Prehod časa iz starega v novo leto daje povod in pobudo vsakovrstnim voščilom, kojih jedro je želja sreče. Subjekt (nosilee) sreče naj bi bil posameznik, pa tudi združba, občina, država, narod, človeštvo. Ni pa sreče, osobito ne za narode in države brez miru. To veliko misel je prav krepko poudaril papeški nuncij Orsenigo, ko je pretekli tedcn na čelu diplomatskega zbora v Berlinu čestital za novo leto nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju. Rekel je to-le: »Svet mora tudi v urah najponosnejšega veselja in resničnega gmotnega napredka od dne do dne jasneje videti, da brez miru ni človeške sreče. Celo med največjim oboroževanjem si človeštvo neprestano želi miru. V soglasju s to težnjo izrekarao tudi mi željo, da bi novo leto prineslo človeštvu pravo pomiritev duhov. Želimo, da bi se vendar že vsi narodi združili v pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Želimo, da Vsemogočni usliši naše želje, ki izražajo našo vzajemno nado, in naj bi dal, da bi v novem letu vsi državni poglavarji v veliki meri pripomogli k ustvaritvi svetovnega miru.« Ustvaritev in ohranitev svetovnega miru je predvsem naloga tiste mednarodne ustanove, ki je vznikla iz mirovne ideje. To je Zveza narodov v Ženevi. Naslov mnogo obeta, uspeh pa ni bil dosežen, ker Zveza ni nikdar bila združba narodov, marveč samo posaineznih držav z različnirni režimi. Velesile so se Zveze polastile kot orodja svoje lastne politike, niso pa imele pred očmi splošne blaginje vseh na rodov in držav. Demokratična ideja enako\-rednosti in enakopravnosti vseh držav se ni nikdar mogla udomačiti v ženevski rnednarodni ustanovi. Morda je to bila po sledica obžalovanja vrednega dejstva, da se je prva demokratična država na svetu (Zedinjene države Severne Amerike), ki je idejna mati te mednarodne mirovne ustanove, takoj po njeni ustanovitvi iz nje umaknila. Zveza narodov je sedaj v težki krizi. Ali bo prva mednarodna mirovna ustanova prebolela težko in nevarno krizo, ki se v njej nahaja? V sedanjih prilikah je to v veliki, morda v največji meri odvisno od sodelovanja Zedinjenih držav. Predsednik Franklin Roosevelt je prvi borec ne samo zoper fašistično nacionalistične in komunistične diktature, marveč tudi za svetovni mir. Kot varuh tega miru se hočejo Zerinjene države najmočnejše oborožiti n? kopnem, na vodi in v zraku. Ako bi te države z vso svojo močjo sodelovale s pra vimi poborniki miru, bi bila Zveza narodov v obrambi svetovnega miru kos vsem dr.žavam. z drugačno usmerjenostjo.