in upamo, da bo na jedilnih listih gostišč na tej ali oni strani Soče kmalu moč najti posebej označena poglavja, zanimive jedi, povezane s Soško fronto. Naj tu in na predvečer padca za ljudi še zadnje ovire - schengenske meje -, posebej poudarim, da sem prepričan, da bomo skupaj z novo občinsko upravo v sosednji Gorici storili vse, da bosta obe mesti lepi, prijazni, gostoljubni, gospodarsko razviti in bogati.« Evroposlanec Pahor je poudaril, da smo lahko srečni, da uživamo sadove zamisli očetov Evropske unije, moramo pa se truditi, da mir in složnost zapustimo našim potomcem. »Zato prav tu v Parku miru, v prekrasnem naravnem in glasbenem okolju vsi, vsak pri sebi v svojem jeziku in s svojim pogledom na življenje in svet, trdno sklenimo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo z negovanjem prijateljstva in sožitja zavarovali mirno in lepšo prihodnost naših otrok. Temu je namenjeno tudi to snidenje. Uživajmo ga v njegovem poslanstvu in čisto običajnih človeških radostih,« je povabil Pahor. Prireditev sta s humornimi vložki opremila »veterana«, dramska igralca Boris Kobal in Janez Starina, ki sta se v Športni park pripeljala v kočiji. Ugotovila sta tudi, da Slovenci danes prevzemamo precej višje funkcije, kot smo jih nekoč, prihodnje leto pa bomo celo predsedovali Evropski uniji. (PMT) doberdob - Gojenka Glasbene matice Elisa Terrana Prva nagrada Priznanje osvojila na mednarodnem tekmovanju Citta di Cesenatico Na Glasbeni matici v Gorici praznujejo uspeh zelo mlade pianistke iz doberdobske podružnice, ki je pred kratkim osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju. Sedemletna Elisa Terrana iz razreda prof. Vesne Zuppin se je prvič udeležila tekmovanja, saj študira klavir komaj dve leti. Nastopila je v kategoriji solistov do osmega leta starosti »Prime note« na mednarodnem klavirskem tekmovanju Citta Sedemletna Elisa Terrana med nagrajenim nastopom v kraju Cesenatico di Cesenatico, kjer ji je mednarodna komisija podelila 95 točk in prvo nagrado. Šlo je za štirinajsto izvedbo tekmovanja, na katerem so žirijo sestavljali Rodolfo Alessandrini, Pierluigi Di Tella, Jin Ju, Béatrice Martin in Remo Vinciguerra. Za Eliso je to lep dar ob koncu šolskega leta in prav gotovo spodbuda za še bolj motivirano nadaljevanje v prihodnji sezoni, z novimi šolskimi in tekmovalnimi dosežki. (rop) števerjan - Priprave Pevski užitki na 37. Festivalu Julij je pred vrati in ljubitelji narodnozabavne glasbe že čakajo na 37. števerjanski festival, na katerem se obeta marsikateri užitek ob zvokih zapeljivih polk in valčkov v svežini borovcev župnijskega parka. Festival se bo letos začel v petek, 6. julija, ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo dan kasneje, 7. julija, ravno tako ob 20.30, finalni del festivala pa bo v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. Nastopajoči se bodo potegovali za nagrado za najboljši ansambel in trofejo društva F.B. Sedej (1.500 evrov), za nagrado občinstva (600 evrov), dalje za nagrado za najboljši kvintet (400 evrov), za najboljši trio (400 evrov), za najboljšo melodijo (400 evrov), za najboljše besedilo (200 evrov) in za najboljšega debitanta (200 evrov). Komisijo za glasbo bodo sestavljali Slavko Avsenik ml., Bertl Lipusch, Danilo Čadež, Jože Burnik, Tul-lio Možina, Jan Leopoli, Denis Novato, Mihael Corsi in predsednik Matej Pintar, komisijo za besedilo pa Milan Jež, Leonard Katz ter Franca Padovan in Martina Valentinčič, ki zastopata organizatorja. Za ozvočenje sta zadolžena Mice Karov in Niko Klanjšček, za sceno bo skrbel Jože Napotnik, napovedovalca pa bosta Jasna Kuljaj, sovoditeljica oddaje Na zdravje!, in Janez Do-linar. Naj še dodamo, da bosta v pevski sobi Sedejevega doma razstavljala likovna in ročna dela Nada Škorjanc in Florjan Vo-grič. Tudi letos bo mogoče spremljati ves potek tekmovanja preko spletne strani društva Sedej (www.sedej.org), za kar imata zaslugo goriški podjej Tmedia in Blu2000. festival - Amidei Filmsko srečanje Gorice in Ljubljane V Ljubljano se odpravljajo predstavljat edino nagrado, ki je namenjena avtorjem filmskih scenarijev. V torek, 26. junija, bodo slovensko prestolnico prvič obiskali organizatorji vsakoletnega festivala, ki v poletnem času poteka v Gorici in podeljuje mednarodno nagrado za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei. Za avtorski opus so jo že prejeli Fabio Carpi, Ken Loach, Bertrand Tavernier, Abbas Kiarostami, Erman-no Olmi in Wim Wenders. Letošnji nagrajenec je Edgar Reitz, avtor evropske epopeje Heimat. Gorico in Ljubljano povezuje zemljepisna bližina, ob njej pa še posebna zavezanost filmu. Mesti sta bližji tudi po zaslugi goriških sredin, ki film vpletajo v pogovore o obstoju na meji in ki jim je film sredstvo preseganja omejenosti prostora. Ko so bili časi drugačni in je bila meja manj prepustna, je slovenski film prehajal v svet ravno skozi goriško okno, zato Goričani v slovenski film verjamejo. Vlogo, ki so jo v preteklosti imela filmska društva in skupine filmsko izobraženih zanesenjakov, pa odigrava danes univerza, ki ima privilegirana sogovornika v društvu Sergio Amide-i in v Kinoateljeju. Gorica in Ljubljana se bosta zato v torek sešli v znamenju dosedanjega srečevanja, predvsem pa z namenom utiranja novih poti sodelovanja. »V Ljubljano gremo zato, da se osebno predstavimo, da navežemo plodovite stike, predvsem pa da se seznanimo z ustvarjalnim potencialom našega italijansko-sloven-skega prostora. Na razmeroma kratki razdalji delujejo avtorske sile, žarišča filmske kulture, strukture filmske produkcije in postprodukcije, za katere bi tesnejše sodelovanje pomenilo kvantitativni in kvalitativni preskok,« meni Giuseppe Longo, direktor festivala za nagrado Amidei. Društvo Sergio Amide-i želi svoj festival oprijemljiveje umestiti v širši mednarodni prostor. Zato bo v Ljubljano pripeljalo svojega predsednika Nere-a Battella, organizatorje festivala, univerzitetne profesorje, diplomante in študente filmske smeri Dams na Videmski univerzi, ki se jim bodo pridružili predstavniki občine Gorica, dežele FJK ter pomembnejših lokalnih in deželnih filmskih ustanov. Najprej bodo obiskali Slovensko kinoteko, kjer bo opoldne novinarska konferenca s predstavitvijo ljubljanskih dogodkov in 26. festivala za nagrado Amidei. V nadaljevanju si bodo ogledali filmski studio VIBA Film, vrhunec pa bo okrogla miza v dvorani Slovenske kinoteke z začetkom ob 17.30. Odprta bo javnosti, posebej pa so nanjo vabljeni slovenski filmski avtorji in delavci. Predmet razprave bo med drugim novi deželni zakon o filmu, ki ga bodo orisali člani deželne komisije. Zakon je lahko podlaga novega povezovanja italijanskih in slovenskih ustvarjalcev ter novih dinamik sodelovanja v prostoru brez meje. Ob koncu bo druš tvo Ami de - i prikazalo filmski prvenec avtorja Alessandra Angelinija »L'aria salata«, ki bo nastopal v izboru za nagrado Amidei. Na 26. mednarodnem festivalu, ki bo potekal med 19. in 28. julijem v parku goriškega dvorca Coronini Cronberg - tudi prizorišče je letošnja novost - in v Kinema-xu na Travniku, se za nagrado za najboljši scenarij poteguje deset evropskih filmov. Ob tekmovalnem programu bodo posebno mesto odmerili kratkim filmom ter retrospektivama scenarističnih dosežkov Sandra Petraglie in Stefana Rullija in filmom z dokumentarno vsebino o španski vojni, odprli pa bodo tudi novo okno na ameriško neodvisno produkcijo. Začetki festivala za nagrado Amidei segajo v 70. leta dvajsetega stoletja. Glavno vlogo je tedaj odigral goriški Slovenec in senator italijanske republike Darko Bratina. Zamisel za nagrado seje namreč porodila ravno v pogovorih med Bratino in Amideiem najprej na beograjskem Festu in nato v Rimu. Sergio Amidei, sicer goriškega rodu, se je rodil 30. oktobra 1904 in je v svoji karieri obveljal za enega največjih italijanskih scenaristov vseh časov. Podpisal se je pod scenarije za več kot osemdeset filmov in z Robertom Rossellinijem velja za utemeljitelja italijanskega neorealizma. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. junija 2007 13 1 gorica - Celovečerni koncert zbora Lojze Bratuž S pesmijo ogreli dušo in srce S četrtkovim celovečernim koncertom, ki je ogrel dušo in srce, je mešani pevski zbor Lojze Bratuž v cerkvi sv. Ivana v Gorici sklenil uspešno sezono. Pevci z dirigentom Bogdanom Kraljem na čelu so posebno ponosni na srebrno plaketo, ki so si jo pred nekaj meseci zaslužili na tekmovanju slovenskih zborov Naša pesem v Mariboru, je uvodoma povedal predsednik zbora Marko Terčič. Za dosego takih rezultatov je potrebnega veliko truda, je dodal, zraven pa je tudi veliko veselja. Po pozdravu župnijskega upravitelja Marijana Markežiča se je zbor v cerkvi najprej predstavil z devetimi nabožnimi pesmimi - za dušo - slovenskih in tujih avtorjev. Začeli so z Gallusom, nadaljevali z Mozartovim biserčkom Ave Verum in Saint-Saensovim Tollite hostias. Na vrsti sta bili dve znani pesmi iz ruske pravoslavne li-turgične zakladnice: Oče naš Čajkovskega in Tebe pojem Rahmaninova. Lepi sta bili tudi Ubi caritas francoskega skladatelja NAROČNIKOM PRIMORSKEGA ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040-7786331 vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah. 20. stoletja Mauricea Durufleja in Ave Maria še živečega Španca Javiera Busta. Prvi del koncerta je zbor, ki nosi ime po Lojzetu Bratužu, sklenil z njegovo V duši nam plamen čist gori in z Gruberjevo Sonce že zahaja, ki je prava poslastica tako za pevce kot za poslušalce. Drugi del koncerta - za srce - je potekal na lepo urejenem dvorišču za cerkvijo, ki ga je res številno občinstvo kar napolnilo in uživalo v prijetnem poletnem večeru, ki ga nekaj grozečih sivih oblakov ni moglo skaliti. Zbor Bratuž je zapel devet pesmi, v glavnem ljudskih ali prirejenih, otožnih in veselih, ki so resnično navdušile zbrane poslušalce. Posebno lepe so bile tiste, v katerih je kot solistka nastopila Nadja Co-tič. Po zadnji, vedno učinkoviti Merkujevi Jnjen čeua jti gna, se je Terčič iskreno zahvalil ustanovam, ki podpirajo zbor, duhov-niji, ki ga je tako lepo sprejela, pevcem za zvestobo in zavzetost, pa tudi njihovim staršem in dedkom, ki so jim v oporo in pomoč. Na poseben način se je v imenu vseh zahvalil dirigentu Bogdanu Kralju, ki jih je »popeljal do tako zavidljivih rezultatov«, in mu v dar poklonil slikarsko delo pevke. Za prijetni večer se je pevcem zahvalil tudi g. Markežič, nakar so pevci kot dodatek in po-klon Bratužu v tem letu, ko se ga še posebej spominjamo, zapeli še Monotono pojo mi kraguljčki. Vedra in razposajena druščina vseh prisotnih se je zadržala na prijetnem prazniku do poznih nočnih ur ob bogato obloženih mizah. Med prepevanjem v svetoivanski cerkvi v Gorici bumbaca H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Ris-mondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. [13 Lekarne U Kino D Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 GORICA KI NEMAX Dvorana 1:15.15 -17.00 -18.45 - 20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 15.00 - 16.50 - 18.00 »I Robinson - Una famiglia spaziale«; 20.00 - 22.00 »Sole nero«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »Ocean's 13«. KI NEMAX TRŽIČ Dvorana 1:15.00 - 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 15.30 - 17.00 - 18.30 - 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai conf-ini del mondo«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 15.00 - 17.20 - 19.50 - 22.20 »Il destino di un guerriero - Alatriste«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Hostel: parte II« (pr. mlad. pod 14. letom). NOVA GORICA: 18.00 »Artur in Minimoj-čki«; 20.00 »Beanove počitnice«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALLORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. ¿i Čestitke Mladi doktorici NEŽKI FIGELJ čestitamo za uspešno zaključen univerzitetni študij in ji želimo nadaljnjih študijskih podvigov in poguma v življenju. Skupaj z njo se veselimo mama Majda, brat Matija in teta Magda. □ Obvestila DAN DRŽAVNOSTI IN KRESOVANJAbo danes ob 19. uri v Vitovljah. Na programu nastop Goriškega pihalnega orkestra, Gledališke skupine iz Štandreža in učencev OŠ Šempas; pozdravni nagovor bo imel novogoriški župan Mirko Brulc; sledilo bo druženje ob kresu in ples z ansamblom Hram. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo od torka, 26. junija, dalje na no- vem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija, vse do 14. septembra poslovala po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. MPZ JEZERO obvešča vse člane, da bo pevska vaja v Braniku v torek, 26. junija, ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH: danes ob 9. uri zbirališče za pohod Po poteh prve svetovne vojne, ob 12.30 kosilo za pohodnike, ob 13. uri odprtje otroškega kotička, ob 13.30 Igre brez meja med domačimi vasmi, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 19. uri kulturni program (ples-noakrobatska skupina Twist, slavnostni govor župana, podeljevanje priznanj in nagrajevanje turnirjev in tekmovanj, nagrajevanje domačega kruha in vina), ob 21.30 ples z ansamblom Trije prašički; delovali bodo dobro obloženi kioski z jedačo in pijačo. OVERNIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gasli-ni22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič -ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. TA BOR NI KI RO DU MOD RE GA VA LA vabijo na akcijo Odprta vrata v naravo, ki je namenjena vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem danes v Jamljah. Na programu lokostrelstvo, pionirstvo, prižiganje ognjev, športne igre...; informacije na tel. 340-1635884 (Majna) in tel. 335-5316286 (Veronika). TEČAJ KRANIO-SAKRALNETERAPIJE1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lutman v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 393-7958254. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 da-lje.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠEMPETRSKA ŠAGRA bo ob praznovanju sv. Petra in Pavla v petek, 29. junija, in na Petrovo nedeljo, 1. julija: 29. junija ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokome-dija Evangelij po Čušinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šem-peterskem placu. 0 Prireditve DRUŠTVO JADRO iz Ronk praznuje svojo dvajsetletnico s koncertom tria Etno ploč in pevke Martine Feri pred knjižnico v Ronkah v sredo, 27. junija ob 21. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Mon-falcone estate«. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: 25. junija (park v ul. Colle-oni) ob 21. uri »Onde Mediterranee« koncert keltske in irske glasbe »Giroton-do dArpe«; 26. junija (trg Republike) ob 21. uri festival Med zvoki krajev, koncert »Velenje Coalmine Wind Orchestra« iz Slovenije; od 26. do 28. junija (marina Le-panto) na ogled zeleni škuner »Catholi-ca«, 27. junija ob 18. uri okrogla miza z naslovom Kakšna energija za FJK? Predlogi Legambiente; 27. junija (trg Repub- like) ob 21. uri »Onde Mediterranee« plesni nastop »Alexander Show«; 29. junija (trg Republike) ob 20.45 »Onde Me-diterranee« nastopi plesnih šol; od 29. junija do 1. julija (Marina Julia) ob 21. uri »Onde Mediterranee - Onde Road« »La magia del teatro di strada«; 30. junija (trg Falcone e Borsellino) ob 21. uri »Let-tere Mediterranee« srečanje z Monijem Ovadio; 1. julija (trg Republike) »Onde Mediterranee« ob 18. uri Praznik sicilj-ske »granite«, ob 21. uri koncert skupine Blek Panters v organizaciji društva Tržič, ob 22.15 Afriški ritmi in plesi. GLASBENA MATICA vabi starše in člane na predizpitni nastop Jarija Jarca in Mojce Doljak, učenca prof. Dorine Cante, v ponedeljek, 25. junija, ob 20.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predproda-ja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. S Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 30. junija celodnevni izlet z avtobusom na Ptuj in v njegovo okolico; prireditelji obveščajo, da je še razpoložljivih nekaj mest, že prijavljene pa pozivajo, naj do 25. junija poravnajo vpisnino v gostilni Peric, v trgovini Agraria Mila in pri Milošu Devetti (tel. 048178121). SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince. Informacije Dino (tel. 333-1581015). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije Vlado (tel. 0481-882079.) Prispevki Namesto cvetja na grob Milice Pahor darujejo družine Rajko Boneta 50 evrov, Guido Devetak 50 evrov, Lučano Deve-tak 50 evrov, Jožef Gergolet 50 evrov ter Amelia, Ana in Ema Gorjan 75 evrov za »Via di Natale« pri CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Milice Pahor darujejo za »Via di Natale« pri CRO v Avianu družina Franc Pahor 60 evrov, mož Mario in sin Vojko Croselli 100 evrov, družina Roj 50 evrov, družina Cej 50 evrov, strica Jožef in Mario Peric z družinama 150 evrov, bratranci Manuela, Mario, Bruno, Nadja, teta Marija Croselli, zet Fabio in hči Majda 150 evrov, nečaki Silvano, Rosanna, Giulia, Lisa, Luca 25 ev-rov. Namesto cvetja na grob Milice Pahor darujejo za zadrugo Dol-Poljane družina Franc Pahor 50 evrov, mož Mario in sin Vojko 50 evrov, strica Jožef in Mario Peric z družinama 125 evrov. Ob 10. obletnici smrti Romana Cargnela daruje žena Elvira 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandre- ZAHVALA Uroš Hoban Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin najinega dragega. Posebna zahvala župniku Bolčini, štan-dreški osnovni šoli in vrtcu, pevcem, predstavnikom Rajonskega sveta ter goriškim redarjem. Žena Marija in hčerka Daša Štandrež, 24. junija 2007 Ob smrti dragega očeta Uroša Hobana izrekamo iskreno sožalje svoji pevki Daši člani zbora Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem 1 4 Nedelja, 24. junija 2007 KULTURA / mavhinje - 7. Zamejski festival amaterskih odrov Na mavhinjskem odru od najmlajših do odraslih V petek so nastopili domači otroci, mladi veterani društva J. Štoka in gostje iz Porabja Neznosna poletna sopara, ki nam v zadnjih dneh res ni dala miru, je bila v petek zvečer nekoliko bolj prizanesljiva. Resnici na ljubo je razlika med večeri na Krasu in v mestu neizpodbitna; medtem ko si v 1 VIDEM O i^S 17/31 O PORDENON 18/30 10/26° O 11/26 10/26 kraNJska G. ČEDAD O 18/30 X- CELOVEC O 13/27 O TRŽIČ 14/28 O KRANJ O GRADEC 14/28 & O 14/26 S. GRADEC CELJE 15/30 O MARIBOR 016/29 PTUJ O M. SOBOTA O 15/28 Ž O N. GORICA O ^ LJUBLJANA 17/30 N. MESTO 16/31 ZAGREB 17/31 O ÍNAPOVED ZA DANES Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, pihal bo okrepljen morski veter, nato zmeren ju-gozahodnik. V gorah bo zmerno oblačno do spremenljivo. Topleje bo. Večinoma sončno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne jutri od 26 do 31 stopinj C. J CELOVEC O 14/30 TOLMEČ O 13/29 VIDEM O ^^ 18/33 O PORDENON 19/32 TRBIŽ O 12/28 o 12/27 KRANJSKA G. O GRADEC 16/33 O 15/30 S. GRADEC ČEDAD O 19/32 GORICA O 11 ui O N. GORICA mm O TRŽIČ 15/31 O ^^ KRANJ SrrTi O LJUBLJANA 18/32 L POSTOJNA O 14/29 KOČEVJE , O CELJE 16/34 O MARIBOR 018/33 PTUJ O M. SOBOTA O 17/33 N. MESTO 17/34 O ZAGREB 18/34 O REKA 21/32 Dopoldne bo pretežno jasno. V popoldanskih urah bo v gorskih dolinah in v nižinah vroče in soparno. Zvečer bodo v Karniji lahko nastale posamezne nevihte. O morju bo pihal okrepljen morski veter, nato zmeren jugozahodnik. (NAPOVED ZA JUTRf Jutri bo sončno in vroče. V torek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavile se bodo krajevne plohe in nevihte. Malo hladneje bo. Pihal bo jugozahodni veter. DOPIS IZ PARIZA - Kulturni center Georges Pompidou Razstava o Beckettu: še vedno čakajoč Godota? Ob stoletnici rojstva so želeli predstaviti raznolikost pisateljevega dela Izteka se sezona 2006/7, ki je bila posvečena Samuelu Beckettu. Ob stoletnici rojstva so velikemu pisatelju, pesniku in dramatiku bile posvečene razstave, predstave, seminarji in tako je bilo tudi v kulturnem centru Georges Pompidou. Beckett, Čakajoč Godota, teater absurda... Vsi poznamo Becketta, podobe iz mnogih njegovih del so vtisnjene v naš spomin, postale so skoraj arhetipi. Sicer pa večkrat velja: rečeš Beckett, misliš Godot. Kot so napisali organizatorji, so hoteli širši publiki predstaviti raznolikost Becketto-ve ga de la, ki je mno gim po znan zgolj po gledališki drami; slednja je sicer tudi tokrat imela velik pomen. Razstava predstavi mnoga Beckettova dela, sodelovanja z dru gi mi umet ni ki, ta ko na pri mer s sli kar -jem Bramom, poudarek pa je predvsem na avdiovizualni produkciji njegovih del. Ko vstopiš, te najprej sprejme glas Michaela Lonsdaleja, ki bere Beckettova dela v angleščini in francoščini. Na koncu hodnika sta video »Usta« in vstop v Beckettov svet. Sledijo rokopisi, avdio in video posnetki njegovih del: telesa, ki se plazijo, gibljejo, de li te les... Med raz ni mi pos net ki je tu di »Oko«, edini Beckettov film, posnet leta 1963 v New Yorku z Busterjem Keatonom v glavni vlogi. V teku let je Beckett psihološko in fizično razgradil človeka. Usta. Ki govorijo, šepetajo, sopihajo, začenjajo, zatikajo, ponovno začenjajo. Besede, besede, besede. Ali oko. Sem, ker zaznavam svet okoli sebe; toda kaj jaz zaznavam in kaj drugi; kako se zaznavam in kako me drugi zaznavajo. Obstajam le, ko me drugi zaznajo? Kaj je torej bistvo človeka? Kateri je smisel življenja nasploh? Beckett ne da odgovora, toda njegova dela kažejo na ne-smi sel vse ga; si cer brez po seb ne ga pe si miz -ma, bolj z resignacijo. In kakšen je danes Bec ket tov po men? Po le tih eks pe ri men ti -ranja, razgradnje in iskanja je postal »veliki« preteklosti ali je njegovo sporočilo še aktualno? Ta naš svet, ki stalno nekam drvi, kjer se stalno giblje, dela, mrgoli; kot mravljice v mravljišču. Podoba Vladimir-ja in Estragona, ki čakata Godota, kjer se nič ne dogaja; morda še nikoli ni bila ta slika bolj aktualna. Brezdelje, mir, tišina so za ta naš drveči svet skoraj nepojmljivi. In vendar ta drveči svet, ki stalno hrepeni po nečem, ki čaka svojega Godota, niti ne ve, kdo ali kaj ta Godot j e. In morda se zato toliko govori, razpravlja. Usta. Beseda je že od nekdaj imela veliko moč, toda v multi-medijski podobi je le-ta postavljena na n potenco. Z besedo prepričaš, ne glede na dejstva; večkrat se veliko govori in malo naredi. (Na primer, veliko se govori o ekoloških problemih, skrajno premalo se naredi.) Sicer pa beseda reši videz, saj izgleda, da se veliko dela. Oko. Da izgleda lepo, po šte no, za ni mi vo, pri vlač no; re al nost je druga pesem. V mutimedijski družbi je videz močnejši od besede. (To so francozi do bro spo zna li na zad njih vo lit vah, ko je prevlada »podoba« in ne »vsebina programov«.) Sem, kar izgledam oziroma kar glede na mojo podobo drugi mislijo, da sem. Na raz sta vi je dan tu di po uda rek na dejstvu, da je Beckett pisal v francoščini. Kritiki in drugi specialisti so izbiro postavi li pod drob no gled in pri šli do raz lič nih domnev. Sicer sam Beckett je stvar pojasnil, češ da je francoščina slogovno revnejša, to da ta tr di tev je gle de na nje gov je zi -kov ni ela bo rat pro ti slov na. Ka kor ko li že, naj po mem nej ša an gleš ka dra ma je bi la na -pisana v francoščini. Jezik, za našo identiteto tako pomemben. Tudi vrednota jezika, ki je za našo identiteto tako pomemben, se pri Beckettu izgubi. Ali pa vse skupaj pridobi nov pomen? Jana Radovič