i >.
_Požlnin9 Plačana v gotovini _ M^flbOT	ČGfrfek	20.	marCB	1934	Stev.	72	Leto	Vlil.	(XV.>
MARIBORSKI	Cena	1	Din
VECERNIK
Vrednlitvo m uprava i Maribor, Ooapoaka at. tl / Tata to« uredništva a*40, uprava 2464	'v®?*	*W*	S^r"*
Uhaja razea nedelja In praznlkou vsa« dan ob 16. uri / Valja raaaaeno pr a ja man	{Ejjl	fii §g|j F’wly	*
V upravi aR po poiti 10 Din, dostavljen na dom 19 Dla / Oglasi po eeaUni / Ogtasa —, „	M
•pre|aan tudi oglasni oddelek Jutra* v Ljubljani « PeM tekov«! račua M. 1l^*OC	«*&	MSP	W «»
■M
iBD3iaiii3 z Heičlii
Sporazum v vseh glavnili vprašanjih — Preložitev nadaljevanja pogajanj na Jadran — Prihod nemškega ministra Rohma v Dubrovnik
BEOGRAD, 29. marca. Že 14 dni trajajoča pogajanja med nemško in jugoslovansko delegacijo za skleni-i tev nove trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo so že toliko napredovala, da je bil dosežen način sporazuma v vseh važnejših vprašanjih medsebojne izmenjave blaga in se bodo sedaj nadaljevala v Dubrovniku, j Sinoči so nemški delegati pod vod-, stvom von Sarnowa Ln v spremstvu naših delegatov odpotovali preko Zagreba v Split, kjer bodo ostali dva , dni. nato pa odpotovali dalje v Dubrovnik. Dosedanja pogajanja so se i razvijala v zelo ugodni atmosferi. Obe ; delegaciji sta izmenjali svoje predlo-; ge, ki jih sedaj proučujejo podkomisije, da pripravijo dokončno besedilo ; pogodbe. Foleg trgovinske pogodbe J bo sklenjena tudi konvencija o potniškem prometu. Nemci pomenijo v ju-
goslovanskem tujskem prometu vedno važno postavko, pa tudi Jugoslovani potujejo veliko v Nemčijo. Zaradi gospodarske krize in deviznih težkoč je ta promet v zadnjem času trpel in stremljenje obeh delegacij je, da se te ovire kolikor mogoče odstranijo. Da se pokaže nemškim delegatom lepota naše obale, so bila sedaj pogajanja prenesena na Jadran. Posebno važnost je pa dohila ta preložitev v Dubrovnik še s tem, ker prispe v soboto 31. t. m. tia v velikem letalu iz Ber lina nemški državni minister Ernst Rohm, šef štaba narodnosocialističnih napadalnih čet in oddelkov, skupaj s svojim štabom ter bo preživel velikonočne praznike v naši državi. Minister bo stanoval v hotelu »Imperial«-Nemški trgovinski delegaciji bo prinesel tudi nadaljnja navodila državne* ga kancelarja Adolfa Hitlerja.
Francka, Italija in Poelenm^e
General Rudolf Maister osvoboditelj Maribora!
Par z in poltUna orientacija Poljske
FRANCIJA HOČE BITI NA JASNEM. — VPRAŠANJE ODNOŠAJEV DO
ROMUNIJE.
PAR1Z, 29. marca. Tisk in politični ' ati, da bi Poljska spremenila svoje krogi pripisujejo veliko važnost poto- stališče napram Češkoslovaški in na-vanju zunanjega ministra Barthouja v stane zaradi tega tudi vprašanje, ka-Varšavo in naglašajo, da bo glaven ko se bouo v bodoče razvijali poljsko-namen njegovega potovanja končna romunski odnošaji. V zvezo s tem in odločna razčlstitev situacije- Ka- spravljajo tudi obisk zunanjega mini-kor Izgleda, nima Poljska ničesar, stra Barthouja v Bukarešti.
Proti Izvedbi paitgermanskih načrtov
RIMSKI POSLANIK DE CHAMBRUN
FRANCIJE V PARIZ, 29. marca. »Matin« poroča iz Rima, da je francoski poslanik de Chambrun sprejel francoske dopisnike in jim dal obširne izjave o orientaciji zunanje francoske politike, kakor tudi o odnošajih Francije napram Italiji in napram problemu podonavskih dežel. Namen Francije je, je dejal Chambrun, da pripravi svoje zaveznike do sklepa dvostranskih pogodb z Avstrijo in Madžarsko. Med Francijo in Italijo pa je potrebno, da se rešiio še razni drugi problemi in je tudi Fran
»Journal de Debats« poroča, da Poljska sicer lahko vodi politiko, katero
OPROSTITEV POLJAKOV
PRAGA, 29. marca. Sodišče v Mo-
koli hoče in želi, vendar pa je potre- ^oSraVi c v6?raj op^tiTo pSl
f"a.v ^vLvrnSlPTtla l*Sn^ Ti blicista in pisatelja Kasciskega ter ozaja, da bo potem lahko uredila | profesorja Kalisievvicza, oba Poljaka
i AifranC p*50 i°hsto- j in p0|jska državljana, ki sta bila are-
«■&'—
Češkoslovaški. Čeprav se Poljska, '
uradno Izdržl, ko da o tem ničesar ne j BOLGARSKI OBISK V PARIZU ve, a prav ta okolnost priča, da je,	^	LONDONU,
upravičen sum, ki je nastal v zcdnjeml PARIZ, 29. marca. Bolgarski ministr-&»su zaradi novega kurza, ki Je za-! ski predsednik in,zunanji minister Muša-vladnl na Poljskem proll Čcškoslova-, nov bosta v kratkem obiskala Pariz in škl. Po informacijah, ki jih imajo ne- London zaradi ureditve doligov Bolgari-kateri merodajni činitelji, ni pričako-lje.
Italijani registrijajo Jevtičev govor
RIM, 29. marca. Včerajšnji italijan-ski listi posvečajo veliko pažnjo go-voru, ki ga je imel v senatu naš zunanji minister Bogoljub Jevtič o zunanji politiki Jugoslavije- V celoti objavljajo one pasuse iz njegovega govora, ki se nanašajo na rimska pogajanja z ozirom na ureditev razmer v Podonavju in o ekonomski pomoči po donavskim deželam. V celoti prinašajo tudi njegovo izjavo radi akcij in mahinacij tujine proti Jugoslaviji v zvezi s poskušenim atentatom teroristične akcije v decembru lanskega leta, o katerem je sodilo In obsodilo državno sodišče za zaščito države rce-katere atentatorje.
Nadaljevanje razorožiivene konference
LONDON, 29. marca. Sinoči so se se-stall angleški zunanji minister sir Simon, podtajnik Eden in predsednik ženevske ;•azoro/itvene konference Henderson k daljšemu posvetovanju, na katerem so sklenili, da se skliče seja glavnega odbora razorožitvene konference dne 10. aprila v Ženevi. Po angleškem mnenju bo mogoče do takrat pripraviti vse za sestavo splošne razorožitvene konvencije, zlasti ker je na podlagi izmenjave not dana možnost sporazuma med Francijo ln Anglijo.
ZA SODELOVANJE ITALIJE IN PODONAVJU, cija pripravljena na take razprave, Kar se pa tiče avstrijskega vprašanja, ki je bilo še pred kratkim najvažnejše, se je Francija popolnoma sporazumela z Italijo. Francija bo skupno z Italijo stremela za tem, da se prepreči »Anschluss« in da s svojimi zaveznicami organizira v podonavskih deželah skupno gospodarsko sodelovanje in da pri tem ne bo pustila iz vida raznih detajlnih vprašanj, ki so često krat ločila Francijo od Italije.
RAZPUST BOJNIH ORGANIZACIJ V FRANCIJI? ‘
PARIZ, 29. marca. »Ere Nouwelle« zaii teva v včerajšnjem uvodniku, da mora francoska vlada popolnoma razpustiti politične bojne organizacije, neoziraje se na to, ali so levičarske, desničarske, fašistične aii revolucionarne. Trpeti take organizacije pomeni pobijati avtoriteto države pred očmi naroda. Ob koncu Član ka naglaSa: Pričakujemo, da notranji minister Albert Sarraut. ki se v polni meri zaveda svoje odgovornosti kot član vlade in ki ga podpirajo vsi pravi republikanci. ne bo dopustil, da bi se še nadalje rušil ugled države.
STAVISKY KOT KONFIDENT
PARIZ 29. marca. Policijski inšpektor Bayard, ki je dal leta 1926. aretirati Sta-viškega, je izjavi! pred parlamentarno
Staviskega"°od °e7“?5g8. do mikofpo!.
SESTESj ™
1,f’AR^C2V0 P0T0VANJE v PARIZ
minktpr Vi 'i marca* Romunski zunanji
Panv^v ^ bt) obiskal sJužbeno J anz te*om meseca maja.
F ^^NaAdpKAMBA MALE ANTANTE
BUKAREŠTA, 29. marca. Na konferenci predstavnikov generalnih Štabov vojske držav male antante v Bukarešti je bil izdelan enoten načrt za obrambo v primeru vojne nevarnosti.
MADŽARSKI DEFICIT.
BUDIMPEŠTA, 29. marca. Madžarski ilržavni proračun izkazuje 56 milijonov: pengov primanjkljaja.
Mariboru, dne 29. III. 1934.?
MmmsnMBBmMtmBaBmsvasnm zywss^as^e^Brryjx:'S!tsst^
Dnevne vesti
Maribor svojemu osvobodi* teiju ob njegovi 60-letnici
Dasi je bila želja slavljenca, da bi se njegova 601etnica z ozirom na Veliki teden obhajala skromnejše, je Maribor vendarle zelo slovesno proslavil jubilej svojega osvoboditelja, divizijskega gene rala Rudolfa Maistra. Že pred napovedano uro so se jele zbirati množice v njegovi ulici, da prisostvujejo svečanemu dogodku in pozdravijo svojega slavljenca. Opazili smo med njimi Sokole, gasilce, športnike, narodne železničarje, rezervne častnike in dobrovoljce, trgovce, obrtnike, strelce, članstvo Narodne obrane. Jadranske straže, članstvo Glasbene Matice in Aero kluba, Narodne stro kovne zveze, »Nanosa«, Zveze mladih intelektualcev, Društva zasebnih in avto nomnih nameščencev, v prvi vrsti pa njegove drage borce in četnike Narodne obrane. Ko so se množice razvrstile, se je pojavil na oknu jubilant, ki mu je tisočero rok mahalo v pozdrav. Železničarska godba -Drava« je zaigrala fanfaro iz Smetanove »Libuše«, nato pa so mariborski pevski zbori pod vodstvom pevovodje g. Horvata zapeli pozdravno pesem V imenu njegovih borcev in javnosti je slavljencu in osvoboditelju prisrčno čestital podpredsednik zveze g. Malenšek. Za čestitke se je vzradoščen zahvalil general Maister in imel pri tem krajši ha govor na zbrano množico, v katerem je s toplimi besedami, kakor zna samo on, pozival k slogi in k nadaljnjemu delu za dobro srečo naroda na tisti zemlji, ki jo jc osvobodil s svojimi junaškimi borci. Godba je nato zaigrala državno himno, nakar so pevci zapeli »Zdravico« in slav Ijenčevo najlepšo pesem »Kje so tiste stezice«. Sledil je ob zvokih godbe »Drave« mimohod njegovih borcev, viteških čet. mornarjev in Požarnikov z gorečimi hakljami. Po končani podoknici so se ju-nilantu poklonili v njegovem stanovanju Predstavniki oblastev in raznih nacionalnih korporacij. V imenu vseh mn je česti tul vpokojeni višji državni pravdnik g. dr. Jančič.
NASE CENJENE INSERENTE
opozarjamo, da izdamo velikonočno številko radi propagande v veliki nakladi in prosimo vse naše inserente, ki nas po vsakoletni navadi počaščajo z oglasnimi naročili za velikonočno številko, da nam oddajo svoje oglase kolikor mogoče že v prvih dneh Velikega tedna, da zamoremo tako posvetiti vso potrebno pozornost in poskrbeti, da se oglasi namesto točno in po želji cenjenih oglaševalcev. Ker izide velikonočna številka »Večernika« že v soboto ob 13. uri, sporočamo cenjenemu občinstvu, da bo sprejemala uprava lista oglase v petek 30. tm. do 19. ure in v soboto 31. samo do ure zjutraj.
CENJENE NAROČNIKE
opozarjamo, da moramo skleniti račun za prvo četrtletje tekočega leta ter vljudno prosimo, da nam zaostanek na naročnini po položnicah, ki jih te dni priložimo našemu listu, sigurno nakažejo, ker je neobhodno potrebno, da je zapadla naročnina poravnat.- v celoti.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo blagovolijo zaradi reda nakazati takoj prve dni aprila. Vsi oni naročniki, ki imajo morebitni zaostanek, naj tudi tega poravnajo, da si s tem zasigurajo redno dostavo lista. — Uprava »Večernika«.
Opozarjamo vse trgovske, obrtniške in industrijske kroge, da sl zamorejo pustiti še nadalje tiskati račune za svoje potrebe v tiskarnah kot doslej edino s to spremembo, da morajo biti računi vezani v blokih ter jih mora stranka pred uporabo predložiti davčni upravi v kolekovanje. _ Od 20- aprila t. 1. se morajo rabiti računi po novih predpisih. Preskrbite si jih pravočasno.
MARIBORSKA TISKARNA, MARIBOR Jurčičeva ul. 4.	Telefon	20-24.
Malešova razstava v veliki kazinski dvorani, ki bo odprta tudi preko praznikov do 5. aprila je bila doslej slabše obiskana, kakor bi lahko bila, le šole so si jo ogledale skoraj vse. Tudi razstavljenih del je doslej prodanih le 7. Upamo vsaj, da bo za praznike več zanimanja za to umetniško prireditev.
Iz banovinske službe. Za banovinskega primarija pri banovinski splošni bolnišnici v Mariboru je bil imenovan banovinski asistent dr. France Hribar.
Promocija in diplomski izpit. Danes je bil promoviran na ljubljanski univerzi za doktorja prava znani mladi znanstvenik g. Slavko Jan iz Maribora. Na mon-tanistični visoki šoli v Leobnu pa je bil diplomiran te dni g. Viktor Kotnik, tudi iz Maribora. Obema naše iskrene čestitke!
Cerkveni obredi v velikem tednu. Danes zjutraj so se pričela v stolnici veliko nočna opravila. Zjutraj ob 7. je bila škofova pontifikalna maša, nato pa blagoslov olja, prenos monstrance v križevo kapelo in umivanje nog, drevi ob 18. uri bodo v križevi kapeli litanije. Jutri, na veliki petek, bo ob 8. uri zjutraj branje trpljenja Kristusa, ob pol 9. uri počešče-nje in prenos v božji grob. Popoldne ob
17.	uri bo nemška pridiga, ob 18. križev pot in litanije pri božjem grobu, nato pa petje slovenskega pasjo na. Ob 19. uri bo postna pridiga, ki jo bo imel škof- Na velikonočno soboto bo zjutraj ob pol 8. blagoslovitev ognja in vode, ob 9. pa s'o vesna maša. Popoldne ob 18. i ' bo vsta jenje s procesijo okrog cerkve.
Nov grob. Sinoči je nenadoma umrl v starosti 28 let znani mariborski trgovec Edmund Hoffer. Pokopali ga bodo jutri v petek ob 16. uri r.a pobrežketn pokopališču. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše sožalje.
Nezgoda. Včeraj popoldne je doletela v Vodnikovi ulici 29-letnega šoferja Josipa Šmigovca hujša nezgoda. Pri sekanju drv mu ie spodletela sekira in se mu zarila v koleno desne noge. Hudo ranjenega so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico.
Če imajo ljudje ista imena. V včerajšnji številki smo v notici pod naslovom drobna policijska kronika med drugim poročali, da je policija aretirala Franca Korošca radi suma tatvine. Danes dopoldne pa se je zglasil v uredništvu mizarski mojster Franc Korošec iz Levstikove ulice štev. 9 in nas naprosil, naj sporočimo javnosti, da on ni identičen s Francem Korošcem, ki ga je policija včeraj aretirala.
Krasne velikonočne razglednice po 50
in 75 para dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova cesta 13. Segajte pridno po njih dokler traja zaloga! Na zalogi ima tudi jako lepe velikonočne razglednice CMD, Jadranske straže in društva Jugosl. akademikov.
Svet si osvojijo samo dobre stvari. Med te dobrine prištevajo že več ko 30 let Baverjeve tablete »Aspirin«, ker to zdravilo pri raznih prehladih glavo- in zobobolih še nikoli ni odpovedalo.
Javljamo izletnikom za velikonočne praznike za Rab, da so prispele nakaznice za vožnjo, parobrod. hotele. Dvignejo naj jih pri »Putniku«, Maribor. Aleksan drova c. 35, 21-2? tel. Udeleženci iz Maribora imajo do Zagreba polovično vožnjo. V Maribora naj kupijo celo karto in si jo pustijo na železniški postaji Sušak potrditi za povratek v Maribor.
Avtomobilisti! Cenjenim odjemalcem bencina vljudno sporočamo, da smo izven kartela od danes naprej znižali ceno lahkemu aero-bencinu s spec. težo 0.715, ki se toči edino pri naši črpalki na Dir.
7.50	za liter. Motoroil, Kralja Petra trg J.
Potrditev banovinskih proračunov. Proračuni banovin naše države so potrjeni in znašajo: za dravsko banovino 115 milijonov 258.189 Din, savsko banovino 189 milijonov 661.483, vrbasko banovino 32 milijonov 681.012, primorsko 40 milijo nov 611.415. drinsko banovino 66 milijonov 625.223, zetsko banovino 44 milijonov 803.618, donavsko banovino 138 milijonov 33.233, moravsko banovino 44 milijonov 353.771, za vardarsko banovino pa 39 milijonov 393.744. Največji proračun izkazuje savska, na drugem mestu pa je naša banovina.
Prav dobro
In vendai
Dobite jo povsod!
Tiskovna založba v Mariboru je izdala roman M. Šnuderla:	»Izgubljena
zemlja«, ki obravnava dobe od prevrata dn koroškega plebiscita in takratno generacijo in se vrši deloma v Mariboru, deloma na Koroškem. 32S strani obširna knjiga stane vezana 60 Din in se dobi samo v kolportaži ali pa v pisarni Narodne obrane, Maribor, Gregorčičeva ul. 26, kjer se lahko tudi po pošti naroči.
Protituberkulozna liga je za drevi ob
18.	uri povabila na sestanek vse one požrtvovalne hišnike, ki neumorno delujejo za okrepitev azilnega fonda, da jim izkaže zasluženo priznanje. Sestanek bo v veliki dvorani OUZD, Sodna ulica 9, II. nadstropje. Odborniki PTL se naj po možnosti udeleže sestanka.
Občni zbor mariborske Tujsko - prometne zveze. Včeraj popoldne je imela mariborska Tujsko-prometna zveza pri »Orlu« svoj 7. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva in ki ga je vodil njen predsednik upokojeni višji državni pravdnik g. dr. Jančič. Navzoči so1 bili tudi številni odlični zastopniki raznih organizacij in gospodarskih korporacij ter oblastev, med njimi predsednik ljubljanske Tujsko-prometne zveze in zastopnik bana g. dr. Marn, zastopnik mestne občine g. Roglič, zastopnik celjske mestne občine g. Šubic, narodni poslanec g. Krejči, oba okrajna glavarja gg. Makar in dr. Senekovič, zastopnik gostilničarske zveze g. Valjak, zastopnik zbornice za TOl in mariborskega avtomobilskega kluba g. Pinter, komisar obmejne policije g. Krajnovič, šef glavnega kolodvora g. Perme in drugi. Predsedniško poročilo je podal g. dr. Jančič, poslovno poročilo pa ravnatelj »Putnika« g. Loos. Obširnejše borno o občnem zboru poročali v velikonočni šte vilki.
Izenačevanje banovinskih uradnikov z državnimi. Preteklo nedeljo so zborovali v Banjaluki banovinski uradniki in služitelji. Razpravljali so med drugim tudi o izenačenju banovinskih uradnikov z državnimi. Predsednik udruženja inž. Milan Stupar ie poročal o delu posebne konference delegatov banovinskih uslužbencev, ki je bila dne 13. in 14. t. m. v Beogradu. Dejal je, da lahko računamo z izenačenjem banovinskih uradnikov z državnimi že s l. aprilom, kakor so obljubili resorni ministri. Zborovalcem ie bilo sporočeno, da bodo imeli banovinski uradniki od 1. aprila dalje na železnicah iste ugodnosti kakor državni uradniki.
Prepovedane knjige. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo »La Jugoslavia sot-to la dittatura«, ki jo je spisal Solari Poči, knjigo »Sanyi A Fronton«, ki je izšla v Budimpešti in ki sta jo spisala Šareš Iinbre in Vorkanin Titus, knjigo »Egy tolpatatuyi Flod Az elszeketot Divelvi-dek regenye«, delo Tomaža Ištvana in italijanski tednik »II Giornale della Do-menica«, ki izhaja v Rimu.
Radio Ljubljana. Spored za petek 30. t. ni. ob 18. uri »Parsifal« (Wagner), prenos iz Zagreba.
Grajski kino. Od sobote, 31. marca dalje »Velika ljubezen malega princa«. V
glavni vlogi Wylli Fritsch. V četrtek in petek zaradi norme oba kina zaprta.
Kino Union. Od sobote dalje velika vesela opereta »Srečna pot«, ki vsebuje obilo humorja in oseni najnovejših šla-Kerjev, katere pojeta Magda Sohneiderin Max Hatisen.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Narodno aledalljit
Rfv[ Fp-j-r- -
Četrtek, 29. marca: Zaprto.
Petek, 30. marca: Zaprto.
Sobota, 31. marca: Zaprto.
Nedelja, 1. aprila ob 15. uri:	»J ur čeka.
Premiera. Znižane cene. Ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Premiera. Ponedeljek, 2. aprila ob 15. uri »Gorenj* • ski slavček«. Ob 20. uri »Štambulska; roža«. Znižane cene.
Kaj bo o Veliki noči v mariborskem; gledališču? Nedelja: Ob 15. uri bo! premiera otroške igre »Jurček«, enega najboljših del znanega pisatelja Pavla Gol ie. Ta igra je poleg pravljične vse- ! bine tudi prav zabavna. Pri tej otroški j predstavi veljajo znižane cene. — Zve- . čer bo premiera slovenske opere j »Gorenjski slavček«. Opero je uglasbil Anton Forster ter je najboljše delo naše ! operne literature. Kar jo dela posebno | privlačno, je po domačih motivih napisa- l na muzika ter slovenski milje; dejanje se I odigrava pred letom 1848 na Gorenjskem.
Ponedeljek: Popoldne bo prva ponovitev domače opere »Goreujski slavček«. Na to najbolj privlačno slovensko operno delo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. — Zvečer ponove FaOovome lodijozno in izredno zabavno opereto »Štambulska roža«. Veljajo znižane cene.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok
v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri Ijudeib višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovina}!.
Nov osnutek uredbe o zaščiti kmetov. ' >enarni odsek novosadske trgovske zbornice .ie pripravil nov osnutek uredbe o zaščiti kmetov. Namestu doslej veljavnega roka 12 let naj bi veljali roki 5. 10 in 12 let, in sicer tako, da bi bili obroki enaki s polletnim obrokom proti 8% obrestim. Roki plačevanja bi bili odvisni od plačevanja dolga. Za podlago bi se pa vzel katastralni čisti dohodek. Kot prezadolženi kmetovalce se smatra oni, či-gai dolg prenese lOkratni katastralni čist? dohodek.
Banska uprava dravske banovine opozarja vse kandidate za privatne, odnosno dopolnilne izpite na srednjih šolah, da vlože najkasneje do 10. maja pravilno o-premljene in kolkovane prošnje, in sicer le pri ravnateljstvu državne srednje šole, na kateri žele opraviti izpite. Ministrstvo in kr. banska uprava ne sprejemata direktno poslanih prošenj.
Uvoz vina v Čehoslovaško. V letu 1933 je uvozila Čehoslovaška vina v sodih za 23.000 hi manj ko v letu 1932. Najbolj sta bili zaradi tega oškodovani Jugoslavija in Madžarska, dočim je uvozila Italija za 10.000 hi več vina. Jugoslovanski uvoz ie nazadoval od 27.436 hi na 7.477 lil.
Žrtve avtomobilizma v Angliji. Po statistiki, ki jo je izdal posebni wad, se je pripetilo lani v Angliji 7.200 smrtnih avto mebilskih nesreč, pri katerih je bilo 216.328 potnikov težje in lažje ranjenih. Od ranjencev je umrlo 6.667 oseb. Modemi avtomobilizem -zahteva v Angliji, pa tudi v drugih državah, vsako leto vedno več smrtnih žrtev.
Vremensko poročilo mariborske mete orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 7.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.4 stopinjah 732.5, reduciran na ničlo pa 739; relativna vlaga 83; vreme je oblačno in tiho. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme ^za praznike najbrže poslabšalo.
Današnji trg za ribe ie bil zelo dobro založen. Precej je bilo na trgu morskih rib, rib iz naših vod pa je bilo nad 300 kg. Kupčija je bila ves dopoldne zelo živahna. Prodajali so: čevole po 26 Din, kalamare po 30 Din, borbone po 28 do 30 Din, mole po 30 Din, aziale, po 28 Din, orade po 42 Din, kablio po 24 Din, losose po 38 Din, danski filet pa po 20 do 28 Din. Ribe iz naših vod so imele naslednje cene: somi kg 32 Din, fogoši 38 Din. krasovci 12 Din, belice 8 do 9 Din, krapj pa po 14 do 16 Din.
General Rudolf Maister
Ob šestdesetletnici našega pesnika in osvoboditelja
Pred (SO timi leti je bil na današnji dan rojen v Kamniku na Gorenjskem veliki slovenski mož, pesnik in vojak Rudolf Maister. Iz domače osnovne šole ga je Peljala prva pot življenja na nižjo gimnazijo v gorenjsko metropolo Kranj, kjer se. mn je ob grobu Franca Prešerna in Simona Jenka razodelo poslanstvo moj-stra slovenske besede, pesnika Vojano-Že tu, kot tretje in četrtošolec, je Pisal prozo in pesmi ter izdajal svoj lastni literarni časopis »Internos«. Še tl0'i Pa je dozorela v njem zavest tega Poslanstva na višji gimnaziji v Ljubljani na vojaški šoli.
Postal je aktiven avstrijski častnik, in ^'endar tako malo — avstrijski! Ko so ruSi, ki jih je tudi rodila slovenska ma-!> Po veliki večini pozabljali na njene esede jr, se utapljali v avstrijstvu, ki J_e bilo skoraj ali popolnoma identično 2 nemštvom, je aktivni avstrijski čast-ni® Rudolf Maister-Vojanov pisal sionske pesmi in jih leta 1904. izdal v svoji prvi zbirki, v »Poezijah«. Toda Jpod orožjem molčijo muze«, pravi lajmski pregovor, zato ni čudno, če je tudi Vojanova utihnila za nekaj let, to-
da
ne zato, da bi umrla, marveč zato,
a J?i si zbrala novih, večjih, silnejših m°č>- In ko je napočil njen čas, se je °sjasila znova, pretresena nad grozotno eljcino največje vseh vojen v zgodovi-,m ^oveštva. In po tej vojni smo zopet ‘jrali stihe Vojanova, dokler jih nismo dobil} v njegovi drugi zbirki, v »Kitici niojih«. To ni bilo več cvetje, kakor v ^Poezijah«, bilo je že zrelo klasje zrelega moža-poeta. Vse od akordov vojne v duru, pa do akordov idil v molu — sama izkristalizirana poezija! Meč ob-glavljencev sc je skrhal nad to polnostjo, Povesil se je in priznal: zveni.
Toda to ie velikega življenja samo ena stran; druga je še večja, še silnejša, še
bolj vredna občudovanja, ker je skoraj fenomenalua. Poet Vojanov; je postal veliki general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in slovenske .Štajerske. Veliki čas prevrata je našel v njem velikega moža. Škoda, da je bil sam, da nismo imeli vsaj še dvoje, troje njemu enakih! Kje bi bil Maribor, da mi bilo njega in njegovih? Kje bi bila slovenska Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino? Kje sploh danes v Jugoslaviji osvobojena Slovenija? Šele danes pojmujemo do dna vsa ta vprašanja, in šele jutri jih bomo do viška! Slovenska zgodovina ne pozna takih, dejanj,, kakor je bilo Maistrovo. Maister je ustvaril mojstrovino. Ne s peresom ■ skrivljenega diplomata. z mečem vzravnanega vojaka-generala nam je potegnil mejo skoraj točno tam. kjer se je ustavilo potujčevanje naše slovenske štajerske zemlje. In če ta meja še ni popolnoma točna, če je na oni strani še nekaj duš našega naroda, ni zakrivil on: zakrivili so tisti, ki so s peresom korigirali njegovo z mečem potegnjeno mejo.
Tako ne slavimo danes samo šestcle-setletnico pesnika in generala, temveč tudi šestdesetletnico velikega oblikovalca usode Slovencev ali vsaj njihove tretjine. Tn ne slavimo je samo v Mariboru. slavi jo z nami vsa slovenska zemlja, kar je je na tej in oni strani in vsa Jugoslavija, saj Maister ni rešil Maribora in Štajerske samo Slovencem, temveč vsem Jugoslovanom in vsem Slovanom. Zato se mu na današnji dan klanjamo ter mu želimo, da bi dočakal še proslavo svoje sedemdesetletnice, osemdesetletnice in še več in da bi nam čimprej dal tiste svoje spomine, ki bodo nam vsem tako dragocen zaklad dokumentov iz velikih dni preizkušenj in zmag!
Obračun dela mariborskih planincev
Občni zbor mariborske podružnice SPD — Velik razmah planinstva — Porast članstva — Uspešno delo za dvig tujskega prometa
V sredo zvečer so se zbrali v lovski »obi hotela »Orel« v izredno lepem številu člani mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva ter mnogoštevilni prijatelji naših planin k 15. red tiemu letnemu občnemu zboru. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki obla-stev ter kulturnih in športnih društev.
Po uvodnem pozdravu vseh navzočih je P°dal načelnik g. inž. Šlajmer temeljito in stvarno poročilo o delovanju podružnice v preteklem poslovnem letu. Obšir-P° je opisal 'delovanje v preteklih dneh Podal splošno poročilo o razvoju alpinizma in smuškega športa pri nas. Dotaknil se je tudi lanske afere, ki je razburila duhove ter poročal, da se je razčistila — in je končno zaspala. Poudaril ie, da je osrednje društvo SPD idejno na pravi poti ter izrazil svoje zadovoljstvo, da je končno ta neprijetna zadeva pokopana. V svojem nadaljnjem poročilu je g. inž. Šlajmer spregovoril o zakonu o turizmu, o asociaciji jn zvezi jugoslovanskih planincev in sploh o vseh zadevah, tičočih se planinstva. Naglasil je, da je Slavni steber podružnice zimskošportni odsek, ki je z intenzivnim delom za propagando naših planin, zlasti Pohorja, skrbel da so planinske postojanke tudi Pozimi napolnjene. Nadalje je poročal o gospodarstvu podružnice in o investicijah, ki so bile potrebne na planinskih postojankah. Dotaknil se je vprašanja markacije in pohorske ceste ter poudarjal, da bo SPD tem perečim vprašanjem posvetilo največjo pažnjo. Naglasil je nadalje veliko naklonjenost bana in podba-na dravske banovine gg. dr. Marušiča in dr. Pirkmajerja, ki sta ob vsaki priliki s polnim razumevanjem podpirala delovanje podružnice. Za njuno izredno naklonjenost sta jima bili z občnega zbora poslani pozdravni in zahvalni pismi.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal agilni tajnik g. Božo Gajšek. Po-
družnični odbor je imel v pretekli po slovni dobi 9 rednih ter 1 izredno odbo-rovo sejo. Tekoče gospodarske zadeve pa je reševal gospodarski odsek v 15. sejah. Proti pričakovanju se je število članstva v letu 1933 prav razveseljivo dvignilo. Podružnica je štela v letu 1933 enega častnega, 8 ustanovnih in 1028 red nih članov ter je s tem prekoračila število iz leta 1932 za 177 rednih članov. V tekočem lettu je pričakovati zopetni porast, ker je že doslej pristopilo 98 novih članov, kar je vsekakor dokaz,.da zanimanje za planinstvo stalno raste. Ugodnosti polovične vožnje po železnici se je poslužilo 580 članov- Klub stalnim naporom vodstva SPD in Zveize Jugoslovan skih planinskih društev tudi do sedaj še ni uspelo, da bi se bilo pri skupinskih vožnjah znižalo predpisano število članov od 6 na 3, odnosno vsaj na 4. Vendar pa se trudi osrednje društvo še vedno, da doseže to ugodnost. Med letom se je podružnična pisarna preselila skupno s tujskoprometno zvezo v nove pro-s ore, kjer ima podružnica sedaj urejeno as no pisarno. Podružnično delovanje so budno zasledovale tudi razne oblasti ter s polnim razumevanjem podpirale delo-vanje, v kolikor to bilo le tnogocc O. Gajšek je predvsem omenil naredbo bana o markacijah v dravski banovini, ki je stopila v veljavo 18. decembra 1. 1. ter končnoveljavno urejuje enotno izved bo letnih in zimskih markacij ter odstranjuje mnoge zapreke, ki so doslej o-vflrale društveno delovanje na tem področju. Tudi glede uničevanja gozdnih nasadov in prepovedi taborenja, kar je povzročalo prav mariborski podružnici precej škode, so oblasti izdale stroge naredbe. Akcija za ureditev meteorološke postaje pri Senjorjevem domu je zaenkrat na mrtvi točki, SPD pa želi in upa, da bodo merodajne oblasti to postajo vendarle uredile, s Čimer bi dobil
Seniorjev dom tudi telefonsko zvezo- z dolino. V nadaljnjem svojem poročilu je g- Gajšek poročal, da organizacija reševalne službe še ni enotno izvedena, ker se je na občnem zboru SPD v Kranju rešitev tega vprašanja odložila na čas, ko bo izvedena reorganizacija celotnega društva, kar se namerava izvesti s sestavo in z uveljavljenjem novih društvenih pravil. Pri tej reorganizaciji se bo v okviru SPD ustanovila tudi posebna mla dirrska planinska organizacija. Podružnica se je po svojih delegatih udeležila vseh planinskih in nacionalnih prireditev. Zaradi: mnogih pritožb s strani planincev je odbor izdal pravilnik za dodeljevanje prenočišč v planinskih postojankah, s čemer je končno uredil to pereče vprašanje. Razširjanju »Planinskega Vestnika« je odbor v preteklem letu posvetil mnogo pažnje. zaradi gospodarskih razmer pa uspeh ni tako velik, kot bi si ga podružnica želela in kot ga ta naša prvo vrstna revija zasluži. V preteklem letu je bila podružnica deležna znatnih podpor s strani banovine, mariborske mestne občine, Tujsko prometne zveze. Posojilnice in privatnikov, za kar izreka odbor vsem najprisTčnejšo zahvalo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. dr. Rojko, posnemamo, da je znašal celokupni denarni promet nad I milijon Din. Premoženje podružnice znaša 461.710 Din.
Sledilo je poročilo gospodarja gosp. Pagona, ki je podal poročila vseli postojank, markacijskega odseka in Aljaževega kluba. Mariborsko kočo je v preteklem letu obiskalo 6691 oseb. Ena najvažnejša pridobitev za Mariborsko kočo bo vsekakor napeljava elektrike, ki bo predvidoma razsvetljevala postojanko že pred glavno poletno sezono. Potreben tok bo dal Pohorski dom. kjer grade električno centralo. Pozimi je obisk Mariborske koče precej popustil, in sicer zaradi napredovanja naših smučarjev, ki že iščejo prostranejši teren, katerega jim nudi zapadni del Pohorja. Kočo na Klopnem vrhu je v preteklem letu obiska lo 3121 ljudi, kar je dokaz, kako priljubljena je ta točka Pohorja. Senjorjev dom je obiskalo 3060 oseb. V preteklem letu
se je-ta postojanka uredila in spopolnila. Planinsko postojanko pri Sv. Pankraciju je lansko leto obiskalo 605 oseb. Nadalje je g. Pagon omenil še razmerje postojank SPD napram sosednjim postojankam. Ugotovil je, da je bilo razmerje povsem prijateljsko in odkrito, kar je pokazalo zelo lepe in razveseljive uspehe. Markacijski odsek je v preteklem letu obnovil več markacij na Pohorju in Kozjaku. Aljažev klub, ki je včlanjen pri mariborski podružnici SPD. je lani vršil svojo nalogo s tem, da je oskrboval bogoslužje potom svojih članov vse poletje po planinskih cerkvah, kakor tudi ob večjih prireditvah na prostem. Zaradi pičlega števila članstva (4) in minimalnih podpor, ki jih dobi klub od matice, ne more zabeležiti takih uspehov, kakor bi jih želel.
Za zimskošportni odsek je poročal načelnik g. dr. Rosina. ZSO, ki šteje komaj 86 članov, je dosedaj vestno izvrševal prevzeto nalogo. Vsako nedeljo so se prirejali nedeljski turni tečaji na Pohorje, Kozjak, Urško, katerih je bilo v minili sezoni skupno 10. Da se vzbudi ljubezen do planinstva tudi pri najširših slo jih, je odsek priredil skoro vsakih 14 dni predavanja. Ob tej priliki je g. dr. Rosina izrazil. željo, naj bi Ljudska univerza prepustila vsa planinska predavanja edinole planincem. Odsek skuša vedno še bolje izpopolniti propagando za Pohorje in namerava v ta namen nabaviti filmsko kamero, da bo snemal vse naše Pohorje ter tako povsod pokazal naše krasne smuške terene in na ta način pritegnil udeležence na smuške tečaje iz vse naše kraljevine.
V imenu nadzornega odbora je nato poročal g. Dostal. Pri raznoterostih so spregovorili gg. dr. Tominšek za Osrednje društvo SPD, ravnatelj Rodošek v imenu mariborske mestne občine in zadruge Pohorski dom, dr. Jančič za Tujsko prometno zvezo, ravnatelj Pišek za Podravsko podružnico SPD. Aljančič za Mariborsko zimskošportno pod/ve z o in Kramberger za SK Maraton- Obravnavalo se je še več internih zadev, nakar je.g. inž. Šlajmer ta lepo uspeli občni zbor zaključil.
Vinski sejem in razstava v Ljutomeru
Lep moralni, a slabši gmotni uspeh.
Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru je priredila 20. marca v hotelu g. Resnika vinsko razstavo in sejem. Razstava je bila dobro obiskana, kajti že pri otvoritvi je bilo zbranih nad 100 obiskovalcev. Ob 9. uri je predsednik g. Fric Zemljič pozdravil navzoče, posebno zastopnika oblasti in strokovnjake, ki so se udeležili otvoritve. V imenu mestne občine je pozdravil navzoče tudi g. župan Žmavec ter želel obilo uspeha.
Po otvoritvi se je začela živahna po-izkušnja vina, ki je trajala do 8. ure zvečer, Že okoli 10. ure dopoldne je bilo zaznamovanih več prodanih vin. V celoti se računa, da je bilo prodano le okoli 300 hi vina, kar je zelo malo napram lanski vinski razstavi. Kupovali so največ domačini. Tujcev je bilo več na sejmu, a zaradi težav pri izvozu so vse kupčije ostale vezane na pogoj, da se dobi zadevno uvozno dovoljenje. Kmečka vina, četudi dobra, so že zaradi tega cenejša. Prodajalo se je vino: novo od
4.50	Din naprej, staro od 5.25 do 9.50 Din.
Razstavljenih je bilo 186 vzorcev vina, mešanega in sortiranega, več letnikov iz ljutomersko-ormoškega, gornjeradgon-skega in štrigovskega vinarskega okoliša. Odlikovala so se posebno sortna vina, zlasti muškatni damescenec, muškatni silvanec, dišeči traminec, renski rizling in beli burgundec. Nekateri vzorci vina so že dopoldne zmanjkali. Vino je že prejšnji dan ocenila komisija. Vsako razstavljeno vino je dobilo svojo točko, strogo po ocenjevalnih predpisih. Najboljši oceni sta dobili dve vrsti, drugo 10 vrst itd.
Razstava je pokazala, da je Ijutomer-čan vreden svojega svetovnega slovesa in da je taka reklamna prireditev potrebna vsako leto, da nudi bližnjim in daljnjim zanimancem veliko izbiro vina za poskušnjo in nakup. Želeti bi pa bilo, da bi tako prireditev podpirala vlada in druge ustanove. Zato je obžalovati, da je
kmetijsko ministrstvo sporočilo, da ne mor® dodeliti podpore za vinski sejem-Nakazali so podpore Združenje trgovcev. Ljutomer, Okrajni kmetijski odbor v Ptuju in Tvornica za dušik v Rušah, nekatere druge ustanove	pa	so	le	obljubile podporo. Vsem. ki	so	na	katerikoli način pripomogli, da	sta	vinski	sejem in razstava tako lepo	uspela,	se	od-
bor tem potom najlepše zahvaljuje!
Najboljši dokaz.
Nedavno se je pariški vojni dobičkar sestal s prijateljem in mu rekel:
»Iz Nice prihajam. Tam sem slišal-čudovit koncert: Mozart, Wagner, Beethoven, Schumann... Skratka, izreden koncert. Še nocej sem se pripeljal z vlakom ob 7.,30 z Ivanom Sebastijanom Bachom ...«
»Beži beži!« ugovarja prijatelj. ->Meni ne boš natvezal... Da si se vrnil ob po' osmih z Bachom?«
»Kakor sem dejal...« VV »Lažeš!«	‘T*Hrr*r..;
»Ne, res, ne lažem!«
»Pač! Najboljši dokaz za to je, da je ta vlak že tri dni ukinjen!«
Vsak dan en milijon...
V francoski državni kovnici so skovali lani za 240 milijonov frankov kovanih novcev, in sicer po 20, 10 in 5 in 1 frank. Nastane vprašanje, kam beži ves denar, ko tudi druge države ne zaostajajo mnogo za Francijo kar se tiče kovanja denarja?
Ženitovanjski rekord v Nemčiji.
Statistični državni urad poroča, da je v nemških mestih, ki štejejo nad 100.000 prebivalcev, v času od 1. januarja do 24. februarja stopilo pred oltar 26.184 parov, kar je vsekakor rekordno število. Lansko leto se je v tem času poročilo samo 18.000 parov.
Spominjajte CMD
V Mariboru, dne 29. III. 1934-a
111^^ II Ml IM ■■»MIHHM  ■ I ' T~1-
MARIJ SKALAN:
22
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Vedela sem, da te najdem tu. Zato sem hitela, da ne izkoristi praznika katera druga.«
»Imaš vesti o princesi, sestri moji Eva-lasti?«
»Imam. Veliki še ni bil pri njej. Izbral si je menda današnji dan.«
Tatana je potegnila princa v najgostejši vrvež in ga nato odvedla po skrivnih hodnikih čisto neopaženo v tajne, samo izbrancem znane podzemske sobane. V njih so se plesalke pod varstvom in pokroviteljstvom duhovnov cesto sestajale s svojimi izvoljenci.
V svetišču ni nihče opazil njunega odhoda. Ofirija je zarajala z bratom, faraonu pa se je približala 'lefteta. Sedla je na podnožnik in se oklenila njegovih kolen.
»O, veliki,« je dejala, »prišla sem, da te povabim na obredni ples. Praznik je svetega Ibisa, ptice krvi, ljubezni in mehke mesečine, ti pa sediš na prestolu in mrk je tvoj obraz. Kaj ti je storila tvoja Nefteta, da se ne ozro poželjivo po
njej tvoje oči, o veliki, o gospod nad gospodi? Glej, še so voljne moje grudi, še so gladki moji boki, še je mehak in topel moj naročaj in duša moja hrepeni po tebi. Izbrala sem te in ti me vodi!«
Faraon ji ni odgovoril in se ni ganil. Zamišljeno je strmel v rdeči plamen žrtvenika, kakor da ni okoli njega divjega vrvenja in proseče Neftete pri njegovih nogah. In favoritka je žalostno nadaljevala:
»Hud si, o veliki, na sužnjo svojo Nefteto. na sužnjo svojo, ki te je vroče ljubila in te ljubi. Na drugo misliš, na njo. ki je prišla iz dežele verečnih gora in moja duša je žalostna, moje srce kr* vavi. O, ne zavrzi svoje Neftete, ne pahni je od sebe, če je ne ljubiš več ir. si ne želiš več njene vroče ljubezni, ukaži 'Amonisu, naj mi zabode meč v srce in naj iztoči iz njega nemirno mojo kri v slavo svetega Ibisa, ptice krvi in mesečine.«
»Kaj govoriš?« je dejal nejevoljno faraon. »Pojdi in zarajaj!«
»Milost, gospod!« je vzkliknila Nefteta, in solze so ji zalile oči. »Ne podi me od svojih nog! Žrtvuj me ptici krvi, a ne pehaj me od sebe!«
»Pojdi in zarajaj!« je ponovil faraon z odločnejšim glasom, a favoritka se še, ni genila.
»Faraon ne ukazuje trikrat!« je dejal Semiš Ofiris srdito. »Izpolni moj ukaz, sicer si se danes zadnjič dotaknila mojih kolen...«
Nefteta se je dvignila. Počasi, kakor senca se je oddaljila, a vrvenju plesalcev se ni pridružila. Poiskala je najtemnejši. najskritejši kot svetišča, se zgrudila na kolena, udarila s čelom ob tla in zaihtela...
Faraon je pomignil Nefteramisu in iz ozadja so stopili štirje nosači z nosilnico ter odnesli vladarja iz svetišča v stranski hodnik, ki je vodil pod zemljo naravnost v dvor. Spredaj so korakali bakljenosci z Amarazisom, zadaj sta pa šla Nefteramis in Sorbalis, jezna, da jima je faraon na Ibisov praznik s svojimi muhami pokvaril zabavo. Vedela sta dobro, zakaj se vrača v dvor, kjer je ostala od vseh žensk samo princesa Rvalasta. Njej edini včliki ni dovolil udeležiti se svetega obreda v svetišču na Gori prihoda. Za njima so korakali
oboroženi telesni stražniki in mislili na prejšnja leta, ko je faraon na Ibisov prazr.ik rajal s svojim dvorom in dovoli! tudi njim zlato prostost.
Tako je bil ves sprevod v mračnem podzemeljskem hodniku podoben bolj žalnemu obhodu kakor vračanju vladarja s svečanosti ptice krvi, ljubezni in zaljubltene mesečine. Tiho, brez besed se je pomikal navzdol in tiho, brez be-sed je prispel v dvor.
Faraon se je v svoji sobani zleknil po mehki blazini, odslovil Nefteramisa in Amarazisa, pridržal pa pesnika.
»Vzemi harfo, Sorbalis, in zapoj mi še enkrat pesem, ki si mi jo spesnil za* njo!« mu je velel.
Pesnik je vzel zlato harfo, položi! prste na strune, zabrenkal in zapel:
Pridi k meni, o pridi k meni, ki sem ti gospod!
Usliši besede moje in želje moje, ki k tebi hrepene!
Kličem te in vabim te v naročje svoje, lepa, o nailepša hči!
Združi slast svojo s slastjo tnojo, ki je ko morje globoko vsa brez dna.
(Se bo nadaljevalo
Soort
Občni zbor Mariborskega akademskega sahljaškega kluba.
Pretekli ponedeljek je imel agilni Mariborski akademski sabljaški klub svoj
1. redni letni občni zbor v lovski sobi hotela »Orel«, ki ga je otvoril in vodil poslovodeči predsednik okrajni glavar g. Milan Makar. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, nato pa podal splošno poročilo o delovanju kluba v preteklem letu.
Tajniško poročilo je podal nadvse požrtvovalni tajnik g. dr. F. Pihler ml. Kljub svojemu šele enoletnemu obstoju je MASK priredil nekaj uspelih prireditev, in sicer državno sabljaško prvenstvo, ki je sijajno izpadlo, mednarodno sabljaški turnir dravska banovina Avstrija, motorno dirko s smučarji Maribor - Kamnica in table-tenis turnir za prvenstvo Maribora. Po svojih članih se je MASK udeležil mednarodnega sabljaške-ga turnirja v Gradau, sabljaškega turnirja za prvenstvo savske banovine v Zagrebu itd. Uspehi, ki so jih člani MASK dosegli, so odlični, in sicer: državno prvenstvo v espeju, 1. ,mesto v sablji v prvenstvu dravske banovine, 3. mesto v epeju v prvenstvu savske banovine, dve
2. mesti v motoskijoringu ter 2. mesto v table-tenis turnirju za prvenstvo Maribora.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je klub aktiven za 13.000 Din, in sicer deloma v gotovini deloma pa v inventarju, kar je vsekakor dokaz dobrega gospodarstva. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik senator dr. M. Ploj, I. podpredsednik okrajni glavar M. Makar, II. podpredsednik ravnatelj dr. Tominšek, blagajnik sodni uradnik F. Uršič, tajnik odvetniški pripravnik dr. F. Pihler ml., odborniki: narodni poslanec A. Krejči, docent dr. Matko, inž. J, Šlajmer, ravnatelj J. Rodošek in dr. Vrečko. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: ravnatelj Bogdan Pogačnik, ravnatelj F. Fišer, industrije« F- Menzi, ravnatelj J. Loos in odvetnik dr. Miler. Prijavni odbor tvorijo: dr. Tominšek, M. Makar in inž. Šlajmer. V khibovo razsodišče pa so bili izvoljeni gg.: podpredsednik sodišča dr. F. Pihler, dr. Pečnik, dr. Škapin, dr. Marinič in dr. Kac.
Gospodje dr. Ploj, dr. Tominšek in Pogačnik so biH izvoljeni za prve častne člane v zahvalo za njih delo pri kiubu. Njim na čast priredi MASK 19. aprila v hotelu »Orel« slavnostni družabni sestanek z vabljenim občinstvom, na katerem se jim bodo izročile diplome in častni znaki. V okviru tega družabnega večera bo sabljaška akademija, pri kateri bodo sodelovali tudi tuji sabljači.
Med raznoterostmi se je obravnavala tu di morebitna fuzija s ISSK Mariborom, ki jo pa občni zbor smatra trenutno za
preutanjeno.	__________________
Po triurnem trajanju je nato g. Makar zaključil prvi občni zbor, ki je pokazal velik razmah in napredek vitežkega sabljaškega športa v Mariboru.
Zanimivosti
kartografije
Priprave za kartografsko razstavo v Ljubljani.
Kartografska razstava, ki bo v okviru letošnjega spomladanskega velesejma od 30. maja do 10. junija, nam bo prikazala pregled razvoja kartografije pri nas, v slovanskih deželah in ostalih evropskih, kakor tudi prekomorskih deželah, katerih kartografski instituti so ra5 devolje stavili na razpolago svoje izdelke.
Ker so dela za to razstavo zelo obširna ter zaUtevajo strokovnjake, posebno ker je treba delo na tem polju poljudno prikazati, se je konstituiral odbor znanstvenikov in strokovnjakov, katerih imena nam že sama jamčijo, da bo razstava na višku. Odboru predseduje g. prof. dr. Bohinec, njegov namestnik je g. prof. dr. Svetel; nadalje sodelujejo za muzej g. dr. Mal, za licealno knjižnico g. dr. Rus, za geografski institut g. dr. Ilešič, za mineraloški institut pater dr. Žurga, za geološki institut g. dr. Rakovec, za institut za meteorologijo in geodinamiko g. dr. Reja, g. ravnatelj velesejma dr. Dular in tajnik razstavnega odbora g. Oskar Delkin.
Posebno zanimiv bo zgodovinski oddelek, ki nam bo podal nazorno sliko razvoja naše kartografije in kartografije sploh, in to iz najstarejših časov. V tem oddelku razstavi tudi katasterski mapni arhiv svoja dela od početka katastralne razdelitve zemljišč pri nas. Mestna občina ljubljanska prispeva s svojo zbirko najstarejših mestnih načrtov, iz katerih bo razviden ves razvoj Ljubljane. Poseben oddelek je določen tudi za voja-ško-geografski institut v Beogradu. Fo-togrametrična snemanja, in sicer tere-strična kakor avionska ter izdelava kart na podlagi avionskih sHk bodo nazorno prikazana z materialom, ki ga je dala na razpolago tvrdka Zeiss, Jena in Socičte photogrametrique, Pariz. Ureditev tega oddelka je poverjena g. geome5 tru Mencingerju. Pomorska kartografija bo zastopana po kartah našega oceanografskega instituta in izdelkih Deutsche Seewarte v Hamburgu. Alpinska kartografija bo predstavljena v največji meri s kartami švicarskih privatnih institutov.
Da bo slika še boli nazorna, bodo sestavile naše tiskarne zbirko vseh pripomočkov, kakor litografske kamne, bakrene, cinkove in aluminijaste plošče ter sploh ves tiskarski material, ki je potreben za razne načine tiskanja kart. Ena tiskarna bo imela celo tiskarski stroj
v obratu, ki bo za časa razstave tiskal malo karto.
Poleg kart bodo razne pokrajine prikazane v reliefih, tako da bo mogoče občinstvu primerjati karto z reliefom terena. Nadalje bodo v geološkem oddelku poleg geoloških kart razne geološke formacije v modelih; glavni objekt tega oddelka bo relief Triglavskega pogorja z ledeniki, ki so ga pokrivali v ledeni dobi. Za to potrebne podatke je
dal na razpolago geografski institut univerze.
Gotovo v okras vse razstave in zanimanje vzbujajoči objekt bo pa zemeljska obla s premerom 2 metrov, š plastično izdelanimi celinami. Končno bo zastopana poleg znanstvene kartografije še propagandna. V tem oddelku bomo videli prospekte in brošure, opremljene z zemljevidi, ki služijo propagandi tujskega prometa in turistike.
Podpirajte Protituberkielozno ligo!
Mali oglasi
Sobo odda
DVOSOBNO STANOVANJE
sveže namočene polenovke do v Magdalenski ulici oddam v bite pri J. Sirkovem nas!. Jo- najem takoj. Kje pove uprava siptt Skaza. Maribor. Glavni, lista.	‘	1242
trg (rotovž).	1243
Razno
MODRA GOSPODINJA
izbere sebi le mesarja, ki za malo ii denarja — mesa poceni in obilo naitehta, da kosilo, ki dehti na mizi smeji se zlobni krizi! — Joško Močnik, vogal Radvanjske in Kette-1255 jeve ulice.
NEKAJ JAZ IMAM ZA VAS:
Kaj Velika noč brez prist* nih kranjskih je klobas?! —
Založim Vam velikonočno mizo — po glavi lopnem grdo krizo! —
Pridite k meni!	1254
Toni Ošlag Novi Glavni trg
ODDAM SOBO
s hrano in posebnim vhodom. Vrbanova 28, pritličje, desno. 1245
Oglašujte S
PREVZEM FRIZERSKEGA SALONA!
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzel frizerski salon na Kralja Petra trgu 4.1
Za solidno in točno postrežbo, jamčim ter se priporočam' Adolf Mrakič.	1244
SVETLI PREMOG
Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Jezdar-ska ul., Telefon 2715.	1228
LISICE IN DRUGE KOZE
prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvah in v popolno izdelavo Peter Sem-ko, krznar, Gosposka 37. 826
Sluibo dobi
IŠČEMO POSTREŽN1CO
za pisarno in privatno. Oglasiti se med 13. In 14. uro v Dr. Vevstovškovi ulici 6/II, vrata 19.	5000
Herman in Karol lioier, naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno .vest, da je njih dobri, srčiroljubljeni brat, ozir. svak in stric, gospod
EDMUND HOFER
trgovec
v sredo, dne 28. marca 1934 ob 18. uri, po usode-polni nesreči v 28. letu svoje dobe, nepričakovano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 30. marca ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju, Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4. aprila ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, W i e n, .dne 39. marca 1934.
1256
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
v gornji Gosposki mesečno za Din 400.— oddam proti posojilu Din 4000.—. Naslov v upravi lista. _____1246
3 SOBNO STANOVANJE
mansardno oddam v centru mesta mali družini. Pismene ponudbe na upravo pod šifro »Renoviran 550«.	1214
SOBO IN KUHINJO
oddam dvema mirnima osebama s 1. aprilom. Pobrcžka cesta 21, blizu Magdalene. 1248
J
Otvoritev trgovine!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem v Vetrinjska ul. S otvorila trgovino
z moškimi klobuki
Imela bom na zalogi blago od navadne do naifinejše vrste.
Priporoča se
C. Lorber, Maribor, Vetrinjska 5
tedaja konzorcij, »Jutra* v Ljubija*!;, predstavnik Izdajatelja In urednik: RA Dl VOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavuik