'i. Številk 1 Ljubljani, i pitik 23. a? gusta 1118. 1 U. leto. .Slovenski Narod' velja po poiti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • . pol leta h „ . . Četrt leta „ m na mesec „ ■ . » K 50--. 25-. 13— . 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55 za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej .... K 60- Vprašanjem glede Inreratov se naj pnlo*i za odgovor dopisnica ali znamka. IpravniStro (spodaj, dvorišče levo). Knaflora ulica št 3, telefon iL 85. Uhaja vuk dan svata* Uvaaaall aadalja la prasnite«. lnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 nun visok, ter M mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Inserdiah po dogovoru. lovi oarečaiki naj poiijejo aaroćaiao »elao #JT po nakazaloL fj| Na samo pismene aaročbe brez poslatte deaarja se se oioreaa aikakor ozirati. „Narodna tiskarni" teleloa 41. SS. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod- velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48-— I Četrt leta „ 24 = 1 na mesec „ 12.-4' Posamezna številka velja 30 vinarjev Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nlloa IL S (v L nadstr. levo), telefon *t. 94 HdIoss MMmu veta. (Iz poročila dr. V. K. na ustanovnem zborovanju ) Da je prišlo do ustanovitve Narodnega sveta, brezdvomno odgovarja volji našega naroda in je vsled tega volja tega naroda za nas edino merodajna pri naših sklepih in dejanjih. Zato je pa ta zastop tudi le zastop naroda in ne more sprejemati od nobene vlade in sploh od nobene avtoritete kakih ukazov. Dokler smo v soglasju s politično mislečimi krogi med narodom, je naše javno delo utemeljeno in naša legitimacija dana. Po volitvah je sicer danes v politično zastopstvo naroda poklican jugoslovanski klub v državnem zboru in zastopniki naroda v deželnih zborih. Pravzaprav to ne velja dobesedno, ker so mandati v zmislu izvolitev časovno večinoma že potekli in jih ni podaljšal narod z glasovnico v roki, ampak si je n. pr. državni zbor sam podaljšal življenje. Brez ozira na ta položaj bi pa*mogel veljati Jugoslovanski klub v državnem zboru kot poklicani zastop naroda v teh resnih časih in sicer vsled splošne odobritve njegove narodne politike. Kakor pa zgodovina ustanovitve Narodnega sveta kaže. je Jugoslovanski klub v državnem zboru v soglasju z obstoječimi narodnimi strankami in drugimi organizacijami sam vplival na ustanovitev Narodnega sveta. Ker je pa Jugoslovanski klub z ozi-rom na svojo sestavo, kar se slovenskih dežel tiče, tvorjen po pretežni večini iz poslancev ene stranke. Vseslovenske Ljudske Stranke, je jasno, da je bilo kr>-nočno odvisno od te politične stranke kot večinske stranke, da je do ustanovitve sploh prišlo. Da je do tega prišlo, nas potrjuje v nazoru, da je prodrla v našem političnem življenju narodna ideja popolnoma :n nam daje to dejstvo najboljše upanje, da bode delo Narodnega Sveta uspešno. Zgodovina bode gotovo odobravala in hvalila ta politični korak, kajti povedal bode zanamcem, da se zastopstvo za dosedanje javne zastope v Avstriji ni volilo vseskozi pod narodnim geslom, ampak je imelo isto biti v mnogem oziru bolj interesno zastopstvo posameznih slojev, nego naše narodnopolitično zastopstvo. N'kdo pa ne bode trdil, da so naloge, ki v bližnji bodočnosti rešitve čakajo, le zadeve gospodarskih ali slojevnih interesov, gre se za mnogo več. — za biti ali nebiti naroda. Zato je sporazum slovenskih političnih strank znak pravilnega razumevanja historičnega trenutka. Slovenci so pač ukrenili, kar se je pri vseh narodih zgodilo, če je bilo treba narod varovati in če je bila, krkor se izraz glasi, domovina v nevarnosti In kdo bode zanikal, da z ozirom na položaj nismo v nevarnosti! Da se zastopstvo vseh zadev naroda v takem trenutku izroči širšemu krogu, v katerem je domovina kar najpopolnejše zastopana, odgovarja ne le narodni potrebi, ampak vestnosti v posesti politične moči se nahaja j o č i h č i n i t e 1 j e v. Odgovornost deliti v primerni meri z vsemi, ki sodelovati hočejo, je znamenje narodnega in demokratičnega pojmovanja javne de- lavnosti. Zato smo se radi odzvali vsestransko temu povabilu in radi bodemo se za naloge, ki se nam stavijo, žrtvovali v polni meri. Zaradi stvari in ne vsled kakega kompromisa.Želeti je le. da bi predrlo to naziranje tudi v vseh jugoslovanskih pokrajinah, kajti povsod govore za ta skupni cilj isti razlogi. Dober narod nam je Izročen v vodstvo. Ta narod naravnost žeia po dejanjih in pričakuje rešilne roke. Ta roka, katere se hoče narod oprijeti, pa ne sme biti slabotna. Vse. kar narodu ponudimo, mora biti zdravo. Naš narod je prebistroumen, da bi sprejemal prazne pleve mesto zdravega zrnja. Zato velja danes bolj nego kdaj geslo: veščaki. na dan! Fraza ni brez pomena. Dobrotnik ljudstva je, kdor najde pravo besedo na pravem mestu, ki zna govoriti iz srca v a. Proe, zahteve lastne države za narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila taka beseda na pravem mestu. Toda gorje mu, kdor postane kot voditelj naroda plitev v svojih besedah. Ni-keo izmed nas pa ne more biti zmiraj veleum na vseh poljih in vendar mora narod biti poučen vsestransko. Ne glejmo torej, od kod dobro navodilo pride, ampak iščimo in sprejmimo isto, kjerkoli se najde. Pritegnimo vse sposobne moči v službo narodnega sveta, saj jih nimamo preveč. Ko so se pred letom dni v Nemčiji bavili z zgradbo poljske državnosti, proglašali so, da poljski narod nima naraščaja n. pr. za sodnijski poklic. Zato si Nemci kot okupacijska oblast baje nujno morajo pridržati najvišje sodstvo in pravico, da razsodbe poljskih sodnikov razveljavijo v gotovih slučajih. Seveda je bil to le izgovor, ker se ni hotela dati narodu prava samostojnost v sodstvu, ampak le navidezno lastno sodstvo. Toda gorje narodu, ki svojo državnost išče in bi v pravem trenutku v resnici ne imel sposobnih moči, da se sam vlada. Naša državnost ne sme biti kakor je državnost Trockega in Lenjina, Ne sme se zgoditi, da bode najpri-ročnejši nesnosobnež minister, če ie le dober kričač. Tedaj bi naša zgradba začela razpadati, predno je gotova, kajti narod bi bil razočaran. Če bi moral priznati, da to, kar mu ponujamo, ni boljše nego je bilo na dotičnem polju pod starim režimom. Glavna naloga Narodnega Sveta bodi torej, ozreti se po razpoložljivih duševnih silah, pritegniti jih in jih razpolaganju naroda za trenutek potrebe zagotoviti. Ne le sposobnost, tudi čistost značajev, solidnost in rednost vseh činiteljev državne oprave je predpogoj uspehov. Tozadevna načela naj povdarja kar od vsega početka neizprosno in povsod naš NS. in jih naj uveljavlja v vsakem posameznem slučaju, kajti le v trdnem zaupanju naroda v dobro upravo moramo iskati opore za vse naše delo. Zato naj tudi tozadevno ne skriva Narodni Svet svoje luči pod mernikom. Kar se dobrega dožene v naših razpravah, naj ne bode pokopano v posvetovalnih dvoranah in zapisnikih, vse. kar pred narod spa- LISTEK. Stati ii tali te m i. k (Dalje.) I Slovan je in bo nepremagljiv, dokler bo geslo svobode in sloge odmevalo v njegovem srcu. S tem geslom se začenja v življenju našega naroda nov jasen vek; srečni smo mi vsi. Id smo prišli sem na slavnost njegovega rojstva. Jaz pa, ki poznam njegove davne nezgode in nadloge in gledam z jasnim očesom v veliko bodočnost naroda, ki ga ljubim iz vse svoje duše, kličem enako možu v evangeliju: Zdaj odpusti svojega hlapca, gospod, kajti moje oči so videle zveličanje, ki si ga pripravil nam pred obličjem celega sveta; luč k razodetju narodom, in slavo Slovanskega rodu!« Gospodje! Z mesta, ki ste mi ga poverili, proglašam in objavljam otvoritev in začetek Slov. shodaa. Otvarjam njeg. pravice m dolžnosti, da bi se na njem razpravljalo v korist naroda in domovine, v duhu svobode, sloge in miru, v imenu staroslavne naše Prao:e, ki nas čuva v svojem naročju, v imenu naroda Češkega, ki s srčno udeležbo spremlja naše zborovanje, v imenu rodu Slovanskega, ki od našega posvetovanja pričakuje okrepčala k svojemu neskončnemu prerojenju! Tako nam Bog pomagaj!« Vihar navdušenja in ploskanja je sprejel te svetoresne besede iz ust moža, ki je globoko poznal slovansko preteklost, ki je napisal zgodovino svojemu narodu in je od prvega dne revolucije stal na čelu nove češke in slov. politike. Sledili so pozdravi gostov. Govorili so Lubomirski, dr. Dvoraček, Mato Topalović, prof. Koubek, Nika-nor Gruič, Borysikiewicz in ffodža. Popisovali so razmere Slovanov na severu in jugu. Za Jugoslovane sta govorila Topalović in Gruić protisingel patriarha Rajačica. Prvi je slikal žalostno stanje Jugoslovanov, ki razcepljeni na pokrajine trpe pod nemškim, madžarskim in turškiim nasilstvom. Drugi se je dotaknil slovanske zgodovine, poklical v spomin stare slov. države: Kje je VeL Morava? Kje je Poljska, kje Hrvatsko kraljestvo, kje Dušanovo carstvo, kje je država Asjenovićev? — Krasna postava v meniški halji, ognje- da, naj se javnosti izroči v pretres in prebavo in sodelovanje. Ne le, ker to zahteva prava demokracija in medsebojno zaupanje med voditelji in med narodom, ampak za to, da bode naše delo vsled sodelovanja v predpripravah uspešno. Naša javnost mora pa od vsega početka delovanja Narodnega Sveta dobiti tudi zagotovilo, da hoče ta nova narodna vlada utemeljiti svojo moč na načelu popolne pravičnosti. Za demagogijo v Narodnem svetu ne sme biti mesta. Ker se dobra stvar sama hvali, ie lahko vsakdo pomirjen, da se ga bode cenilo Ie po njegovih dejanjih in ne bode potrebno z umetno propagando drug drugega izpodrivati. Naš narod, ki si je v zadahu letih toliko izkusil, imel bode bistro oko za naše udejstvovanje in bi s kratil Narodnemu Svetu v celoti in njega članom takoj svoje zaupanje, kakor hilro bi isti zgrešil svojo vlogo nepristranosti v vsem. Tudi dejstvo, da se je Narodni Svet porodil iz obstoječih političnih strank, ne vzbuja nujno kakega pomisleka v tem oziru, ako nas preveva v vsem dobra volja. Kot demokrati moramo pač imeti nasproti samim sebi zaupanje v sposobnost do pravičnosti. Parlamentarno vladanje si želi danes vsak zrel narod kot vzor med vsemi, sicer možnimi načini vladanja. Z oživljenjem Narodnega Sveta naj se pred svetom izkaže opravičenost hvale, ki so si jo Slovenci pridobili v slovanskem svetu, da smo v političnem življenju med prvimi narodi. Ta sloves nam more ohraniti le strogo stvarnost in pravičnost. Po lluHUansKih slavnostni. Češki odmevi. Da so češki listi z liuhljanskimi dogodki zadovolini m obveščajoiavnost o njih z ljubeznijo in pozornostjo, ie pri prisrčnih in tesnih češkojngoslo-vanskih stikih pač samoumevno. Naši interesi se tako krijejo in naša pota erredo v taki meri sporedno, da ie vsak češki uspeh na noti do konečnesa cilia tudi jugoslovanski uspeh, da približa vsak iueroslovanski korak k svobodi in neodvisnosti tudi naše severne brate čehoslovaski državi. Politični dogodki preteklih dni v Liubliani so dalje samo harmonično nadaljevanje one politike, ki ie bila zasnovana maia v Praei in julija v Telču in poglobljena tekom zadnjega parlamentarnega zasedanja na Dunaju. Zato so bile v Liubliani zastopane vse češke politične skupine, zato poročajo o poteku ljubljanski1: prireditev vsi listi. Naglašaio njih veliki pomen in poudariaio. da značijo znaten korak naprej na skupni poti. Agrarno glasilo >V e n k o v«, po ustavlieniu >Narodnih Listov« največji češki list. popisuie slavnostno vožnjo po slovenskih krajih: V Lipnici so prvič na slovenski zemlji Cehe in Poljake prišli pozdravit slovenski mladeniči. V Laškem trgu so slovenske in češke dame s rvetiem obsipale goste in češki ravnatelj slovenske pivovarne iih je osvežil s češkim pivom. V Litiji so bili eostje pozdravljeni od dam v slovenski narodni nosi . . .< O pomenu slavnosti piše >Venkov<:: Poset Čeških in poljskih poslancev v Ljubljani ie po Pragi in Telču v politični zgodovini Cehov. Jugoslovanov in Poljakov dogodek, ki po svojem pomeau presega vsa druga pota k bratskim Slovanom. — Ljubljanski ljudski parlament Jugoslovanov, Poljakov in Cehov je v mnogem oziru celo pomembnejši od praških konferenc. Na novo se je pokazala slovanska solidarnost in njena trdna odločnost, da ne more nobena sila ovirati v zasledovanju začrtanih ciljev. Ljubljana pome nja nov mejnik v razvoju Slovanov'. Želeti ie le. da bi se vse to. kar se je v Ljubljani sklenilo, čim prei oživotvorilo. In to se bo zgodilo v kratkem, ker danes ni več mogoče, da bi tako razviti in zreli narodi, kakor so avstrijski Slovani, še dalje hlapce valj nemški in madžarski manjšini. Naš čas ie blizu. Praška >N a r o d n i politik a< pravi: Nič na svetu, ne more razdvojiti Cehov in Jugoslovanov, katerim so se pridružili sedai tudi poljski zastopniki. Ne še vsi. ali poljsko srce ie vsekakor na češk. iusrosloivanski strani. Vsi zanadni in južni Slovani so pno. Cehi. Jugoslovani in Poljaki so se združili v Ljubljani v slovansko t r o z v e z o. I: . i C e c h< poroča o refer.-f:h slovnnskegra shoda v Ljubljani, o ovaciiah, prirejenih Cehom in Poljakom in o vencih, ki so iih Poliaki in Cehi poklonili spominu Krekovemu in Prešernovemu: glasilo dunajskih Cehov >Vi d e n s k v D e n n i k< pa naglasa, da vse polieiiske odredbe niso mozle preprečiti ljubljanske konference, ki je bila velepomembna za skupno slovansko stvar. Pozdravi ob ifu&Uanski slavnosti. Zagreb. Želim, da zajednički rad urodi najboljim plodovima i da čvrstom organizacijom svi djelovi našega naroda zbiju se u jedno tijelo sa jedinstvenom dušom i mišlju. — Košta M a j k i ć. Karlovac. Predsjednika Narodnog sveta, kao dijela skorog budućeg sveopćeg narodnog odbora Slovenaca, Hrvata i Srba u Zagrebu, pozdravljaju svećenici sakupljeni u Hrnerič-Karlovcu. — Josip S a f a r, Julije Nemec, Hinko L e s i ć, dr. Petar Trbuha, Mirko G u n d a k. Dobova. Na slavi Majke božje u Stenje vcu sakupljeni podpisani pozdravljaju oduševljeno pregavce naroda. Pozdravljamo slavensku solidarnost, savez Poljaka, Ceha i Jugoslavena! — Gustav Babunek, Ivan Lov-riček, Slavoljub Pavariček, Ivan Kralj, Stjepan grof Orssich, Stjepan Stepinac, Kerubin Šegvić. Vid Jakševac, Josip I.ipovšćak. dr. Janko Šimrak, Eugen Poslaubskv. — Ovomu brzojavu se od srca pridružuje društvo, sabrano na župnom dvoru u Brdovcu. Marija Stepinac, Novodvorski, Šribar, Dragutin Stepinac, Franzega Marija, $ ribar Rezi. Sorčić, Vimcolšek, Nikola Hijanić, Jaka Šribar. Maksimilijan Stepinac Franjo Cirnski. Praga. Ob priliki odkritja spominske plošče velikemu bojevniku za pravo jugoslovanskega ljudstva poslancu Kreku sprejmite v imenu češko-slovan-ske agrarne stranke in češkega kmet-skega ljudstva zatrdilo globokega in ne- minljivega prijateljstva v boju za sveta prava jugoslovanskega naroda. — Predsednik S ve hI a. Lvov. Pridružujem se z Vami dragemu spominu dr. Kreka, plemenitega slovanskega patriota in prijatelja Ukrajincev. — Čehelskij. Novs velika ofenziva Angležev in Francozov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 22. avgusta, (Kor. ur J Zapadno bojišče. Skupina grm. Rup-rehta. V pokrajini ob Konici u smo zavrnili sovražne napade na obeh straneh ceste Locre-Dranoutre. Južno od Arra-sa so pričeli Angleži včeraj z novim! velikimi napadi. Angleški armadni zbori in Novo Zelandci so bili postavljeni med Movennevfllom in Ancro v smeri na Bapaume globoko razporedeni v boj. Angleška konjenica je stala za fronto pripravljena, da poseže vmes. S podporo kar najsilneišega artiljerijskoga ognja in več sto oklopnih vozov je prešla sovražna pehota na nekako 20 km široki fronti v napad. Pred našimi bojnimi poziciiami se ie njih prvi naval zlomil. V krajevnih protisimkih smo zopet iztrgali dele sovražnika načrtoma prepuščenega pasu ozemlja, Sovražnik je svoje silne napade ves dan nadaljeval. Njih težišče je ležalo na krilih napadalnega polja. Napadi so se popolnoma In s težkimi izgubami za sovražnika ponesrečili. Preprečili smo sovražne poskuse prekoračiti Ancro pri Hametn. Veliko število razbitih oklopnih vozov leži pred našo fronto. Med Somo in Oiso je potekel dan mirno. Jugozapadno od Novona smo se v noči od 21. na 22. t m. brez boja nekoliko odstranili od sovražnikov. Čez dan je ležal sovražni artiljerijski ogenj še na naših starih Črtah. Obotavljajoč se, so izvršili njegovi iz-vidni oddelki sunek proti dolini Di-vette. Čete, ki so se bojevale v gozda Carlepont, smo umaknil! neopaženo od sovražnika za Oiso. Sovražni napadi, ki so se tu včeraj zjutraj pripravljali s kar najsilnejšim večarnhn artiljerijskim ognjem, vsled tega niso prišli do veljave. Med Blerancourtom in Alsno je sovražnik čez dan svoje napade nadaljeval. Samo pri Đlerancourtu te mogel pridobiti tal. Naval, namerjen proti ostali fronti in izvršen zvečer s posebno silo na obeh straneh soteske Morsom, se je zlomil s težkimi izgubami za sovražnika. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 22. avgusta. (Kor. ur.) Delni boji pri Bailleulu in južno od L vse. S ilna borba ob An-eri in SommL Na včerajšnjem bojišču severozapadno od Bapauma in na fronti med Albertom in Sommo smo zlomili velikopotezne napade Angležev s protinapadi. Francoski napadi med Oiso in Aisnopred našimi novimi p o z i c i j a m L I vita beseda in vznesen govor so na-j pravili na zborovanje neizbrisen utis. I Govori so bili živ odmev dobe in novih nazorov. Končno se je oglasil tudi mož, na katerega so se obračale oči vseh, kajti poznali so ga vsi, kot duševnega vodjo velike slov. družine. To je bil Š a f a-f i k. Kdo takrat ni poznal njegovega imena? Kdo ni poznal njegovih del, pisanih v bedi in siromaštvu z učenostjo in navdušenostjo, ki sta budili občudovanje vseh. »Slovanske starožitnosti«, »Slovanski zemljevid, Zgodovina slov. literatur« — vse to je pripravljal vsem Slovanom kot temelj nadaljnega dela. V politiki se ni silil v ospredje — a za slov. shod je marljivo sodeloval. Njegov govor je bil priprost, brez okraskov, beseda je bila tiha in mirna — toda to je govoril on, Safafik, ki je s svojim delom 30 let pripravljal ta veliki dan. »Bil je to najslavnejši trenutek njegovega življenja«, je pisal pozneje o njem prof. Jos. Jireček. Podajamo tu njegov govor v celoti: Slavni zbor! Dragi bratje! Ne pozdraviti vas v tako važnem trenutku, ki smo se ga danes dočakali s srčnim slovanskim .pozdravom, bil bi greh, ki bi zaslužil pokoro, muditi vas z dolgim govorom bil bi prestopek, ki bi zashi- [ žil ukor. Zato mi bodete srčno pozdravljeni, vrli bratje, iz slovansske domovine od blizu in daleč, sinovi ene matere, ki jih je ena misel in ena volja tu združila. Srce moje se širi pri pogledu na vas, širi se v doslej neslutenem občutku in gori od hrepenenja združiti se z vami v enem Čustvu v eni misli. Slušajte torej moje zgodnje misli in želje ob svitu tega na veke spominskega dneva. Kaj je nas tu združilo? Gibanje narodov trojega plemena, pokret, ki ga še ni bilo v človeški zgodovini, ki se zemlja trese in trepeta pod njim, ki mogočni orjaki beže pred njim, vlada bajonetov in špiclov propada v grob, ljudstvo se priglaša za svoje od Boga dodeljene pravice — ta pokret je prevzel tudi nas in je nas združil na tem mestu. Vlada bajonetov in špiclov je v nadalje nemogoča. Ko bi bila vlada bajonetov In špiclov še mogoča, bi ne bila padla iz roke teh, ki so jo imeli v rokah, kajti to so bili orjaki nezaslišane pameti, velikanskega poguma, toda praznega srca. Oni se shajajo in se posvetujejo o sebi in o nas, o svoji in o naši bodočnosti, posvetujejo se nad Majno v Frankfurtu in nad Donavo na Dunaju in v Budiimpešti, doma in izven naše države. Ako se torej tuji narodi posvetujejo o nas in o naši bodočnosti, posvetujmo se tudi mi sami o sebi in o svoji bodočnosti Mislim da, če Bog da, mi sami sebe bolj poznamo, nego drugi, mi bolj vemo, nego drugi, česa je nam treba, kaj zahtevamo in kaj je naš cilj. Kaj je stalna sodba vseh posvetovanj drugih narodov, naših sosedov, Nemcev, Madžarov, Italijanov o nas? Priznajmo si to — ne tajimo si, dasi je to trpko! Oni pravijo, da nismo zmožni popolne svobode, da nismo zmožni višjega političnega življenja za to, samo za to, ker smo Slovani. Slovan — tako pravijo — je od narave določen za službo in za robstvo drugim izvoljenim bolj nadarjenim in plemenitim narodom. Kdo pa so ti, ki tako sodijo o nas — ti, ki so doslej nad nami držali železno roko in jo deloma še drže; ti, ki so strigl! volno naših ovac ti ki so se mastili z mozgom naših kosti, ti, k! so živeli od pota in žuljev naših kmetov, ti, ki so se zanje bojevali in kri prelivali naši bratje, sinovi dragih naših mater, ti ki se imenujejo naši vzgojitelji in branitelji, ti, ki nas slačijo iz našega slovanstva in jih mi zato imenujemo naše zatiralce m ubijalce naših duš?, (Dalje Drih.) Stran 2. .SLOVfcNStU NAKUU*. dne 23. avgusta ma. 191. štev. Skozi vasi Locre in D r a n o u -tre drži cesta, ki poteka 10 km jugozapadno od Ypresa od iugo-vzhoda proti eevero - zapadu v smeri na mesto Po-peringhe. — Vas Movenneville leži približno 11 km južno od meata Arras blizu železnice Arras - Amiens. Od reke A n c r e (ki izvira par km jugozapadno od utrjenega mesta B a -p a u m e , teče najprej proti zapadu, potem pa v južni smeri in skozi mesto Albert, da se končno blizu Amiensa združi s Sommo) je oddaljena 10 km. ^Torej so Angleži naiprei napadali na 10 kra dolgi fronti, potem pa so napade razširili na ae enkrat tako dolgo bojno črto. — Vas H a m e 1 leži ob Ancri, tam, kjer se reka obrne proti jugu, to je približno 6 km severno od Alberta, j— D i ve t te je potok, ki priteka od zapada in se pribl. 3 km iuž.-zap. od •Novona izliva v Oi^o. Torej so se Nemci umaknili v neposredno novonsko okolico, dočim so stali pred početkom sedanje sovražne ofenzive na Oisinem z&padr i bregu od Novona proti jugozapad a oddaljeni vsai 12 km. — Vas C n ; i e p o n t leži na Oisinem vzhodne bregu 7 km jugovzh. od Novona; severno od vasi razprostirajoči se Car-leponški gozd (Bois de Carlepont) pa sega do približno 3 km južno od Novona. Potemtakem teče nemška fronta sedaj po severnem breeru Divette in se jedva IX km južno od Novona nadaljuje ob Oisinem severnem bregu. Kje prestopi Oisino strugo, iz poročila ni razvidno; na vsak način jo prestopi nekje vzhodno od Novona, ker poteka v nadaljnjem po njenem južnem bregu v južnovzhodni smeri proti Aisni ozir. proti Soissonsu. — Trg Bleran-court leži 12 km jugovzhodno od Novona. Oise teče dobrih 6 km severno nad nim. — Vas Morsain leži 8 km jugovzhodno od Blerancourta ali 18 kilometrov sev.-zap. od Soi^sonsa. 5 km proti severu oddaljena od Aisne. — Torej poteka nemška fronta med Oiso in Aisno najprej ob Oisi proti vzhodu, potem (nekako sredi med Nov onom in Soissonsom) proti jugu, končno pa zopet uroti vzhodu v severno soissonško okolico. Berolin, 21. avgusta. Iz Basla poročalo: Montdidier je ena sama razvalina. Preostalo ni od mesta nič, nobena stena, tako da mesta Montdidiere sploh ni več. Dunaj, 21. avgusta. 2e več dni trajajo nenavadno silni boji na belgijsko - francoski meji, zlasti pri Merrvillu in na obeh straneh Lvse. Opazovati je, da pripravljajo ti silni napadi, spremljani od nenavadno močnega artiljerijskega delovanja, velike dogodke. Nemško armadno vodstvo je spoznalo, da nameravajo Angleži samostojno nastopiti na Flandrskem oo Lvsi ali ob Scarpi. Na glavni bojni fronti se nadaljujejo sila 1 i ti ti boji sovražnika. Poleg silne bitke med Sommo in Oiso pri Roveju. La-signvju in jugo - zapadno od Novona se je razvil rudi silen boj med Oiso in Aisno. Tudi to not nosijo glavno breme Francozi. •O ameriških četah zadnji čns ni več mno-.go slišati. Jasno je. da bodo tu na posameznih točkah doseženi mali uspehi podžgali sovražnika, da bo poskusil uresničiti prebitnl poskus in da bo storil vse. da na tem mestu vednarle doseže odločitev. V prostoru med Avto in Aisno je torej brez-'dvomno pričakovati še hudih bojev. Berolin. 22. avgust. (Koresp. urad.) Na Flandrskem se je izvršil ob 3. zjutraj na Kemelu in na obeh straneh hriba ob silnem ognju močan angleški delni napad, pri katerem smo deloma s svojim obrambnim ognjem deloma s protisnnkom vrgli sovražnika nazaj v njegova izhodišča. Severno od Ancre se je pričelo točno ob 6. zjutraj kakor na mah kar najsilnejše artiljerijsko streljanje. Ves dan od Movenne-viHa do Hamela s posebnim pritiskom na krilu ponavljani močni in globoko razpo-redeni napadi so se zlomili kljub silni uporabi tankov s kar najtežiimi angleškimi iz-;gubaml v na^ih najsprednjih infanterijskih bojnih črtah. Tudi med Oiso In Aisno so se zlomili ves dan ponavljani prebitni naskoki Francozov z velikimi izgubami. Berolin, 21. avgusta. Iz 2eneve poročajo: Glavni odpor nemške pehote se vrši pri Chaulnesu, Hattencourtu in Fresnovu na fronti 20 km, katere južna točka je Rove. Nemci pričakujejo napad na te močno zasežene in silno hranjene kraje. S francoske strani se omejujejo na artiljerijski ogenj. Ko so dne 19. avgusta francoske čete poskusile prodreti pred Rove, jih je sprejel silen bobnajoči ogeni. Haag. 22. avgusta. Koncem septembra pričakujejo, da bo Amerika postavila 23. Francosko novo vojsko. Curih, 22. avgusta. »Tagesanzeiger« poroča, da je opažati znake, da nameravajo ententne vojske izvršiti ofenzivo na fronti v Vogezih. V Parizu si pripovedujejo, da hočejo Amerikanci zavojevati Alzacijo, da jo izroče Francozom kot darilo Amerike. Pozornost vzbuja dejstvo, da je na fronti V Vocezih toliko ameriških čet. Dunaj, 22. avgusta. Od včeraj krožijo tu vesti, da sta Kiihlmann in Erzberger dospela v Švico, da sondirata v mirovnih vprašaniih. Vesti so nastale vsled tega, ker se mudi tu Kuhlmannov brat. Trdilo se ie tudi, da se je Erzberger sestal s TrSlstro. Ker prinašajo samo francoski listi te vesti, je videti v tem ententno mahinacijo. V resnici niti uradni niti neuradni krogi iz Nemčije niso poskusili sondirati v mirovnih vprašanjih. Švicarski listi sicer mislilo, da je prišel sedaj psihologični moment za posredovanje, v ententnih kroeih pa ni nobene naklonjenosti za pogajanja. Bolj kot kdaj je danes parola entente, da je treba NemČno popolnoma poraziti. Curih, 22. avgusta. Italijanski listi pišejo o vojnem svetu zaveznikov, ki se je sestal danes v Versaillesu, da se bosta udeležila tega vojnega sveta Uovd Oeorge In Orlando. Prvotno se je pričakovalo, da pride tudi VVilson osebno v Versailles. sedaj na se je izvedelo, da bo poslal samo posebno odposlanstvo s sporočilom, v katerem se bo izrazil o vojnem cilju m o skupni organizaciii. Predsedstvo vojnega sveta bo imel Clemenceau. Vojni svet bo do gotovega časa sklepal o nadaljevanju vojne ter se v bistvu bavil z orgauizato-ričnimi vprašanji skupnega nastopa zavez-«iikov v vojaški m gospodarski smeri. London, 21. avgusta. (Koresp, urad.) Pri prireditvi za Rdeči križ je izjavil angleški ministrski predsednik Llovd George: Vojna je podjetje, v tem podjetju hočemo Imeti uspeh. Slavil Je nato hrabrost čet ob kateri Je doživel desDotizem neuspeh in zgrešil svoj cilj. Glede potrebe Steditl s premogom, je izvajal: Vsi, ki pomagajo, da produciramo več premoga, pomagalo s tem fcmagi. Končal je: Želim, da se čez zimo prihranijo milijoni ton premoga, da lih moremo porabiti v plavžih, da izdelujemo granate, ladje in topove in da pomagamo tudi Francoski. Rotterdam, 22. avgusta. Angleški listi pravijo, da se je izrazil maršal Foch, da je ostala ofenziva dosedaj vedno v toku, v kolikor je to sploh mogoče. Foch upa, ga se mu bo posrečilo ustvariti tak položaj, da bo mogoče pričeti v Jeseni z važnimi operacijami odločilnega pomena. Odporne sile nemške armade Foch ne mara podcenjevati, opozarja pa na izborna sredstva, ki jih imajo zavezniki in ki ie dolgo niso dosegla svojega vrhunca. Sovražnik vidi sedaj, da je zlasti vojaške sile Amerike podcenjeval. Za Ameriko razvoj podmorske vojne ne tvori nobene ovire Haas, 22. avgusta. Francosko časopisje označuje Rove In Qhaulnes kot nepo-srednja ctfja francoske ofenzive. Nekateri listi gredo delj ter pravijo, da je smatrati zavarovanje Amiensa in Compiegna le tedaj za zadostno, če se bo posrečilo vreči Nemce nazaj na črto Bapaume - St. Quen-tin - Laon. Bern, 22. avgusta. ■ Times* poročajo iz VVashingtuna: Amerikanci so splošno mnenja, da je treba zavrniti vsako misel o sklepu miru z Nemčijo in o mirovnih pogajanjih, ker je Nemčija kriva vojne. Stvar zaveznikov je. da brez kakega razgovora narekujejo kazen. Ameriški narod noče miru z medsebojnimi priznavanji, marveč le mir po zmagi. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 21. avgusta popoldne. Cez noč je ostal položa1 med Oteo in Aisno nespremenjen. Sovra?!vk ni poskusil protinapadov. Danes zjutrai so naše Čete na celi fronti napredovale. Carlcpont in Cuts sta v naših rokah. Po silnih bojih smo zapadno od Lasignva napredovali. V Champagni smo zavrnili več sovražnih nenadnih napadov. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 20. avgusta zjutraj. Včeraj zvečer smo preložili našo črto v bližini ceste Vieux - Berquin - Outtersteen ter vjeli 1S2 mož. Zavrnili smo štiri napade na naše postojanke severo - vzhodno od Chlllva ter izvršili uspešen sunek proti postojanki zapadno od Bravea. Naše patrulje so napredovale med rekama Lavo in Lyso ter stoje sedaj vzhodDo od ceste Paradis-Merrville. 20. avgusta zvečer. Krajevni boji na obeh bregovih Scarpe. Južno od reke smo zavrnili napade na naše postojanke, ki smo jih bili pripravili vzhodno od prejšnje sovražnikove Črte. Tudi na obeh straneh Lyse smo napredovali. Zavzeli smo Eoinette ter stojimo vzhodno od Mer-villa. Zasedli smo Vierhouck in La Couron-ne, severno od Mervilla. 21. avgusta zjutraj. Zjutraj ob 4. uri 55 minut smo napadli na široki fronti severno od Ancre. Glasom dospelih poročil, so naše čete zadovoljivo naoredovale. Zavrnili smo močne sovražne napade na naše nove ooziciie južno in severno od Scarpe, izboljšali svoje postojanke v bližini Fampouxa. napredovali med Festubertom in reko Lavo. zavzeli Letotiret ter izvršili uspešen krajevni napad na fronti ene milje v odseku Lccre. Dosegli smo vse cilje ter vjeli več sovražnikov. 21. avgusta zvečer. (Reuter.) Tretja armada generala Bvnga je nanadla na fronti 9 milj med Movennevillom-Bean-courtom sur Ancre brez artiljerijske priprave ter je sovražnika popolnoma presenetila. Glasom poročil je zavzela Court-celles in Ahiet le petit Poroča se tudi, da je bil zavzet Ahiet grande. Če je to res. je na tej točki napredovanje doseglo 3 milje. Z Itflliteke fronto. NASE URADNO POROČILO. Dunaj. 22. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Na Monte Cimone smo zavrnili italijanski sunek. Albanija. Letalska flotUja, sestavljena iz avstro-ogrskih in nemških aeroplanov in cesarsko in kraljevih hi-droplanov ie napadla sovražne letalske napravi pri Valoni. Opaziti ie bilo mnogo požarov. Naša letala so se polno-številno vrnila. — šef generaln. štaba Monte Cimone se do višine 1230 m dviga tik severno nad Arsie-rom. Ker leži Arsiero 350 m nad morjem, dosega Cimone samo 880 m relativne višine in ie torej nekaj višii nego dve Šmarni gori. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 22. avgusta. Običajno delovanje artiljerije na vsej fronti. V dolini Riofreddo (Posina) so poskusili sovražni oddelki po kratki, jako silni artiljerijski pripravi napasti naše črte. Z našim ognjem odbiti, so se morali v neredu umakniti. Naše patrulje so pognale sovražne patrulje severno Morija v beg in so provzročile nemir v sovražnih črtah na levem bregu Piave vzhodno Nervese. Italijanski letalci so bombardirali uspešno vojaške cilje, v Suganski dolini, so vrgli 2000 kg bomb na neko letališče zapadno potoka Mod rone In so pro-vzročili Številne požare. Pet sovražnih letal so zbili italijanski in zavezniški letalci. Ruska fronta. RUSKO URADNO POROČILO. Moskva, 20. avgusta. (Koresp. urad.) Anglo - Francozi, ki so se hoteli združiti s Ceho - Slovaki, so doživeli v smeri na Onjego težek poraz. Naše čete korakajo naprej ter so zasedle postajo Cekujevo, 80 vrst od Arhangelska med Onje-go in Obo-zerskom. Sovražni poskusi priti naprej v kasanskem rajonu, so se ponesrečili ob stanovitnosti naših čet — Severokavka*ka fronta. Severno od Caricina smo zasedli vas Pečenko, pri čemur smo vplenili deset strojnih pušk. Glasom zadnjih poročil so zasedle naše čete mesto Derbent Oficijelna poročila iz kavkaske fronte poročajo o blagohotnem razpoloženju prebivalstva napram sovjetski vladi. Mobilizacija kmetov in kozakov uspešno napreduje. V naših oddelkih vlada vzorna disciplina. Dočim plačujejo naše čete vse rekvirirane pridelke, razbijajo čete kadetov trgovine z živili ter ropajo živila in denar. Med častniki se nahaja mnogo dezerterjev, Id so zbežali iz kadetske armade. Vsi ti dogodki pričajo o nediscipliniranosti protirevolucijouamih čet _ Stockholm, 22. avgusta. Radek, ruski državni podtajnik v ljudskem komisarijam za zunanje zadeve, se mudi v tajni misiji v Voiogdi, kjer se pogaja s zastopniki entente, da doseže na podlagi ustavitve prodiranja proti Rusiji kompromis med sovjetsko viado in emento. Vrnil se je že in Je vladi poročal. O njegovem poročilu strogo molče. Tudi časopisje ne sme poročati. Ženeva, 22. avgusta. »Temps« poroča iz Arhangelska, da Je prišlo na ententnih vojnih ladjah v Arhangelsku zadnje dni opetovano do hudih eksplozij, ki so jih baje provzTočili boliševild. Ceno - Slovaki. Kijev, 21. avgusta. (Koresp. ur.) Don-ski Kozaki so dopeli 10 vrst pred Caricinon i do Volge. Glasom sporočila ruske mirovne ! delegacije v Kijevu, so v Petrogradu od-i pustili 1400 častnikov rdeče armade iz inozemskih Častniških Šol. Berolin, 22. avgusta. Ruski poslanik Joffe, ki Je prišel v spremstvu članov gospodarske komisije in ruskega generalnega konzula v Berlinu v Moskvo, Je sporočil nekemu sotnidniku »IzVeštij« to - le: Vse vesti o poslabšanju našega razmerja napram Nemški so skozinskoz neupravičene. Nemčija noče z nami prelomiti. Bolj kot kdaj spoznava lavno mnenje in vlada Nemčije potrebo vzdria.ija in utrditve mirnih razmer napram Nemčiji. To zahtevajo interesi Nemčije sami. Da sem se vrnil z gospodarsko komisijo, temu Je vzrok, da so se berlinska pogajanja glede gospodarskih j pogojev brest - litovskega miru končala in da je treba natančno poročati sovjetu ljudskih komisarjev. Berolin, 22. avgusta. Očiščenje Ukrajine oboroženih čet napreduje. Najbolj nevarna četa, ki je bila močua 120£ mož in je imela nekai topov, je bila v okolici Poltave pcpolnoma uničena. Nameravana vstaja v gubernijl černlgov je bila od nemških čet j popolnoma udušena. Žetvena dela so se povsod pričela. Sibirija. Berolin, 21. avgusta. Iz Londona poročajo: Sir James Eliot, rektor visoke šole v Monkongu, Je bil imenovan za pooblaščenega vrhovnega komisarja v Sibiriji. V kratkem odide v Vladivostok. London, 20. avgusta. Kitajski konzul v Vancouerju poroča, da se bo veliko število kitajskih vojakov izvežbalo v vojni v strelskih jarkih, nakar bodo odšli na razne fronte. Curih, 22. avgusta. »Zuricher Post« poroča: Vojaški položaj v Sibiriji se raz-bistruje, odkar se koncentrira rdeča armada, ki se navdušeno in pod spretnim vodstvom bojuje proti tolpam inozemskih in domačih reakcijonarnih elementov, združenih v skupinah Čeho - Slovakov. Splošno je mnenje, da Je vojaški položaj za sovjetsko vlado zelo ugoden. Vojni komisar Trockij je dospel v glavni stan rdeče armade, ki nastopa v Sibiriji. Poročila o žetvi se glase iz vseh pokrajin zelo dobro. Ugodno vreme traja. V zadnjih velikih zborovanjih v Moskvi Je Ljenin govoril med splošnim odobravanjem. Vesti o begu vlade iz Moskve so popolnoma neresnične. Voronjež, 20. avgusta. (Koresp. urad.) Sibirska vlada izdeluje načrt o dodelitvi zemljišč Ceho - Slovakom, ki so se udeležili bojev proti vladi sovjetov. Haag, 22. avgusta. »Times« poročajo iz Vladivostoka: Na fronto ob Usuriju Je prišlo mnogo ruskih ojačenj, zlasti mnogo topov in strojnih pušk. Čeho - Slovaki so se umaknili, ko so izgubili 1200 mož. Angleška artiljerija se bojuje proti ruski artiljeriji. Frinskl kraljevski prestol. Iz Berlina poročajo, da odide te dni štiričlensko odposlanstvo iz Finske v Nemčijo, da ponudi princu Adolfu. Frideriku Mecklenburg - Sctm-erin kraljevsko krono Finske. Protirevoluciionarno gibanje v Rusiji. London, 19. avgusta. Iz Stockholma poročajo: Tu kroži že nekaj dni z veliko trdovratnostjo vest, da naj izbruhne dne 20. avgusta po vsej Rusiji veliko protirevoluciionarno gibanje. Poročevalec »Ranso-ne« našteva vzroke, iz katerih sklepa, da bo tako gibanje ostalo brezuspešno. Med drugim pravi: Mnenja sem. da protirevoluciionarno gibanje v tem trenotku tudi v širokih slojih najnižjega prebivalstva ne bo našlo odmeva. Pri uporu socijalnih revolu-cijonarjev levice pred 6 tedni, se Je pokazalo, kako malo sprejemljivo je orebival-stvo za take dogodke In kako malo verjetno Je. da bi prebivalstvo podniralo tako stremljenje. Dočim se je naha'al pri zadnjih nemirih del mesta Moskve v rokah upornikov, dočim so stali celi kraji pod oguiem strojnih pušk In tonov, dočim so padale celo na KremeU granate, se ie prebivalstvo v Moskvi popolnoma mirno sprehajalo. Iz živlfenia na cesti in iz nastopa ljudi bi se skoro ne morlo sklepati, da se godi kaj posebnega. Ljudie so se razgovar-jali o vsem mogočem, o izidu vojne, o smrti Mirhacha itd. Ta^o velikanske so razlike v mišljenju HiidsMh mas, da ni nobene stranke, ki bi igrala vodilno vlogo. SocMal-ni revolucionarji levice Žive v tradicijah stare socijalno - revolucijonarne stranke, ki je zapisala politični umor na svojo zastavo. Socijalno - revolucionarna stranka želi vojno z Nemčijo, ker hoče oreore*iti. da bi NemČHa razširila svojo moč. V obliki vladanla bi se naslanjala na obliko sovjetov. Socilalni revolucfionaril desnice so zastot>ani b^ll v severnih gubernilah. Njim pripadajo boljši kmefie ter Je smatrati to stranko za konservativni del revolucijonarne stranke. Oni odklanjajo vladno obliko sovjetov. Podobno je z manfševikt Te skupine so nevarne samo zaradi nemirnih elementov, ki iih vsebujeio. Stranka kadetov simpatizira deloma z Nemčijo, deloma z Anglijo. KJer Imajo Nemci premoč, gredo kadeti z Nemci, v bližini angleških čet z Angleži (?). Stranka kadetov le samo oporhmistfčna. K stranki kadetov pripadalo hid! častniki. Stranka je sovjetom sovražna. Nevarnost, kl grozi sovjetom s stkani Častnikov, obstoia v tem. da je mnogp častnikov nslnžbenih v rdeči armadi. Nezaupanje sovjetov proti tem častnikom Je upravičeno. To se Je pokaTa!o v Jaroslavlju. Častnik, ki je služIl nrl Rdeči s^ai-dt. Je tam sovjetove čete In zaloge Izročil Bell gardi Spominfajte se MM sv. Cirila m Metott. Politične vesti. m Občinski odbor občine Velika Loka je v svoji zadnji seli odgovoril na aopis deželnega odbora, da nikakor ni potrebna Se kaka posebna izjava, pač pa so ponovno pridružuje majniSki deklaraciji za zjedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostalno državnopravno celoto, in poživlja deželni odbor, naj se tudi on sam slovesno izjavi za majniško deklaracijo. Proti so glasovali samo trije odborniki: župnik Povše $ Čateža, Kravcar in Rogelj. Seja je bila precej burna, padla je marsikatera res-nična. Tudi priprosto ljudstvo se zaveda in zahteva svojih pravic. — Pri isti sej: je bil tudi soglasno izvoljen častnim občanom presv. knezoškof dr. Anton B. Jeglič. = Za občino Velika Loka se je ustanovila krajevna organizacija JDS. Pristopilo je 174 članov. = »Um d?e Jugoslavija.« fZine Apo-lugrie von Dr. Ušeničnik. Ta knjiga izide v par dneh v Katoliški bukvami in bo srala 3 K 60 v. Marsikdo se bo čudil, da ie pisana v nemškem jeziku ali pomisleki bodo izginili, kakor hitro knjigo prebere. Glavne misli knjige so: I. Ursprung der jugoslavisehe Idee. II. VVarura Jugoslavija, warum nicht nationale Autonomie? III. Ob nicht staatsfeindlich? IV. Selbstbestimmungs-reeht und Nationalitatsprinzip. V. Ob die Mittel nicht widerrechtlich? = Resolucija italijanske socijalno-demokratične stranke v Trstu. V torek. 20. t. m. na shodu italijanske socijaluo-demokratične stranke je bila sprejeta resolucija: Strankin shod, ki se je vršil 20. avgusta v Trstu, se priJružuje, brez pridržkov in v popolnem soglasju načelom, oznanjenim na mednarodnih konferencah v Zimmerwaldu in Kien-thalu, ki tvorijo podlago za splošen, enak in trajen mir, kakor jih je pozneje proklamirala tudi ruska revolucija: mir brez anekslj in brez kontribucij ter samoodločba vseh narodov; spoznava, da je v vzajemnem in odločnem boju svetovnega proletariata potrebna prava smer, da se uresniči popolna, splošna in pravična samoodločba, toda ne z nadaljevanjem vojne ali z zmago ene bojujoče se skupine nad drugo; zahteva in razglaša tudi za italijansko ljudstvo v Avstriji polno svobodo samoodloče-vanja o sebi. lastnih potrebah in lastni bodočnosti; in, spoznavši posebne etno-grafične predpogoje naših dežel, všteši Trst, vzpodbuja krajevna izvrševalna odbora italijanskega in jugoslovanskega odseka stranke, da razpravljata in sklepata nemudoma na skupnih konferencah o splošnih točkah adrijanskega narodnega problema v svrho njegove rešitve. = »Stara pesem.« Pod tem naslovom prinaša današnji »Arbeiterwille« uvodnik, v katerem žigosa ogorčenje nemškega časopisja nad Češkimi vestmi, da pripravlja baron Hussarek temeljito ustavno reformo. List piše med drugim: Nemškonacijonalna javnost Je zadovoljna, ako sliši klice po »močni roki« proti upornim Čehom in neubogljivim Jugoslovanom. Prepovedi zborovanj in narodnih slavnosti, konfiskacije in ustavitve časopisov, kaznovanje uradnikov in grožnje z rožljajočimi verigami — v tem je vsa avstrijska notranja politika. Ako pride kljub temu do demonstracijskega zborovanja Jugoslovanov iz Avstrije, Ogrske, Hrvatske, Bosne in če se pridružijo še celo Čehi in Poljaki, na zijajo »Tagespost«, »Tag-blatt« in njih uredniki začudenja in presenečenja, dokler se konečno ne potolažijo E, visoka vlada bo že spustila nad nje svojo policijo. = 56 Tridentincev pozvanih, na! se \rneio v Avstrifo na svoja mesta. Iz Inomosta poročajo, da priobčuje uradni list poziv na 56 Tridentincev. naj se nemudoma vrnejo ali pa opravičijo svojo odsotnost, ker sicer izgube svoja službena mesta in pravice. Med njimi so ravnatelji raznih denarnih zavodov, trgovci in obrtniki in en odvetnik. = Nemški državni zbor Je zadovoljen z nemško politiko. Berolin, 22. avgusta. »Lokalanzeiger« piše o sprejemu nemških političnih voditeljev pri rodkanclerju: Splošen vtis razgovora je bil. da vodijo naši državniki nemško politiko po jasnih in smotrenih načelih, ki so brezdvomno v skladu z naziraniem državnega zbora. Zato ni dvoma, da bo dr/avni zbor. ko se v novembru zoret sestane, odobril tudi dodatne pogodbe k brest-litovskemu miru. Ti naknadni dogovori vpoštevajo v veliki meri upravičene želje ruske vlade in bodo kmalu odstranjene težkoče, ki sedaj še ovirajo njih končen sklep. = Finski kralj. Berolin, 22. avgusta. V Berolin je došla finska deputacija, da ponudi finsko kraljevsko krono princu Alolfu Frideriku Mecklenburg - Schvv-erin. =Aemčija prizna neodvisno Irsko? 2e takoj po prvih poročilih, da je priznala Anglija Čeho-Slovake za enakopravne sobojevnike. Je prineslo nemško časopisje konico predlogov, kako naj se maščujeta Nemčija in Avstro-Ogrska. Sedaj poročajo listi baje iz dobro poučenega vira. da pripravlja Nemčija izjavo, s katero priznava Trsko za neodvisno državo, irske vstaše oa za svoje vojne zaveznike. Da bo imela taka izjava zmisel, se morajo Irci seveda prej zopet malo »spuntati«. Zato poročajo listi v isti sapi, da so v Irski veliki nemiri, samo angleška cenzura je tako stroga, da ne izvemo ničesar. Po celi deželi da se vrše hrupna zborovanja in angleške oblasti morajo zapirati irske voditelje zopet kar »en gros«. Kako sc to dela, vedo naši Nemci iz lastne skušnje... = SmflHelev sin se bran? vojaške slnibe. Iz Londona poročajo, da se le izjavil Aleksander Smillie, sin znanega vodje angleških rudarjev, da ne bo nosil orožja na nikak način, ker je po svojem prepričanju internacij onalist in smatra vojno za zločin na človeštvu Vojaška sod ni j a ga ie radi te izjave obsodila. Ne ooroča pa se, kako se glasi obsodba. Dopis iz Celja. Od našega dopisnika.) Celje. 21. avsruat*. Ceaariev rotstni dan v C e 1 i u. Par zastavic ai videl po celera meetu. Nehote aem ae spomnil n& neki dan v lanskem letu. ko ie pruski cesar Viljem obhajal neko obletnico vladanja. Takrat so bile skoro vse nemške hiše v zastavah. Celjski vsenemci so si zadovoljno meli roke, videč, kako ere niihova pšenica v klasie. Zborovanie jugoslovanske socijalne demokracije v C e 1 i u , in sicer deželna konferenca slovenskih 6odrucov se vrši dne H. t m pri Plevšaku v Gaberiih. Govorijo er. Kopač, Petejan, Čobal, Malovrh in Pečnik. Isti dan se vrši ustanovi te v iugoslovanskeira. sociialnodemokratič-nojra konzumnega društva za Slovensko Štajersko s sedežem v Celju. Štajerski deželni urad za sadje in zelenjavo ie te dni dobil spremenjeno obliko: Vodil e& bo odslej uradnik, katerega imenuie minister za prehrano; urad bo delien v 2 oddelka, eden za sadje, drueri za zelenjavo. Za posvetovanje o vseh zadevah glede sadja in zelenjave bo dež. namestnik sklical poseben delovni odbor. Urad bo v trgovskih zadevah neposredno posloval s splošnokoristnimi družbami z om. zav. kot trgovskimi pomožnimi organizacijami za gospodarstvo s sadjem in zeleniavo. Izvoljen bo tudi poseben nadzorstveni odbor. Vinska letina na Štajerskem ne obeta kai posebnega. Skoro vsakdanje deževje pospešuje razne bolezni, peronosporo in oidij, in uničuje nade našega vinogradnika glede množine, pa tudi glede kakovosti. Upi, katere so gojili naši vinščaki še pred 2 meseci, so splavali po vodi. Cena lanskega izbornoga vina vsled teera neprestano raste in se prodaja boljše vino danes že po 12—14 K od kleti. Tudi za novi mošt od stiskalnice ponujajo razni kupci že danes po 6—8 K. Nemška a e i t a t o r i c a, najhujše vrste je učiteljica Lercher na slovenski šoli v Slov. Bistrici. Iz krogov slovenskih starišev prihajajo neprestano pritožbe, kako skuša ta vse-neraška dninarica našo deco pojaniča-riti. Ji bo trebalo res krepko stopiti na prste! Okrajni šolski nadzornik Dreflak v Mariboru, nekdei zaveden slovenski dijak, se danes na vse kriplje turdi, kako bi ustrezal Wol-fom in Teuflom. Pri nadzorovanjih šol kaže vso svojo renegatsko ostudnost s tem. da očita slovenskim učiteljem, da se vse premalo nemščine učijo, dasi se vsi ravnajo erlede učenia nemščine po obstoječih predpisih. Dreflak menda misli, da sme počenjati, kar hoče, ker smo ga nekaj časa v miru pustili, pa se moti. Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca.) V Mariboru, 32. avgusta. »Entente — Volksratc Naša lažnjivka Iz Schmidove ulice si Je Izmislila to najnovejšo cvetko. Seveda Je mi Sijem $ tem naš Narodni svet, ki vzbuja In vznemirja vsenemške duhove, še predno je pričel prav izvrševati svoj posel. Da bomo tej vrste ljudem od sedaj naprej še bolj na prste gledali, to Je jasno, pa naj potem figamožje našo najnovešo narodno institucijo nazivljejo tako ali tako. Sicer pa: kdor ima maslo na glavi, naj ž nJim ne hodi na solnce, — pravi pregovor. Smo v stanu dokazati, da dve tretjini nemSke šolske mladine ne zna več cesarske avstrijske himne, pač pa tudi oni barbarski »Meil Dir im Siegerkranz«, ki naj bo neke vrste koral, pa nI drugega kot tevtonsko Ječanje. In kam meri to? Odtujenju Avstrije In pod-vrženju PrusIJi. Pometajte pred lastnim pragom! Propadajoča mladina. Žalostno je gledati našo mladino med 14. in 18. letom. Na čelu ima natisnjen pečat — moralnega propada. V nedeljo greš kam ob mestni periferiji In se vsedeš v kak senčnat gostilniški vrt Misliš, da si za uro oddahneš. Kaj še. Po cesti pridrvi kakih 5 ali 6 fantinov, najstarejši morda 17 let Planejo v gosnlniški vrt, od tam pa v pri-strešek. Na mizo kličejo liter vina za litrom in vmes padajo karte za denar. Pa ne za vinarje: fantini Igrajo po grošu i? to da goldinarje dobička ali Izgube. Popoldne se vleče, fantini vztrajajo. Ko pride polumrak, se zadrve v mesto, koder vznemirjajo ulice in ceste. In v pozni noči se navale v gručah po 20 do 30 v Javne hiše. In tam, baje, so ti fantini zelo dobrodošli gostje. Pijani, oslabljeni v prvem cvetu mladosti, tavajo ob 3. aH 4. proti domu. So to, žal večinoma sinovi nižjih slojev, čudno Je, kje jemljejo toliko denarja. Res, da so med fantini taki, ki imalo že svoj zaslužek, toda v enem tednu si zaslužiti 100 K, je takemu paglavcu nemogoče. Mora si torej dobiti denar na nepoštenih potih. Vino, karte, ženske, dolgi prsti — v tem vzrašča bodoča generacija navadnega in boljšega proletarijata. Brez varstva . . . Socijalni demokrati In Nemci. O velikem zborovanju nemških socijalnih demokratov dne 17. avgusta v Gombrinovi dvorani, smo poročalL Navedli smo tudi, da so nemški »Reichsbundovc!« napovedali svojim tovarišem železničarjem kj so socijalno - demokratično organizirani, kakor tudi slovanskim, boj na nož. Zaupniki in masa, oboji so ves čas odušev-lieno pritrjevali govorniku v njeeov. napadih na nemške nacijonalce. Mislili smo, da bo čutiti po tem navdušenem zborovanju pričetek kakšnega gibanja med socijalno demokracijo. A gibllelo se je >velJaVU in »zaupniki« na ta način, da se še bolj de-votno priklanjajo nemško - nacijonalnlm uradnikom, češ, saf nismo tako hudi, ne! Čuden red mora tudi biti v tukafšnfem njihovem tainlštvu. Kmalu bo minil teden toda graški »Abclterv/ille« še vedno nima poročUa o zborovanju. Skandalozne aprovlzaclj-ske razmere v aprovlsacljt 191. štev. .SLOVCiN^Ki N^AUU*, ouc 23. avgusta 1»1b. Stran 3. Južne železnice. Južna železnica ima v Mariboru svoj konzum In podružnico v mestu. Ce prideS v to podružnico, ti naprtijo kako slabo moko Irt te odslove — če si naiven dovolj. Ce pa si pogumen In zahtevaš še kaj drugega, dobiš še kaj boljše moke In morda celo zdroba. Vprašaš, zakal nisi takoj dobil, se ti odgovori: »Seoi pozabila; ne morem na vse misliti.« EJ. — manj ko je ljudi, ki za te zaloge vedo, tem več zgine v žepe protežiranih. Nič bolje ni z mesnico, ki bi morala oskrbovati tudi progo. Toda, kot se nam pritožujejo. nI še nikdo videl Iz ap rovi zaci je mesa. Seveda pa ima mesna aprovizaclla tudi te nastav-Ijence izkazane kot redne konzumente. Tu bi trebalo odločnega nastopa vseh oškod-vancev. Z Goriškega. (Od našega poročevalca.) 2L avgusta. Goriški brivci so vsi zbegani. Brali so v nedeljski »Tasespošti«. da namerava rekvirirati trgovsko ministrstvo lase. Ali za vrvi. ali za obleko, se ne ve. Brivska obrt bo s to napovedano rekvizicijo gotovo zelo udarjena, ker bo morala oddajati ostrižene lase, imeti vse lasonosce svojega okraja v strogi evidenci in ker ne bo smela več izdelovati raznih umetnih kit po naroČilu. Mi bomo mogoče na boljšem Do sedaj smo morali namreč pri brivcu plnrevati, sedat dobimo po dolgosti in količini ostriženih las proračunjeno nagrado. Postali bomo trgovci in hodili k odjemalcem. Brivci bodo državni uradniki, podrejeni trgovskemu ministrstvu. Plešasti Hudie se bodo smatrali za veleizdajnike, najmanj bodo pa >p. u.< ali pa >p. v.< Kdor bo dlake cepil, bo moral plačati precejšnjo globo. Kaj se misli po tej rekviziciji v nasi državi še rekvirirati, na to je sedat vsak radoveden. Mogoče nohti? Kar se tiče las. 6mo mi le sledili Nemčiji, ki ima že precej časa lase svotib. podanikov pod zaporo. Nadomestilo rešilo človeško življenje. Praporščak in nadučitelj B. se je peljal s kolesom proti Šolskemu mostu. Niesov cilj je bila Pevma. Malo prej si je bil dal zakrpati sprednje kolo. ker je puščalo. Praporščak ni vedel, da mostu pri Fo-carm ni več. Oziral se ie na desno in levo, ogledoval porušene hiše in tik pred mostom, oziroma pred prostorom, kjer je stal most, ie izpuščalo sprednje kolo. Praporščak je stooil s kolesa in zapazil tri korake pred sabo zijajoč prepad in Sočo od snodaj. S tem, da ie mehanik zaflikal kolo z nadomestilom mu ie rešil življenje. Iz tega se vidi koliko so tup a tam naša nadomestila vredna. Nikdar več jih ne bomo sramotili! Ali se je zahvalil praporščak mehaniku za svojo rešitev. aH ga ie oš*e! radi slabega popravila, nismo še dognali. V Vrtojbo zahaia dan na dan pooravljati grobove nadlih italiianskih vojakov četa kakih 30 Ogrov. Ne mude se dolgo pri tem svofem opravilu, počasi zapuščajo grobišča in se poizgube v vinosrrade in po niivah. Nezrelo grozdje in nezrela koruza ima zanie večjo privlačno silo. Rekvizicijska komisija v pravem pomenu besede. Priznati se iim pa mora. da imajo dobre želodce. Nič jim ne škodi. Do sedaj še ni nobeden zbolel, zdi se na. da iih ie celo vsak dan več takih delavcev v vrtojbenskih vinogradih. Proti temu ni mogoče naDraviti nobenesra koraka, ker zahtevajo višia poveljstva, da mora vsakdo naznaniti ime. priimek, rojstno leto. roistni krat. krdelo itd. storilca. Kako boš zvedel za nieerovo ime in priimek, ko pa dobiš na vsako vprašanje vedno eden in isti odgovor: >nem tudumlc Mala psička je vgriznila v Gorici uradnika. Psička bele barve s črnimi lisami in kratko dlako ie bila že prej vgriznila vojaka, ki ie bil takoi poslan na Dunaj v Pasteurjev zavod. Sam mestni živinozdravnik ie izjavil, da mu ie znano, da se krati po mestu sumljiv, nevaren pes. Človek bi mislil, da se pošlje tudi uradnik na Dunaj. Toda ne. dokler se ne ubije psica in dokler se ne dožene pri niei prave pasje stekline, mora ostati uradnik tu v mestu. Ali nimajo oblasti za odpravo na Dunaj posebnega fonda, ali jim pa manjkajo potrebne tiskovine! Mogoče res ni nobene nevarnosti, toda kdo zagotovi to inteligentnemu človeku, ki bo moral kdo ve koliko pretrpeti, dokler se ne najde psica. Če se psica najde, se pošlje njena glava na Dunaj v preiskavo. Ali pa pride glava pri da-nnšniih poštnih in železniških razmerah do pravega naslova? Ali ne izgine prej v želodec kakemu lačnemu železničarju? Kai pa. če se osica ne na ide če je crknila v kaki goščavi?! Pred pasio steklino se bi že lahko ustavil birokrati zem. Kaka škoda za našo upravo, če vgrizne stekel pes uradnega šimelina! Uradnika nai se nošlie takoi na Dunaj, ali pa v Budimpešto, Ider bo imel več hrane, pa naj plača stroške mesto, dežela ali država. Ali naj se toliko časa čaka, da prične uradnik lajat! in gristi? Ni izkliučeno! Živimo pač v deželi neverjetnosti. Do sedai ie bilo ubitih v Furlaniji nič mani kakor 42 steklih psov. Na fronti stečejo trenski psi, grizeio v zalediu druge pse in tako se širi steklina. Iz Visca so že bile poslane štiri od psov ogriznjene osebe na Dunaj. Zaposlovalnega tečaja c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani v prihodnjem šolskem letu 1913/19 n e bo več, ker se z mesecem oktobrom t. L otvori-jo vse prejšnje goriške šole zopet v Gorici sami k rednemu pouku. Lanski gojenci in gojenke zaposlovalnega tečaja liublianskega. kakor ♦udi vsi oni Goričani. ki bi želeli vstopiti v I. letnik učiteljski, naj se torej prijavijo tekom meseca septembra pri 6vojem ravnateljstvu, t. 1. moškega, oziroma ženskega učiteljišča v Gorici. Dopisi na ravnateljstvo moškega učiteljišča goriškega, ki se dne 29. t m. preseli iz Ljubljane (Dunajska cesta 28'IL) v Gorico, naj se pošiljajo od tega dne počenši pa do daljnjega obvestila na naslov; Ulica v Stračice auv. aa Proces za odškodnine po potopitvi »barona Gautaeha«. Pri okrajni sodni i i v trgovskih in pomorskih zadevah v Trstu se 1e dovršil proces za odškodnine, katere zahtevajo od >Llovdac preostali po žrtvah potopitve »barona Gautschac. Ta proces je jeden največjih te vrste v vsej monarhiji. Gre za 73 slučajev. >Avstrijaki Llovd« se brani plačati odškodnine, izgovarjajoč se. da društva ne zadene nikaka direktna krivda. Razsodba se pričakuje z veliko napetostjo. Sodnik ie dr. Tommasini. Dnevne vesti. — Voina odlikovanja. Rez. stotnik Feliks Moško v ič, družabnik tukajšnje tvrdke brata Moskovič. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje ie odlikovan praporščak 2. gorskega strelskega polka dr. 2iga V o d u š e k pri intendanci generalneera guvernementa v Črni gori. Z vojaškim zaslužnim križem 3. vrste z vojno dekoracijo in meči ie odlikovan poročnik 17. polka Fran Bizjak. Z zlatim zaslužnim križem a krono na traku hrabrostne svetinje nad-poročnik 97. polka Fran Petr ič. — V Vili. činovni razred ie pomaknjen prof. na državni gimnaziji v Kranju Ivan Masten. — Imenovanje. Konceotni vježbenik pri dalmatinski namestniii g. Fri drik Viher, rodom Žtaier-ski Slovenec, odlikovan 3 civilnim križcem III. razreda, je imenovan za političnega prisiava pri bosanski deželni vladi. — LiudskošoL ke vesti. Ivana K n a p je nameščena za provizorično učiteljico na Voiskem, suolentinja Rafaela Pavlica ie imenovana za provizorično učiteljico v Gorniem Jezeru, Andreana F 1 a i s s za provizorično učiteljico v Iški vasi. — Prof. Fr. Kreiči. češki filozof in prof. na češki univerzi je slavil 21. t. m. svojo šestdesetlemico. Znan je po svojem delu >Filozofiia sedanjosti«, kjer kritično obdeluje Štiri velike mislece: Schoppenhaura, Spencerja, Nietzscheja in Tolstega. Sedaj izhaja njegovo delo: >Filozofija zadnjih let pred vojno. Naši mlajši praški generaciji je bil vedno dober prijatelj. O njegovem novem delu bo ob priliki več poročal >Liubljanski Zvone. — Poštno ravnatelistvo v Gradcu rabi za imenovanje enega poštarja čez dva meseca pomisleka. Poštne službe v Vidmu in Hrastniku razpisane so že čez dva meseca, a ker so kompetenti Slovenci se niim v Gradcu ne mudi. Vse drugače je bilo prei. Pensionirani poštar opravljal ie dolsro še službo za dvojno mastno pla^o. le, da se vrne imenovani poštar Hetzl iz fronte, a Hetzl le ni hotel priti, ker ie par mesecev pred njegovo premestitvijo >im Dienstwege« — umri. Mosroče čaka naše ravnateljstvo v Gradcu sedaj na smrt vseh slovenskih prosilcev za te službe in potem imenuje zopet mrtvega Nemca za poštari a v Hrastniku in Vidmu Za tako ravnanje je pač treba večkrat odlikovani. — Dvojna vštetev vojnih let za železničarje. Pri razgovoru o zahtevah železničarjev pri ministrskem predsedniku Hussareku je izjavil zastopnik finančnega ministrstva sekciiski šef TVimmer zastopnikom žele aiičariev, da dvojne vštetve službenih let železničarjem nikakor ne bo moeroSe Driznati. Ministrski predsednik baron Hussarek pa je izjavil, da se ne strinja s tem nazorom, marveč priporoča predlog železničarjev. Kakor znano, so bile zahteve železničarjev po večini spreiete. med njimi zvišanje draginjake doklade. — Italijanski letalci pred Liublia-no. Koresnondenčni urad poroča iz Ljubljane 22. averusta: Danes proti enaj-sti uri dopoldne so prileteli z jugozapada trite sovražni letalci proti Ljubljani, ali predno so dosegli Ljubljano, so se vrnili, ko so odbijalni topovi začeli na nie strHiati. — »Slovensko Planinsko Društvo* naznanja, da sta v Juliiskih Alpah otvorjena in oskrbovana hotel >ZJMo-rogc ob Bohinjskem iezeru in >Tri-glavski Dom< na Kredarici. Ker so <=e-daj najlepši dnevi, nai ne zamudijo prijatelji naeih planin izletov na baino lepo Bohinjsko jezero in na oriiski Triglav. Triglavski Dom na Kredarici ostane oskrbovan do sredi septembra, hotel Zlatorog pa tudi čez ie3en. — >Kurent«. 1. številka tega satirično - humorističnega lista ima sledečo vsebino: Rado Murnik: Puran. — Florijan Golar: Pesem o grozdih. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle. 1. O Makarjevi luli. 2. O kovaču Simonu in niesrovih štiriindvajsetih Binovih — Fran MažuraniĆ: Slovak — Branimir Kozinc: Snubač. — Florijan Golar: Gospodična Ivanka. — Dra?a Resnica. Odkrito. Smisel za barve. Po domače. Ubogi možje. Točen odgovor. Strokovnjak. Prednost. GosDodična Finica Praktično. Iz šole. Vojno pivo. Oče in sin. Priprava. — Slike: France Pod-rekar: Paradiž sedanjega časa. — Zadovoljni požeruh. — Areh Smrekar: Križ. — Maksira Gaspari: Smo7 — Uboga tobakarija. — Areh S n r: Vsenemec. — Maksim Gaspari: tališče v Koleziji ali ljubljansko nem-Škutarjenje. — >Kurent< je edini šaljivi slovenski list s slikami. Izhaja po dvakrat na mesec ter stane do konca tekočega leta 10 K. Posamezne številke se dobe v vseh slovenskih knjigarnah in trafikah. — L številka »Kurenta« je bila v treh dneh razprodana. Takoi se je natisnila druga naklada, ki gre pa tudi že proti koncu. Jasen dokaz, kako smo bili potrebni dobrega satirično-Ša-liivesra lista. Kdor se še misli naročiti na »Kurenta«, nai stori to nemudoma, da se prva Številka eventuelno še tretjič ponatične. dokler še stoji stavek in da vemo določiti naklado za drujro številko, ki izide že prihodnji teden. — Ne preveč potovati! Korespon-denčni urad objavlja: Vsled sedanjih prometnih težkoč je bilo občinstvo že ponovno opozorjeno, naj kolikor le mogoče opuš&a potovanja po železnicah. Pozivi eo bili brezuspešni Potniki pe drenjajo po vozovih do zadnje stopnice, pogosto se nimajo kam prijeti in neredko se zgodi, da se med vožnjo ponesrečijo. Dogaja se tudi. da potniki tkačeio y vlak. ko je ie v teku, ali is vlaka, ko se še ni ustavil. Take neprevidnosti spravljajo v nevarnost življenje in zdravje. Železnice nikakor ne morejo ustrezati sedanjemu navalu potnikov. Občinstvo mora vsled sedanjih nespremenljivih razmer z omejitvijo potovanj in s tem, da se drži železniško - policijskih predpisov, samo pripomoči, da se bo osebni promet bolje razvijal in da se Število nezgod in nesreč ne bo povišalo. — Slovenska deea na poti na Hrvatsko. Včeraj se ie odpeljalo več otrok iz Nabrežine na prehrano na Hrvatsko. V Zagrebu jih ie iz Ljubljane spremljala gdč. Ljudmila Ilešičeva. Železniški voz se unel. Ko je včerajšnji večerni vrhniški vlak vozil proti Ljubljani, ie začel goreti pri strehi en voz, ki je bil baie prazen. Ogenj se ni razširil in je sploh neznano, kako je nastal. Smrtna nezgoda. V Domžalah demoliralo objekte tamkajšnje pivovarne. Pri tem delu je zaposlen tudi Ivan Dolinar. 19. t. m se je vsulo zidovje nanj in ga tako poškodovalo, da le obležal mrtev. Umrl je v Novem mestu g. Franc Ramor, c. kr. cestni mojster. N. v m. p. I Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici priredi v nedeljo, dne 25. avgusta zvečer koncert, v katerem sodelujejo: gdč. Marija Sehweigerieya, absolventinja praškega konzervatorija (klavir): gdč Marija Suštarieva (sopran) ; gdč. Vida Pickova. konservato-ristka (klavirV. Pavel Debevec, ooerni član Slov. narodnega gledišča v Ljubljani (bariton) in društveni zbor uod vodstvom gosp. pevovodie Adamiča. Roparski napad. Blizu pokopališča pri Mokronogu ie bil v soboto zvečer napaden neki železniški uradnik iz Trsta. Ropar ga je težko poškodoval in pobral vse, kar ie našel pri njem. Železniškega uradnika, kateremu ie dal prvo pomoč mokronoški zdravnik, so pripeljali v deželno bolnišnic ». Dol pri Hrastniku. Na splošno želio se ponovi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri poooldne v posoiilniških prostorih gledališka igra. Med igro je vpletenih 8 pevskih točk s spremijevanjem klavirja. Okoličani in domačini, zlasti oni. ki se zadnje predstave niso mogli udeležiti, so za nedeljo vljudno vabljeni Globasnica. Naše izobraževalno društvo je imelo letošnjo ooletie par iger ter poklonilo dohodke svojega truda vojnooatriiočtinim in dobrodelnim namenom. Kljub temu pa ne manjka podlih nemškutarskih individii. ki ^oper društvo Ščuvajo in skušajo, igralce osmešiti in soraviti s tira. >Ka-ko more tako zavedna nemška hiša pripustiti, da se njena hčera nahaja v taki družbi« rekel ie eden in >gurn Tog Fri. Sohauspielerin« pozdravila ie dru-era. Hiša oa, kateri pripada naša igralka, ni bila nikdar nemška, vendar pa nasprotno, kakor priča naša jako nadarjena in vrla zavedna soigralka. Ko bi bile vse prireditve nemške, bilo bi zelo hvalevredno, ker ie oa slovensko, ie zanič. To iih tudi ne ovira, da je hujskanje zoper vojno podnome namene — kaznico! Lep patriotizem! Dobro vemo pa tudi. da narekuie tako početje bleda zavist, kulturna zaostalost in politična nezrelost. Morilec Peter Ranner obešen. Dne 21. t. m. ob Vn 6. zjutraj ie bil v Gradcu obešen drvar Peter Ranner. kakor smo na kratko že poročali Umoril ie bil ? septembra 1917. na Bistriškem sedlu dunajsko kontoristinio Hermino Prein-falk. Ko mu je bilo naznanjeno, da je cesar potrdil obsodbo, ni kazal nikake potrtosti, marveč ie sprsiel naznanilo povsem hladno in prosil, naj mu dajo ie3ti. Dali so mu pečeno klobaso, svlni-sko pečenko, omlete in vina. Ponoči je spal prav mimo. tako da so ga morali zjutraj zbuditi. Pri vešalih je rekel: > Preča štiti! V božjem imenu !< Truplo so sneli z vešal no preteku ene ure in ie izročili Zavodu za sodnijsko medicino Obešeni Ranner ie oil svoi čas v norišnici in ie bil oproščen vojaške službe radi slaboumnosti Nov BDored v Kino Central v deželnem gledališču. D?nes v petek, jutri v soboto in v nedeljo i^ra >Kino central« v deželnem glodiJi^ču izvrstno dramo iz francoske družbe 19. stoletja »Trinajsti«. po nriliubli^uem Balsacovem romanu >Ferragus«. Ni za mladino — V nonedeliek treHi del velikega filma »Ahasver«: »Strah preteklosti*. Poticnika. koiemu se ie vročila v Krmela črna torbica in platnena ceker. se prosi, naj isto odda pri c kr orožništvu v Št Rupertu ali na Mirni Ker ie oseba zmna. se bo v nasprotnem slučaju, sodnijsko postonalo napram niei •4- Meso na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prej- mejo goveje meso po znižani ceni v soboto dne 24. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen Je tale red: od 1. do pol 2. St 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. ŠL 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 5. do pol 6.-št 1601 do 1800, od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. št 2201 do konca. -f- Oddala mesa. Jutri, v soboto, bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 15 dfcg mesa na osebo. -f- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija bo oddajala inozemsko meso v soboto dne 23. t. m. in v ponedeljek dne 25 t. m„ vsakokrat od 7. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv. ložefa. Prvovrstno meso stane 24 K. drugovrstno 18 K. 4- Krompir za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto dne 24. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 v. Stranke naj pripravijo drobiž. 4- Krompir za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto dne 24. t. m. popoldne pri Mflhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 170, od 3. do 4. št. 171 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 v. Stranke naj pripravijo drobiž. 4- Oddala kumar. Mestna aprovt-zacija bode oddajala kumare v soboto 23. t m. dopoldne na trgu (pod Mah rovi m zid^m). Kilogram stane 80 vinarjev. 4- Zaloge drv in premoga so popolnoma pošle, stranke naj se torej radi kuriva ne zglaiajo pri mestnem magistratu. - Sladkor in kavina primes za Vič. Občani Viča. ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in kavino primes v soboto dne -4. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 8. do pol 9. stranke z rumenimi izkaznicami B, od pol 9. do pol 10. stranke z rumenimi izkaznicami C št I do 212, od pol 10. do pol 11. št. 213 do 424. od Dol 11. do 11. št. 425 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pel litra kristalnega sladkorja in V, kg ka-vine primesi, kar stane 2 kroni. Stranke se prosijo, da prineso s seboj dovolj velike lonce za sladkor. 4- Sladkor in kavina primes za Moste. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in kavino primes v soboto dne 24. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: popoldne od 2. do 3. stranke z rumenim izkaznicami B, od 3. do 4. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 200. od 4. do 5. št 201 do 400, od 5. do pol 6. Št 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo nol litra kristalnega sladkorja in l/A kg kavine primesi, kar stane skunai 2 kroni. Stranke naj prineso s seboj dovolj velike lonce za sladkor. * Poldrugi milijon ukraden ruskim socijalnim revoluctjonariem. Iz Moskve poročajo, da je bilo iz blagajne socijalnih re- volucijonarcev ukradenega denarja poldrugi milijon. Tat ie zbežal v Ukrajino. * Dalmatinci se naseljujejo v Slavoniji. Poročajo, da se selijo Dalmatinci, zlasti iz drniške okolice v Slavonijo; doslej se Je Izselila polovica prebivalstva s Petrovega polja. Vzrok ni samo slaba aoroviza-cija, ampak ljudstvo ne more več vzdržati sredi samega kamna. * Nova železui?ka zveza med Berlinom In Dunafem. Glede na bodoče^ozje odnehale med Berlinom in Dunajem le bila saksonskemu finančnemu ministru predložena spomenica, ki zahteva novo brzo zvezo med obema glavnima mestoma. Železnica bi teMa po saksonskem In severo-češkem industrijskem ozemlju. Darila. Darovi za slovensko šolo v tržaškem Št. Vidu: 50 K ie daroval oreč. žunnik Josip Budin. Po 20 K so darovali: Fran Perko. posestnik. Gorica: IvanCuzak, posestnik: Erbežnik Ivan na Viču pri Ljubljani; Logar Mirni ca iz Kanala; Jakob Kavčič, pek v Šiški: Demšar, trgovec v Ljubljani; Ceh Josip, živinozdravnik iz Trsta; Kos Iv.. trgovski potnik; Zorčič, hotelir. »Ilirija^ Ljubljana: Rožič nabral v veseli družbi, Pestotnik Ivan, Blagovica; Majcen Ignac, St. Janž; Perko Nežka, posestni ca. Gorica; KeršiČ, Šiška; dr. Kulhanek, dr. Černickv iz Prage, učitelj Gregorič iz Opatiega sela. 25 K sta darovala Ivan in Ana Onzak. 8 K 76 v je daroval Novak Franc posestnik v Trnovem, Po 8 K: Kobe Slavo in Bučar Leopold iz Kostanjevice. 12 K le daroval Volt Kari v Mostah. Po 10 K so darovali: Znidaršič Leopold« Kavčič Tomaž, mizar; žnidarSic Ivan, posestnik; Klofutar Josip, Tržič; Jesih. gostilničar v Ljubljani; Francuetti En-gelbert v Ljubljani; Stanger R., lekarnar; Prohaska, lekarnar; Fiala Ivan. Idrija; Klasek Alojzij. Ljubljana; Bačnar Filip. Gorica; Remic Fran. Šmartno; Štele Pavel, Ljubljana; pre-častiti p. Humbert Rant; Cuzak Ivan, Kamnik: Snreitzer Matija, trgovec, Ljubljana; Pungartnik Fran, trgovec Lukovica; Šinkovec Kart trgovec; Urbane Stanko; Maver, posestnik; Oštir Martin. Kraška vas t Grahek Josip; Novak Jožef, zidarski mojster; dr. Kraigher Alojzij; dr. Pinter. Ljubljana; Neimenovan: Landskroner, trgovec; Krapež Milko, urar. 8 K je daroval Koman, posestnik. Po 6 K: sturm Andrej, Senožeče; Vrhunčeva Anica; Vrhovec Minka, Peražič. Po 5 K eo darovali: Stucin Ivan. Tržič; Gagelj Josip, trgovski potnik; dr. Rastohar; Zupane, zlatar; Fatur Josip. Ljubljana, Komel Fani iz Gorice: Mohor Minka z Viča; Korzika Viktor, vrtnar, Ljubljana; Lavrenčič, abiturijent i« Gorice; Čibej Josip iz Lokavca; Molk Marija; Petelin iz Gorice; Krovar Iv.t Traven Jakob na Viču; Novak Mila, Dev. Mar. v Polju; Bischof Hedvika. sladščičarna: Kolenati. stavbeni tehnik iz Prage; Saje Pepinka iz Metlike; Potokar z Dunaja: Strah Ivan, Skofja Loka: Panko Josip: Faidiga, medlct-nec; Petelin Lado. Po 4 K: Jerše Lev; Urbančič Marija, Staro Selo: Debelak Fran, Dolenja vas; Villat Albert, Gorica; Kolesa M., komik: Aman Florjan; Jomen Fran: Sankovič Ivan; Pisek; Božič St. trgovec, Ljubljana; Brvar Anton, diiak: Žitnik Marija. Po 3 K: Modrijan Danilo, diiak; Tičar, poslovodja; Zupan Ivanka: Pire Josip, posestnik; Dolenc, brivec, Liubljana; Rozman: Tome, trgovec. Po 2 K so darovali: Zavadl»v Matija, Standrež pri Gorici; Polak J^slp. trgovec. Kamnik; Donat Jaroslav iz Prage; Bizjak Rudolf, juvelir iz Opatije; Golobic, SiSka: Dolenc Ivan, Ljubljana; Kerhin Fran. Ljubljana: Jug Franc sedlar iz Gorice; Stane posestnik iz Vipave; Strko-vič Matej iz Crne vasi; Novak Cecilija v Mostah; Ahčin Ivan v Kamniku; Tirol Ana v Mostah; Novljan Franc, mesar: Brisel Ivanka: Južnič Miha iz Kočevja; Kosec Uršula iz Trsta; Peter-lin Fran iz Zagorja; Filic Emilija; Sajovec Fran, tapetnik; Felicijan Zvo-mir; Prekuh. Trnovo; Cerkovič Alojzij. Sv. Križ; Možina Fran, fotograf; Petrič Janko; Stebe Valentin; Kova« Mici; Jerin Fran iz Kamnika; Iglic; Vičlč Minka; Modrijan Fran; Cehner Mari; Fedei Lado: Košir Tosipina; Neimenovan. Po 1 K: Pavčnik, bančni sluera; Zeleznik, trgovski potnik; Sila iz Gorice; Lož ar Matija iz Dola; Jo» zeršek Anton. Sevljar: Bokal Matija: Marinšek A. iz Domžal: Pukel, Slovenska Bistrica; 7 K je daroval Vrhove, trgovski akademik: Klinar Angela, Sv, Jurij 1 K 24 v. Upravnlšrvu našega lista so poslal!: Za »Ciril - Metodovo družbo« Rudoll Kosmač Iz Laz 6 K, darovala dva zavedna mladeniča Iz Zadobrove, MIlan Mlkuž It Sv. Lučile 20 K, Anica Gregi Iz Kostrlvnl-ce pri Podplatu 25 K, plačal g. Oset Iz Koroškega za Izgubljeno stavo ob priliki točenja vina pri gospej Gregi na BIzeljskem in Anton Minkul lz Sp. Šiške 10 K. Skupal 61 kron. Za »slovensko narodno gledališče« darujejo trije njegovi prijatelji v Metliki in sicer eden 1000 kron, druga dva pa po 100 kron. Skupaj 1200 kron. Za »politične preganjance« Anica Gregi iz Kostrivnice pri Podplatu 25 K, plačal g. Oset Iz Koroškega za Izgubljeno stavo ob Drillki točenja vina pri gospej Gregi na Bizeljskem Za »gladno slovensko, hrvatsko m srbsko deco« P. Brkljačič iz Prezida 10 K, In Ludvik Orobelnflc, not kan d. Iz Kamnika 20 K TO vin., zbirka 5 gospodov. Skupaj 30 K 10 v. Za »slovensko lolo v Mariboru« omizje v St. Janžu, ki se Je tudi dne 18. t m. fotografiralo po Franu C. D. 12 kron-_^rčna hvala! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Brei posetacgi obrestna. I- Hestnl pogrebni zarod v LJwblJjol V nepopisni boli naznanjamo vsem ljubim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS iskrenoljubljeni, srčnodobri soprog ozir. oče, gospod HENRIK KENDA, voletrf•€ In posestnik dne 19. avgusta 1918 po dolgem mučnem trpljenju v nekem graškera sanatoriju mirno preminuL Truplo dragega pokojnika se prepelje iz Gradca v Ljubljano. Pogreb se bo vršil v soboto dne 24. avgusta ob i. url popoluđoe iz pokopališke cerkvice pri sv. Krištofu na pokopališče istotara, kjer se polože zemski ostanki v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah, V LJublJ s n«, dne 22. avgusta 1918. IRMA KENOA, H**Y KENOA. soproga, c. kr. nadporočnik v r. NANS KENOA, 4348 GRETE KENOA, hCerka. sinova C1^B Stran 4* „SLOVENSKI NAROD" dne 28. avgusta 1918. I9i. 8tev. + Polni žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS ljubljeni sin Janko Perli* pri nekem strelskim polku pp 4 letnem zvestem službovanju, v najlepši mladeniški dobi, pb teSki In mučni bolezni zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši 24. L m. ob dveh popoldne v SeianL LJublJann-Mrita, dne 28. avgusta 1918. 4349 Žalujoča mati Micl Perlič in sorodniki. Na§ predobri oče, gospod FRANC c. kr. cestni mojster je dne 20. avgusta t. I. v 79. letu starosti preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, 22. t m. ob 4. uri popoldne iz bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji na novomeško pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin. 4320 V ffoven mestu, dne 21. avgusta 1918. Rudolf: Fraaot, Vilko, lan, Makao, sinovi. Viktorija Ramor, roj. Dolenc, sinaha. Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so počastili našega blagega očeta na njegovi radnji poti. V Rovom mesta, dne 22. avgusta 1918. [odi ostali. Žalni Zahvala. Za obite dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in povodom smrti našega ljubljenca Milana, kakor tndi za darovano krasno cvetje ter častno udeležbo pri pogrebu izreka svojo najprisrčnejšo zahvalo 4341 rodbina Fran Slana. Prva kranjska medicin, drogerija parfsmenla. fotograf, m*mm iti Oiastv. koncesijoniraita prodala stnpv. Ustanovljena leta 1897. anton kang Ljubljana, Židovska ulica I. Ceniki na razpolago. tovrstna zdrava naravna HRVATSKA VINA - * rdet* okoJi 9% po K10-—f rumeno okoli 1O°0 po K 11*— po litru, brez soda, franko Karlovec, ponuja dokler je še v zalogi Filip Frohlich, Karlovec. Kupec ima poslati sode kakor tudi denar naprej, ali pa primerno kavcijo, ostanek na povzetje. Kupec more izjemoma dobiti tudi sod če ga povrne v roku 14 dni. 4266 XXXXXX XXX xxxxxxxxxxx Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem tužno vest, da je naš iskreno-Ijubljeni sinček Tonček danes 21. avgusta 1918 opoldne ob 12. uri v nežni starosti v 10. letu preminul. Pogreb se vrči 23. avgusta ob 4. uri popoldan. Maša zadušnica se bode brala na Savi pri Jesenicah. 4337 Jesenlce»aoren|sko, dne 22. avgusta 1918. Žalujoča rodbina KORITNIK. Sprejme se ftafco] Izurjen trojni ki se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. — Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 4347 Iščem stanovanfe:: za učenko trgov, tećaa (18 let) pri dobri in skrbni rodovlni, ki ima že eno deklico enakih let na stanovanju. — Pogoj: klavir v hiši. Prispevam z živili. — Prijazne ponudbe z navedbo plačila prosim do 1. septembra na uprav. „Sloven. Naroda" pod naslovom „Dolenjslio it 6 4319". [i it: umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabornih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Eiaenmen-ger, Donat V., Schdnbrnnnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897 dobri za vožnjo, se prodajo- — Naslov pove uprav. „S1. N." 4322 Preklic! Izjavljava, da nisva ne jaz ne moj mož Anton plačnika kakršnihkoli dol-eov, ki bi jih naredil najin sin Janez Robida. Marija Robida, 4318 posestnica v Zg. Kašlju 8 Ceno se proda par 100 litrov prima brinjevca Naslov pove upr. ,,Slov. Nar."— 4346 Kupim 4274 bele, srednje velikosti so na prodej. Cena K 65.-do K 75.-. Marile Te-resJfe cesta slov. 13, Um nadstr., vrata 107. 4338 k Vajenec s: poštenih staršev se sprejme sa or* topedomehanlko. Naslov pove upr. „Slovenskega Naroda". 4342 Sobno opravo:: ki je bila kupljena na Tržaški cesti, naj dotična gospodična blagovoljno tekom 8 dni prevzame, ker se rabi prostor, ali naj pa naznani natančen naslov, kam naj se oprava odpošlje. v Ljnbljaal ali okolici. Pismene ponudbe je ooslati upr. »SI. Nar.« pod „hlslca do 30.000 K.% ■SF*Procta se~WI POSESTVO na Vrhniki obstoječe iz enonadstropne hiše, velike njive, z velikim hlevom, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom. Naslov pove upr. »SI. Nar.« 4277 Proda se "HBS kozo s ttozličem. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4327 VAJENEC za manufakturno trgovino, iz poštene hiše, nemščine zmožen, se spreime pri Karle BJanss v Beljaku. — 4334 Gospod išče za stalno min «i sobo Pismene ponudce na uprav. »Sloven. Naroda« pod „Gospod 4324". ?335T Dobro ohranfen klavir * pianino se ttie v nafera. — Naslov nove upravništvo .Slov. Naroda«. 4326 LAH 4 sedeži, skoraj nov, se proda. ~£5»š Ivan Hockmaller, Seliak, Sngen-strasse 15. 4329 Proda se že rabljeno, a v zelo dobrem stanju ohranjeno: omara r. enimi vrati, postelj«, peresni modroc, nočna omarica. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda**. 4323 ■jsjgT* Uradnik išče "Bili STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v blizini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal štev. 2, Lfublfana. 3415 Iščem sa takoj aH za 1. oktober kompletno STANOVANJE četudi nemebltrano. 4301 Ponudbe na upravništvo »SI. N.€ pod »oktober 43 01". Kurjač vešč tudi nekaj stromega kovaštva, dobi službo takoi v strofflni tovarni Samsa « Co., Ljubljana, Metelkova ulica 4. 4258 Izurjeno hišno, le boljše dekle, sprejme takoi proti dobri plači trenja Udar, Ljubljana, Dunajska ceste 31 1. 4317 Pridna, poltena vdova :-: iell premenltl mesto • nisnic Naslov pove uprav. »SI. Naroda c 4263 s trgovskim tečajem, zmožna slovenskega in nemškega jezika, isće za popoldne siužoo v kaki pisarni. — Pismene ponudbe na uprav. „Sloven. Naroda" pod popoldne 4340u. E SiE (jiie) kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. SL RAJfT, Srani- 2693 Kupim majhen mM derico ali z lojtercami za ponija takoj. Ponudbe na Josip Suaadobnlk, Vodovodna cesta 171. 4345 Spreime se služMnja k dvema otrokoma na Češko k slovenski rodbini. Plača po dogovoru. Hrana zagotovljena. 4275 Natančneje se zve v Hrenovi ulici tU 14, I. nadstr. Kelarskega In -kovaškega pomika ;X3r" sprejme -^sj 429S izdelovalec raznih voz M. Ložsr, Dragomelj, p. Domžalah. Iščem dojiljo k tri mesece staremu otroku. Natančne ponudbe z navedbo pogojev prosim pod šifro * Otrok 4307*' na upravništvo »Slov. Nar.« 4307 8N atre čudovito naglo 3734 vzorčna Dobiva «r IT STENICE steklenica 4 2, velika steklenica IS Kp brizgalnica S K. se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: a uprl upanfu" Apotheke »zur Hoffnung«, Feoe 45, Ogrsko. Aleksander Goljevšček narednik, 4339 Mimica Goljevšček roj. Volar ič r-t-^vz^ poročena. Zugreb VaraŠdin r Mirko Mosetič, asistent c. kr. drž. železnice Marija Mosetič roj. Schwarz poročena. Jesenice, avgusta 1918. Krasna vrtna, oziroma na najlepšem delu mesta, sedaj celo izborno obdelana, se proda. — V sedanjem obdelanem stanju zadostuje za potrebo 5 do šest družin in se rentira z nad 20 odstotkov letno. Po-zve se pri Iranu Goldmanu, Rrltev-niika uL S, II. nadstr. 4239 V lepem kraju na Gorenjskem prodal iz prost« roke veiika v kateri je bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji na lepem, prometnem prostoru, v neposredni bližini cerkve, sodni je in kolodvora. V hiši je vodovod in električna luč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 4289 Spreime se H vetji ovsa trcjovffri s lososa z nekajletno prakso v enaki stroki, zmožnega slovenske, nemške m laike korespondence ter knjigovodstva. Ponudbe z dokazili o doocdi službovanja naj se potujejo as ništvo tega tista pod Vojno-kreditni zavod išče uradnico zmožno v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja za tajništvo v Ljubljani. Ponudbe naj se nastovijo na tajništvo vojno-kredltnega zavoda v Ljubljani, Poljanska cesta S. 4311 RAZPIS. Deželni odbor kranjski razpisuje službo z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje deželnemu odboru do 20. septembra 1918 in jim prilože dokazila o starosti, opravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. od slavnostnega odkritja dr. Krekove plotce v it. Janin so si. občinstvu na ogled v KaL buk varni v Ljubljeni. Zanimala naj blagovolijo tam puščati svoje cenj. naročila, katera bodem po možnosti izvršil Čimpreje. Slike se bode dostavljale tam, ali s K 1*50 v doplačila tudi na dom. 4316 I*. Tfsohior, fotograf,Vrbnik a Kupujem vsake kolioine 4283 Destilerija in rafinerija Uaos&ir Arko, Zagreb. Od deželnega odbora kranjskega v LJubljani, dne M. avgusta IMS. 4295 ■f |e ala Z lice, vilice a svakoj množini so mote odmah dobiti kod CORONICA & PUŠIĆ, DUNAJ VIII.. ALBERTGASSE 14. lllce p« 14, M, 24, 31 krut tacat. Villoa aajllaajsa vrst po 31 K tacat. Brza, točna, solidna »Minska. 4392 06 2657 2 45 39 RUA