Še o slovenščini na italijanskih šolah V Gorici deček izzval človekoljubje Sklad Mitja Čuk bo gostil Specialno olimpiado
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 116 (21.353) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 21. MAJA 2015
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD £
orimorski snort 3 U
primorskijport
postani naš sledilec
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 5 21
Raje mlin kot
ugledni domačin
Dušan Udovič
Imel sem srečo in čast spoznati arhitekta Valentina Simo-nittija. Kar nekaj let sem se udeleževal srečanj in sestankov, na katerih je bila beseda tega izjemnega človeka med javnimi delavci Slovencev videmske pokrajine cenjena in upoštevana. V spomin se mi pogosto vračajo njegove ideje, vidim njegov umirjen in dobrodušen izraz, ko s pipo v edini roki razpreda svoje misli.
Simonitti je bil v vsakem pogledu intelelektualec velikega formata, takih bi Beneška Slovenija še kako potrebovala tudi danes. Klub temu, da je še kot otrok izgubil roko, je doštudiral, postal arhitekt in si z leti pridobil velik ugled v deželnem in širšem merilu. Vse življenje je bil v dialogu z vrhunskimi profesionalci v Italiji. Vrsto let je bil predsednik zbornice arhitektov videmske pokrajine, kot zaveden Slovenec pa je bil med drugim soustanovitelj špetrskega Študijskega centra Nediža. Bil je človek z vizijo, tako glede prihodnosti Benečije, kot tudi v svojem poklicu, v katerem je postal zgled in mentor številnim arhitektom mlajše generacije. Sledove njegovega dela in zelo prepoznavnega stila je zaslediti vsepovsod po teritoriju vi-demske pokrajine.
Bilo bi logično, da bi se občina Špeter po petindvajsetih letih od njegove smrti spomnila na tega svojega uglednega občana (rojen je bil v Barnasu), na katerega bi bila ponosna vsaka uprava, ki navadno poimenuje kako ulico po svojih zaslužnih ljudeh. A zgodilo se je ravno nasprotno, namesto počastitve je nepričakovano izbruhnil škandal brez primere. Ko so nekateri Simo-nittijevi sovaščani predlagali poimenovanje ulice v njegovi rojstni vasi, je občinska uprava, namesto da bi predlog sprejela, na nespodoben in ponižujoč način postavila v javno balotažo ime arhitekta in mlin, ki je nekoč stal v vasi. Raje mlin kot ugledni domačin. Sledilo je javno srečanje v Barnasu, na katerem predlagatelji Simonittija pod plazom kričanja in protislovenskih psovk skoraj niso prišli do besede. In vse to ob molku prisotnega župana in bivšega župana.
Kaj reči ob vsem tem. Vse tiste, ki so aktivno ali pasivno sodelovali pri tej žalostni zgodbi, je lahko za tak nivo obravnave in svoje obnašanje na javni razpravi, ki je daleč od vsakršne civilizacijske ravni, lahko samo globoko sram. Žal se najbrž tega niti ne zavedajo.
Reforma šole odobrena v avli poslanske zbornice
trst - Sinoči
Marko Pisani pokrajinski tajnik SSk
TRST - Repentabrski župan Marko Pisani je bil sinoči izvoljen za novega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti. V tajnem glasovanju je na seji pokrajinskega sveta premagal dosedanjega tajnika Petra Močnika. Za pokrajinsko predsednico SSk je bila izvoljena Maja Lapornik. Člani ožjega vodstva so Maurizio Vidali, Giulia Leghissa, Matia Premolin, Peter Močnik, Aljoša Novak, Alessandro Počkaj, Martina Škabar in Edvin Forčič.
opčine - Praznovanja se bodo začela 24. 8.
Opčine slavijo 700. obletnico
RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala zakonski osnutek o šolski reformi in sicer s 316 glasovi za, 137 proti in enim vzdržanim. Za zakon so glasovali Demokratska stranka, Poslanci Ljudskega območja (Area popolare) Državljanska izbira, Demokratski center za Italijo, Psi, in poslanci manjšin. Proti so glasovali Gibanje 5 zvezd, For-za Italia, Severna liga, Sel, Fdi-AN in Svobodna alternativa (Alternativa libera). Za osnutek je zdaj na vrsti razprava v senatu.
Ministrica za šolstvo Stefania Giannini je bila včeraj zadovoljna z rezultatom: »Od vsega smo utrujeni, vendar smo zelo zadovoljni, kajti prihaja do velikega kulturnega preobrata. Prvi člen zaobjema smisel tega, kar smo naredili. Nameravamo ponuditi kakovostno in odprto šolo, ki bo združevala.
Na 2. strani
V zameno za vrtni odpad vreča zemlje
Na 6. strani
Kdo se boji
homoseksualnih zvez?
Na 8. strani
Rakovčev svet v kavarni San Marco
Na 12. strani
Dežela sklicala omizje za goriško tovarno
Na 14. strani
gorica - Podjetje Isontina Ambiente
Uspešno poslovanje
V«|	«v	• -
omogočilo znizanje tarif
IZVRSTNI DKUSI
SLOVENIJA SE PREDSTAVI
Srečanje okusov
HRANE IN VINA IZ RAZNIH DEŽEL SLOVENIJE
22 MAJ 201 5 □ D 17:nnlDQ 21:nn
DRin\eOSTILNR
PRECENICo - PRECNIK
2
Četrtek, 21. maja 2015
ITALIJA, SVET
rim - Z veliko večino glasov
Poslanska zbornica včeraj odobrila šolsko reformo med hrupnimi kontestacijami
RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala zakonski osnutek o šolski reformi in sicer s 316 glasovi za, 137 proti in enim vzdržanim. Za zakon so glasovali Demokratska stranka, Poslanci Ljudskega območja (Area po-polare) Državljanska izbira, Demokratski center za Italijo, Psi, in poslanci manjšin. Proti so glasovali Gibanje 5 zvezd, Forza Italia, Severna liga, Sel, Fdi-AN in Svobodna alternativa (Alternativa libera). Za osnutek je zdaj na vrsti razprava v senatu.
Ministrica za šolstvo Stefania Giannini je bila včeraj zadovoljna z rezultatom: »Od vsega smo utrujeni, vendar smo zelo zadovoljni, kajti prihaja do velikega kulturnega preobrata. Prvi člen zaobjema smisel tega, kar smo naredili. Nameravamo ponuditi kakovostno in odprto šolo, ki bo združevala. Tako se končuje dolga maratona, ki se je začela skoraj pred enim letom, v tem
palestina - Obisk
Mogherini za neodvisno državo
RAMALA - Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je včeraj po srečanju s palestinskim predsednikom Mahmu-dom Abasom v Ramali dejala, da je EU še naprej zavezana ustanovitvi neodvisne palestinske države. Zavzela se je tudi za ponoven začetek mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.
Namestnica izraelskega zunanjega ministra Cipi Hotoveli iz vladajoče konservativne stranke Likud je na srečanju z Mogherinijevo dejala, da je Izrael še naprej zavezan mirovnemu procesu in da so Palestinci tisti, ki so lani zapustili pogajalsko mizo. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat pa je na pogovoru z visoko zunanjepolitično predstavnico EU poudaril, da mora Izrael pred začetkom novih mirovnih pogajanj zaustaviti gradnjo judovskih naselij in izpustiti palestinske zapornike.
Mogherinijeva se je sinoči v Jeruzalemu sešla tudi z izraelskim pre-mierjem Benjaminom Netanjahu-jem. Ta je pred pogovori in večerjo z visoko evropsko gostjo ponovil svoje stališče o mirovnem dogovoru s Palestinci. »Podpiram vizijo dveh držav za dva naroda, demilitarizirano palestinsko državo, ki priznava judovsko državo,« je dejal. Mogherinijeva pa je odvrnila, da verjame v njegova prizadevanja za mir in varnost.
Obisk visoke zunanjepolitične predstavnice na Bližnjem vzhodu je prvi visok obisk kakega tujega voditelja po zaprisegi nove izraelske vlade pod starim premierjem Neta-njahujem, ki je v novi vlado obdržal vodenje zunanjega ministrstva.
Mogherinijeva naj bi se danes srečala tudi z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom. Ta velja za zagovornika rešitve bližnjevz-hodnega konflikta v okviru ene velike države. Tudi Netanjahu je v predvolilni kampanji nasprotoval samostojni palestinski državi, po zmagi na marčnih volitvah pa stališče nekoliko omilil.
času pa je vlada bila v stalnem posvetovanju z javnostjo, v nasprotju s tem, kar trdijo nekateri«, je dejala Gianni-nijeva in pozvala k udejanjanju šolske avtonomije. Povedal je tudi, da nosilne smernice zakona ne bodo spremenjene v senatu.
Da se bo treba v senatu spoprijeti z nekaterimi točkami, o katerih teče razprava, je napovedala ministrica za reforme Maria Elena Bosc-hi, ki je obenem izrekla ugotovitev, da je vlada spoštovala sprejete obveze, predvsem kar zadeva 100 tisoč zaposlitev, ki jih bodo uresničili v prihodnjem šolskem letu.
V resnici razprava v poslanski zbornici ni šla brez trenutkov napetosti in predsednica Laura Boldrini je morala večkrat pomiriti razgreto ozračje.
Medtem je včeraj prišla vest, da je mimo nevarnost blokade ocenjevanj
ob koncu šolskega leta in tudi sindikati so potrdili, da se bodo izpiti na šolah vršili v predvidenem roku. Sindikati so se tako prilagodili navodilom jamstvenih šolskih organov, ministrica Gian-nini paje ob tem izrazila zadovoljstvo.
Medtem pa so že prišle napovedi za nove mobilizacije proti zakonu. Akcije je napovedalo omrežje srednješolcev, ki ocenjuje, da je tak zakon nesprejemljiv, ker prinaša šolo-podjetje, ki bo poglobila neenakosti.
Proti zakonu so že včeraj protestirali številni šolniki pred parlamentom, pridružili pa so se jim nekateri parlamentarci in voditelji strank. Voditelj Sel Nichi Vendola je med drugim ocenil, da je to najbolj desničarska reforma, kar jih je vlada lahko naredila. Kritičen je bil tudi predstavnik manjšinske struje DS Stefano Fassina, ki pa so ga demonstranti pozivali, naj zapusti stranko.
Pogled na včerajšnje zasedanje Poslanske zbornice
ansa
milan - Maroški 22-letnik, ki je v Tuniziji osumljen sodelovanja v napadu na muzej Bardo
Prijeli osumljenca za atentat
Toda aretirani je nezakonito prišel v Italijo že mesec pred atentatom - Previdnost sodnikov in politične špekulacije desnice
MILAN - Italijanska policija je včeraj aretirala maroškega državljana, ki je v Tuniziji osumljen sodelovanja v napadu na muzej Bardo marca letos, v katerem je umrlo 21 turistov. Osumljenca aretirali pripadniki protiteroristične enote Digos. »Maroški državljan, ki je bil mednarodno iskan, je bil aretiran v torek zvečer v Gaggianu v bližini Milana. Tunizij -ske oblasti sumijo, da je sodeloval v napadu na Bardo,« je na novinarski konferenci povedal funkcionar Digosa Bruno Megale. Gre za 22-letnega Abdela Maji-da Touila, ki so ga aretirali na ulici v Gag-gianu v bližini stanovanja v Ul. Pitagora 14, kjer je živel skupaj z mamo, gospodinjsko pomočnico in dvema starejšima bratoma. Znan naj bi bil pod vzdevkom Abdallah.
Abdel Majid Touil
ansa
V Italijo je prišel nezakonito 17. februarja letos (cel mesec pred napadom na muzej Bardo) na ladji skupaj s še 97 begunci, ki so jih izkrcali v pristanišču Porto
Empedocle na Siciliji. Oblasti so odredile njegov izgon iz države, potem pa se je za njim izgubila sled. Očitno se je zatekel k svojcem v Lombardijo. Preiskovalci so mu prišli na sled, ker je njegova mati sredi aprila prijavila, da pogrešajo njegov potni list.
Ta okoliščina, kot tudi pričevanja svojcev in sosedov v Gaggianu, da je Touil od februarja bil vedno tam, pa zbujajo dvome o njegovi vpletenosti v atentat v Tuni-su 18. marca, dober mesec po prihodu v Italijo. Je mogoče, da je mimo vseh kontrol poletel v Tunizijo in se potem spet vrnil v Italijo? Sodniki, ki vodijo preiskavo, so zelo previdni.
Kljub temu pa je novica, da je aretirani nezakonito prišel v Italijo z ladjo beguncev, sprožila politične špekulacije desnice. Vodja Severne lige Matteo Salvini je
zahteval, da bi nemudoma ukinili prosto potovanje znotraj schengenskega območja. »Danes so v mojem Milanu aretirali Se-vernoafričana zaradi vpletenosti v tunizij-ski pokol. Zaprite meje, preden bo prepozno,« je pozval Salvini. Daniela Santanche' (FI), je dejala, da je neverjetno, da je sedanja vlada Italijo spremenila v koristno platformo za teroriste.
V napadu na muzej Bardo 18. marca je bilo skupno ubitih 22 ljudi, med njimi tunizijski policist. Turisti so bili iz Italije, Japonske, Francije, Španije, Kolumbije, Avstralije, Velike Britanije, Belgije, Poljske in Rusije. Dva napadalca, ki sta zajela talce, so ustrelili na kraju napada.
Tunizijski predsednik Beji Caid Es-sebsi je nekaj dni po napadu dejal, da je tretji napadalec na begu.
sirija - Srditi spopadi ogrožajo Unescovo dediščino
Islamska država ponovno zavzela severni del Palmire
DAMASK - Skrajneži iz vrst Islamske države so včeraj prevzeli nadzor nad severnim delom sirskega zgodovinskega mesta Palmira, je sporočil nevladni Sirski observatorij za človekove pravice in pojasnil, da gre za tretjino mesta. Vladne sile so iz zavzetih sosesk mesta pobegnile.
Del Palmire, ki je na seznamu Unes-cove kulturne dediščine, vključno z antičnimi templji in kolonadami, je na jugozahodu mesta. Tam je tudi muzej s pomembnimi eksponati. Predstavnik pristojnih sirskih oblasti za kulturno dediščino Mamun Abdulka-rim je povedal, da so več sto kipov in drugih predmetov iz muzeja že umaknili, da pa mnogih niso mogli umakniti, med drugim grobov.
Direktorica Unesca Irina Bokova je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in pozvala k takojšnjemu končanju sovražnosti. V sporočilu za javnost je izpostavila, da spopadi ogrožajo eno najpomembnejših antičnih mest na Bližnjem vzhodu. Mednarodno skupnost je pozvala, naj stori vse, kar je v njeni moči, za zaščito civilistov in edinstvene kulturne dediščine Palmire.
I
_
ZLATO
(999,99 %%) za kg
35.004,38 +57,86 SOD NAFTE
(159 litrov)
64,95$ +1,45
EVRO
1,1328 $ -0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
20. maja 2015
Dim eksplozije v ozadju antičnih templev v Palmiri
ansa
Sirski observatorij za človekove pravice je še navedel, so pred tem potekali srditi spopadi med džihadisti in režimskimi silami na severnem obrobju mesta, pa tudi na
vzhodu. Islamska država je tokrat že drugič zavzela sever Palmire. V istih soseskah je prevzela nadzor že v soboto, a so bile v njenih rokah manj kot 24 ur.
valute	evro (povprečni tečaj) 20. 5. 19. 5.	
ameriški dolar	1,1118	1,1180
japonski jen	134,43	134,36
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,330	27,357
danska krona	7,4598	7,4590
britanski funt	0,71570	0,72185
madžarski forint	306,50	305,07
poljski zlot	4,0653	4,0486
romunski lev	4,4458	4,4480
švedska krona	9,2927	9,3133
švicarski frank	1,0429	1,0420
norveška krona	8,3975	8,3545
hrvaška kuna	7,5338	7,5330
ruski rubel	55,4715	55,2035
turška lira	2,8845	2,8900
avstralski dolar	1,4070	1,4027
braziljski real	3,3759	3,3659
kanadski dolar	1,3578	1,3618
kitajski juan	6,8974	6,9384
indijska rupija	70,9265	71,2153
mehiški peso	16,8716	16,9139
južnoafriški rand	13,2281	13,2540
ALPE-JADRAN, DEŽELA	Četrtek, 21 . maja 2015 3
sežana - Trasa načrtovane hitre železnice Trst - Divača
Župan Terčon: To norijo nameravamo preprečiti
Na javni razgrnitvi spornega načrta domačini nasprotni
SEŽANA - V Sloveniji je v teh dneh v teku javna razgrnitev načrta za hitro železnico med Trstom in Divačo. Razgrnitev oziroma javno soočenje bo potekalo še do 29. maja na pristojnih ministrstvih ter na občinah Divača in Sežana. Zanimivo je, da se postopek načrtovanja hitre železniške proge nadaljuje le v Sloveniji, saj je Italija projekt dejansko opustila, ker zanj ni ne denarja in niti primernih okoljskih pogojev.
Namesto hitre železnice, o kateri je bilo v prejšnjih letih nič koliko polemik, se zdajšnja deželna in krajevne uprave v Furlaniji-Julijski krajini zavzemajo za posodobitev obstoječe železnice Trst-Be-netke. S tem bi lahko občutno povečali hitrost potniških vlakov in tudi kapaciteto dvotirne proge za prevoz večjega števila transportnih kompozicij, ne da bi bila potrebna ogromna denarna sredstva, ki jih terja realizacija železniške proge tipologije TAV, ki je po tehnoloških in drugih značilnostih povsem drugačna, kot je prilagoditev obstoječe dvotirne proge. Prav tako bi posodobitev bila neprimerno manj vsiljiv in ekološko manj sporen poseg v prostor.
Kaj bo naprej do Slovenije, pa upravo italijanskih železnic ne zanima, saj je že večkrat pokazala, da ji je povezava s Slovenijo deveta briga. Zato preseneča, zakaj se Ljubljani tako mudi s tem načrtom, tudi spričo odpora, ki ga povzroča med prebivalstvom. Tako je zlasti v Sežani, kjer ima predlagana trasa nove železnice (na južni strani avtoceste) veliko nasprotnikov. Najbolj ogroža prebivalce
i
arhiv
Žirij, ki so na ministrstvo za okolje in prostor že poslali svoj protest. »Zakaj rinejo prav na to stran, kjer so hiše in kjer imamo vrtove, ko pa je na drugi strani avtoceste dovolj prostora in bi bila škoda tam sicer velika, a vseeno manjša kot na tej strani,« se je pridušala starejša vaščanka Žirij, beremo v Primorskih novicah. »Večina vaščanov ima vrtove prav na tem delu vasi, saj nam na drugi strani vse pojedo divji prašiči. Kje bomo pridelovali zelenjavo potem? Vsak dan po televiziji govorijo, kako moramo povečati samooskrbo, potem pa nam poberejo vrtove,« je še dodala.
Odločno nasprotovanje domačinov je močno odjeknilo tudi na torkovi razgrnitvi načrta v Sežani. Med tremi različicami, ki jih je leta 2012 predvidela Študija izvedljivosti nove železniške poveza-
dežela - Po odločitvi DUS
Spet zamrznjen razpis za avtobusni prevoz
TRST - Deželna odbornica Ma-riagrazia Santoro je začasno zamrznila razpis za novo koncesijo službe javnega avtobusnega prevoza. Odobritev razpisa je bila predvidena včeraj, a se je zataknilo zaradi novega posega Deželnega upravnega sodišča na priziv naveze podjetij Busitalia - Sita Nord - Au-toguidovie. Ta naveza, ki se poteguje za koncesijo javne službe, je že pred mesecih predstavila 14 ugovorov zoper osnutek razpisa. Upravni sodniki so jih zavrnili 11, tri pa so sprejeli in ukazali deželi, naj spremeni sporna določila.
Deželna uprava je po marčni odločitvi sodišča tudi ukrepala v tem smislu, sledil pa je ponoven priziv navedene naveze podjetij. Sodniki so tokrat ocenili, da sta bila dva popravka
ustrezna, tretji pa ne. Gre za obvezo, da novi koncesionar odkupi avtobuse, servisne delavnice in drugo opremo štirih javnih avtobusnih podjetij, ki danes upravljajo prevoza in se tudi sama - v skupni navezi - potegujejo za novo koncesijo. Po oceni konkurentov naj bi obvezen odkup kršil pravila o konkurenci in privilegiral zdajšnje konce-sionarje.
Odbornica Santorova se s to oceno ne strinja in je včeraj napovedala pri-ziv na državni svet. Ob tem je obžalovala, da prihaja do zapleta, ki bo zakasnil razpis in koncesijo. Od slednje dežela pričakuje prihranek (izklicna cena je enaka zdajšnji vrednosti koncesije, pričakujejo pa ponudbe s popustom) in izboljšanje storitev.
Aretiran podjetnik in politik Diego Volpe Pasini
VIDEM - V Rimu je policija na ukaz videmskega sodišča včeraj aretirala podjetnika in politika Diega Volpe Pasinija. Svoj čas je bil občinski svetnik v Vidmu, ustanovil je desničarsko gibanje SOS Italia in bil nekaj časa tudi v ožjem krogu sodelavcev Silvia Berlusconija. Volpe Pasini je bil obsojen na 45 dni zapora zaradi nevplačanih socialnih prispevkov zavodu INPS. Izvajanje kazni je bilo sprva odloženo za 30 dni, da bi obrambi omogočili predstavitev prošnje za alternativno kazen. Slednja pa je bila dvakrat zavrnjena, ker v njej ni bil naveden domicil, kjer naj bi obsojenec ostal v hišnem priporu. Rimsko sodstvo bo kljub temu najbrž že v nekaj dneh priznalo hišni pripor, čim bodo ugotovili, kje je obsojenčev dom.
Zastoji zaradi trčenja na avtocesti A4
PALMANOVA - Lažje trčenje med avtomobiloma, od katerih je eden imel počitniško prikolico, je včeraj dopoldne povzročilo več kot 7-kilometrov dolg zastoj na avtocesti A4 San Giorgiom di Nogaro in Latisano v smeri Benetk. Vozila so zaradi trčenja zasedla oba vozna in odstopni pas. Po kakih 10 minutah so jih odstranili, kljub temu pa se je zaradi gostega prometa ustvarila dolga kolona.
ve Trst-Divača, je bila za večino prebivalcev ob progi najmanj moteča severna, ki je progo umestila severno od avtoceste Sežana-Divača. Vendar je zdaj razgrnjena samo "srednja" različica, torej proga, ki naj bi tekla južno od avtoceste. Kar pomeni, da jo bodo pri Žirjah umestili v ozek pas med avtocesto in vasjo.
Eden glavnih razlogov za umestitev sodobne železnice Trst-Divača, ki bi omogočala hitrosti vlakov do 250 kilometrov na uro, je navezava na evropske prometne koridorje, ki pa je spričo navedenega stališča na italijanski strani močno vprašljiva. Trasa, katere pobudnik in investitor je slovensko ministrstvo za infrastrukturo, predvideva novo progo v dolžini 11 kilometrov, poleg tega pa še ureditev železniškega vozlišča v Divači ter še nekaterih deviacij.
Na javni razgrnitvi v Sežani so domačini dejansko soglasno izrazili močne dvome in nasprotovanje projektu. Posamezniki so opozarjali na posege v njihove krajevne skupnosti, državi pa so očitali, da so jo polna usta o pomenu ohranjanja Krasa, resnica pa da je bistveno drugačna. Splošno vzdušje je povzel sežanski župan Davorin Terčon, ki je poudaril, da občina nasprotuje celotni trasi in da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da preprečijo to »norijo«. Župan je spomnil, da je Kras skoraj v celoti vključen v varovana območja Nature 2000, domačini pa razen omejitev od tega nimajo nič. Po drugi strani pa je država sem lahko umestila plinovod, zdaj pa želi umestiti še najsodobnejšo železnico.
barnas - Župan in razgreti nacionalisti
Nočejo poimenovanja ulice po slovenskem arhitektu Simonittiju
Pogled na Barnas, kjer še vedno vedrijo protislovenski krogi
nm
ŠPETER - V Barnasu, vasi pri Špetru, ne bo ulice Valentino Zaccaria Simonitti, temveč bo namesto nje »Via del Mulino«. Simonitti je bil eden izmed glavnih slovenskih intelektualcev, ki so si v Benečiji prizadevali za gospodarsko, kulturno in politično rast Beneških Slovencev ter za priznanje njihovih pravic. Bil pa je tudi zelo cenjen in vsesplošno znan arhitekt, kljub temu, da je bil invalid (bil je brez ene roke, op.ur.). Bil je tudi predsednik Zbornice arhitektov v Vidmu, imel stike z največjimi arhitekti v Italiji, s slovenskimi strokovnjaki pa je sodeloval pri popotresni obnovi v Benečiji, kjer je koordiniral njihovo delo. Med drugim se je posvečal teritorialnemu načrtovanju (naravni park Julijskih Predalp) in obnavljanju spomenikov, na primer arheološko-na-
euroservis - Strokovna ekskurzija
Desetletnico delovanja so praznovali v Bruslju
BRUSELJ - V sklopu 10. obletnice uspešnega delovanja Euroservisa iz Trsta, edinega slovenskega podjetja v Italiji, ki se od svoje ustanovitve ukvarja predvsem z evropskim projektiranjem, se je od nedelje, 10. maja, do srede, 13. maja, skupina 12 sodelavcev (na sliki) udeležila strokovne ekskurzije v Bruselj na povabilo slovenskega evropskega poslanca Igorja Šoltesa.
Poleg srečanja s Šoltesom v Evropskem parlamentu, je skupina opravila vrsto zanimivih srečanj in navezala pomembne stike z različnimi predstavniškimi telesi ter tako pridobila izredne priložnosti sodelovanja z novimi partnerji na bodočih razpisih Evropske unije. Prvo od teh je potekalo s sodelavci predstavništva dežele Furlanije Julijske krajine v Bruslju, ki aktivno deluje na po-
dročju evropskih projektov, zlasti v smislu podpore različnim organizacijam pri iskanju novih partnerjev in možnosti za prijavo na razpise. V nadaljevanju strokovne ekskurzije se je skupina srečala s predstavniki kabineta slovenske evropske komisarke Violete Bulc, s predstavniki Agencije za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij (ICE) ter s predstavniki stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji. Za zaključek se je vodstvo Euroservisa sestalo tudi z evropskima poslancema Lojzetom Peterletom in Francijem Bogovičem.
Tridnevna ekskurzija v Bruslju je za podjetje Euroservis pomenila izredno priložnost za sklepanje novih poslov in za snovanje novih projektnih idej ter partnerstev na evropskem nivoju.
ravoslovnega kompleksa Landarske jame in cerkvice Sv. Jerneja v Barnasu. Aktiven je bil do svoje smrti leta 1989.
Da bi po njem poimenovali ulico v njegovem domačem kraju, so pred več kot enim letom, ob 25-letnici njegove smrti, predlagali nekateri vaščani. O tem je nato pred nekaj meseci na pobudo opozicijskih svetnikov razpravljal tudi občinski svet, župan Mariano Zufferli pa je odgovoril, da bo glede poimenovanja ulice v Barnasu končna odločitev pripadla vaščanom. Pred sklicem javne vaške skupščine pa je njegova uprava napovedala, da bodo na tem zasedanju vaščani izbirali med poimenovanjem ulice po Simonittiju in poimenovanjem po starem mlinu, ki tam stoji (odločali naj bi tudi o imenih drugih ulic, op.ur.). Ko je Simonittijeva družina to izvedela, se je počutila užaljeno in je županu Zufferliju sporočila, da ne želi več, da bi ulico poimenovali po pokojnem arhitektu in intelektualcu, saj se ji je zdela primerjava med osebnostjo, kot je bil Simonitti, in mlinom neprimerna. Pri tem so jo podprli tudi prvi predlagatelji tega poimenovanja. Na skupščini je nato župan zbranim povedal, da Simonittijeva družina noče, da bi poimenovali ulico po arhitektu. Takrat je hotela to odločitev pojasniti vaš-čanka Adriana Scrignaro, ki je bila med tistimi, ki so želeli ulico posvetiti Si-monittiju. Vendar pa ni prišla do besede, saj so jo ostro in grobo napadli nekateri izmed udeležencev, ki pripadajo protislovenskim krogom. Poleg številnih žaljivk je bilo slišati tudi stavke, kot je »dovolj je, smo v Italiji!«. Napad na gospo Scrignaro je trajal kar nekaj minut, župan pa je ob tem molčal in ni ukrepal. Po srečanju je sicer povedal, da mu je zelo žal, da se je kaj takega zgodilo, a dodal, da je ob tako velikem številu udeležencev težko imeti popolno kontrolo nad vsem. Žrtev napada pa je grenko ugotavljala, da so se take stvari dogajale med najbolj mračnimi leti zgodovine Beneških Slovencev.
Opozicija je takoj po izgredih v Barnasu zahtevala sklic izredne seje občinskega sveta in predlagala nekaj resolucij, s katerimi naj bi svetniki izrazili solidarnost prizadetima družinama Simonitti in Banelli-Scrignaro ter ostro obsodili, kar se je zgodilo med javno skupščino v Barnasu. Opozicija od občinske uprave tudi zahteva, naj se uradno pokloni spominu arhitekta iz Nadi-ških dolin. Poleg tega pa se svetniki Občanske liste-Naša zemlja (Lista civica-La nostra terra) ne strinjajo z imenom omenjene ulice v Barnasu in nameravajo zato vložiti priziv na pristojni posvetovalni organ za toponomastiko, to je Deputazione Storia Patria per il Friuli. Zahtevali pa bodo tudi dosledno spoštovanje zaščitnega zakona in torej dvojezično ime za vse toponime v Občini Špeter. (NM)
4
Četrtek, 21. maja 2015
ALPE-JADRAN
/
koper-izola - Jutri pripravljajo ogled, odprtje bo 5. junija
Dela v predoru Markovec in na hitri cesti so končana
Zaradi sporne vinjete obalnih županov ne bo na odprtju
KOPER - Dela v predoru Markovec in na hitri cesti Koper-Izola so končana, nov tehnični pregled bo sledil danes, so sporočili z Darsa. Jutri, 22. maja, pa bodo pripravili dan odprtih vrat, ki bo namenjen ogledu predora, predstavitvi gradnje hitre ceste in predora ter predstavitvi varnostnih vidikov. Uradno odprtje bo sicer šele 5. junija ob 16. uri (promet bo stekel približno dve uri pozneje), na njem bo slavnostni govornik predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki bo govoril ob odsotnosti županov Kopra, Pirana in Izole. Župani so zelo nezadovoljni, ker bo za nov tunel potrebna avtocestna vinjeta, kar naj bi med drugim pomenilo kršitev Osimske pogodbe med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo, ki jo je samostojna Slovenija v celoti osvojila.
Premier Cerar bo vsekakor skušal prepričati župane treh obalnih občin, da so sporne vinjete v skladu z zakonom. Župani in domačini se bojijo, da bo predor Markovec lokalne istrske ceste še bolj obremenil z vozili brez vi-njet. Usmeritev le-teh skozi predor bi namreč omogočila preureditev ceste po nabrežju med Koprom in Izolo, kjer so nameravali ovrednotiti sprehajališče in kopališča, kar pa bo spričo uvedbe vinjete skozi predor nemogoče, saj bo obalno cesto še naprej bremenil gost promet.
Na Družbi za avtoceste Dars poudarjajo, da trenutna ocena investicijske vrednosti do dokončanja znaša 166,8 milijona evrov z DDV. Skupni stroški izgradnje predora in vgradnje elektro-strojne opreme do zdaj niso presegli pogodbenih vrednosti. Vrednost investicije, ki obsega celotni odsek izvedbe hitre ceste Koper-Izola s traso hitre ceste, priključke, premostitvene objekte in predor Markovec skupaj z vsemi stroški faz in postopkov, ki so potrebni za realizacijo (pridobitev zemljišč za gradnjo, projektiranje, gradnja, zaključne aktivnosti) je po investicijskem programu iz februarja 2013 namreč znašala 177,3 milijona evrov z DDV, so v sporočilu za javnost spomnili na Družbi za avtoceste v RS (Dars).
Končni obračun del sicer še ni znan, ker se dela še izvajajo. Do sedaj znani stroški za izgradnjo predora Markovec znašajo okoli 47 milijonov evrov za gradbeni del ter okoli 12 milijonov evrov za elektro-strojno opremo. Stroški za izgradnjo odseka hitre ceste Koper-Izola skupaj z objekti so do sedaj pri okoli 51,6 milijona evrov. Gre za neto vrednosti brez DDV.
Dela na predoru Markovec so v glavnem končana, danes
napovedujejo še zadnji tehnični pregled jutri pa dan odprtih vrat
fotodamj@n
Peticija za ureditev parkiranja v Kopru
KOPER - Koprska občinska svetnica Polka Boškovic je včeraj predstavila peticijo za ureditev parkiranja in za prebivalcem prijazen sistem javnega potniškega prometa v občini. S peticijo želijo doseči, da bo vodstvo občine pripravilo takšno strategijo upravljanja s parkirišči, ki bo po meri prebivalcev. Njihov cilj je zbrati 2000 podpisov.
S peticijo želijo po besedah pobudnice, sicer samostojne občinske svetnice Bo-škoviceve vodstvo občine opomniti, da v Kopru ni dovolj dobro poskrbljeno za nekatere ključne vidike družbenega življenja ter da morajo vsi imeti enake možnosti dostopa do središča mesta. Prav tako želijo preprečiti dosedanjo prakso, da je parkiranje osebnih vozil »zgolj in samo postavka občinskega proračuna in da so v 14 letih izginila dobesedno vsa brezplačna parkirišča na območju mesta Koper«. Težavo predstavljajo tudi neživljenjski urniki javnih avtobusnih linij z zaledjem, ki marsikomu onemogočajo normalno vključevanje v življenje občine. Konkretno želi Boškoviceva s peticijo doseči, da bi občani bili upravičeni vsaj enkrat tedensko do dveh brezplačnih ur parkiranja v mestnem središču ter da bi avtobusne povezave z zaledjem upoštevale potrebe prebivalcev. Prav tako želi doseči izgradnjo večje garažne hiše v Kopru, ki bi sprostila parkirne površine za druge namene.
Pričakujejo, da bodo zbrali 2000 podpisov, kar predstavlja pet odstotkov volilnih upravičencev v občini. Prepričani so, da bo končno število zbranih podpisov imelo zadostno težo, »da se bo občinsko vodstvo zahtevam, ki jih peticija postavlja, posvetilo z vso potrebno energijo«.
ljubljana - Obtožen sedmih umorov
Zdravnik Ivan Radan je v priporu skušal narediti samomor
LJUBLJANA - Zdravnik Ivan Radan bo prihodnjih 30 dni moral preživeti v priporu, če zunajobravnavni senat ne bo odločil drugače. Njegov zagovornik Milan Krstic je namreč napovedal, da se bo zoper odločitev o priporu pritožil. Breme suma sedmih umorov je očitno za Radana težko, saj naj bi v priporu skušal storiti samomor. Radan je osumljen 24 kaznivih dejanj, poleg sedmih umorov tudi neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin.
Preiskovalna sodnica mu je po osmih urah in pol zaslišanja odredila enomesečni pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Ta teče od ponedeljka, ko so mu kriminalisti odvzeli prostost. A naj bi Radan po prihodu v pripor na Povše-tovi skušal storiti samomor, zato so ga pripeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana. Po neuradnih informacijah je zunaj življenjske nevarnosti.
Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij okoliščin domnevnega samomora niso pojasnjevali. Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da so bili »obveščeni o dogodku, v katerem je bila ena oseba poškodovana«.
Ponovitvena nevarnost naj bi izhajala tudi iz dejstva, da ima Radan še zdravniško licenco. Pred razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenija sicer potekajo postopki proti njemu. Prvostopenjsko razsodišče zbornice mu je izreklo javni opomin, medtem ko je tožilec zbornice predlagal še začasni odvzem licence. Obe strani sta se pritožili, drugostopenjsko razsodišče bo o tem odločalo predvidoma v ponedeljek.
Informacija o domnevnem dogajanju na oddelku za intenzivno nego nevrološke klinike UKC Ljubljana je sicer prišla v javnost v začetku leta. Na UKC so z izrednim strokovnim nadzorom ugotovili sumljive okoliščine smrti dveh Ra-danovih bolnikov. Enemu naj bi skrajšal življenje s kalijem, enemu pa s propofo-lom. Policija pa naj bi v mesecih, ki so sle-
dili, preiskovala 40 smrti bolnikov, ki so umrli, ko jih je zdravil Radan.
O vzgibih, da se zdravnik odloči skrajšati življenje bolniku, je za STA spregovoril klinični psiholog in psihoterapevt Peter Praper. Kot je dejal, je v poklicih, kjer človek dobi moč, več narcisoidne motnje, ki daje človeku občutek, da je bog. To pa bi lahko tudi vodilo zdravnika v ubijanje svojih bolnikov. »Če si zdravnik vzame pravico odločati o življenju in smrti ter zapusti območje realnosti, ki mu narekuje, da je dolžan varovati življenje, bi lahko govorili o narcisoidni osebnostni motnji,« je povedal. Tej diagnozi pritrjuje tudi dejstvo, če zdravnik fotografira svoje bolnike pred smrtjo, je dodal.
Lahko pa bi bil razlog v tem, da zdravnik dejansko želi pomagati umirajočemu, ga odrešiti muk in gre vseeno čez mejo. Zdravniki, ki se dnevno srečujejo s težko bolnimi ljudmi in smrtjo - Radan je namreč delal na intenzivnem oddelku -, te prizore in doživljanja ponotranjijo.
Ob tem je Praper dodal, da takšnih osebnostnih motenj ni lahko odkriti. Vseeno pa naj bi za Radanovo početje vedeli še nekateri drugi na nevrološki kliniki. Med njimi so tudi nekatere medicinske sestre, ki jim je Radan odredil, da dajo bolniku infuzijo, ki naj bi ga potem ubila. V zbornici zdravstvene nege so ob tem opozorili, da izvrševanje naročil zdravnikov ne more biti brezpogojno.
Odgovornost medicinskih sester je med drugim opredeljena v kodeksu etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije iz leta 2014. V njem je opredeljeno tudi, da medicinske sestre bolnika ščitijo pred nestrokovnim, neetičnim ali samovoljnim ravnanjem svojih sodelavcev, prepoznavajo, preprečujejo in zmanjšujejo vse vrste nasilja nad bolniki.
Po primeru Radan je brez mesta predstojnice oddelka, kjer je omenjeni zdravnik delal, ostala tudi Bojana Žvan. Vodstvo UKC jo je razrešilo zaradi objektivne odgovornosti, medtem ko Žvano-va opozarja na luknje v sistemu kakovosti in varnosti v UKC. (STA)
koper - Včeraj in danes
Mladim namenjen festival inovacij
KOPER - V Kopru se je včeraj začel dvodnevni festival inovacij FestINNO. Na festivalu je več kot 20 delavnic, okroglih miz in pogovorov s strokovnjaki iz prakse, s katerimi želijo mladim študentom primorske univerze približali svet podjetništva in inovacij. Festival, ki z drugim imenom nadaljuje dogodek Podjetniški upi, organizirajo Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske skupaj z več članicami Univerze na Primorskem (UP), predstavlja pa čezmejno platformo za predstavitev, povezovanje in snovanje širših podjetniških aktivnosti, stičišče povezovanja akademske sfere in gospodarstva.
V okviru dvodnevnega festivala se bo zvrstilo prek 20 dogodkov ter več kot 15 strokovnjakov iz prakse, uspešnih podjetnikov in drugih gostov. Prav tako bo veliko delavnic ter možnosti mreženja in stika z delodajalci, napovedujejo organizatorji. Na delavnicah in neformalnih druženjih lahko študenti prisluhnejo predstavitvam tako mladih kot izkušenih podjetnikov o prvih korakih v svetu podjetništva, receptih za uspešnejše poslovanje itd. Spoznavajo tudi delo mentorjev in konkretne podjetniške zgodbe ter inovacijske izzive, denimo o tem, kako poživiti koprski Titov trg.
Za vse študente in diplomante UP so pripravili tudi karierno borzo, na kateri je mogoče izmenjati informacije o možnostih opravljanja prakse, dela in drugih oblik sodelovanja študentov in diplomantov z okoljem. Vrhunec in hkrati zaključek festivala pa bo današnja svečana razglasitev zmagovalcev letošnjega natečaja Podjetna Primorska v Gledališču Koper. (STA)
škrbina - Večer s knjigo Marka Korošica Čar prostora
»Ko človek podari prostoru del sebe, prostor oživi«
ŠKRBINA - V naslovu navedena misel je prevzela številne obiskovalce v čudovitem ambientu Spa-calove domačije v Škrbini, ko so se posvetili večeru s knjigo, eni izmed prireditev, ki bodo letos potekale v okviru Fabianijevega leta v Občini Komen. Odločitev, da knjigo predstavijo v hiši slikarja in grafika Lojzeta Spacala, je bila vsekakor pravilna, saj so organizatorji tako želeli povezati različne kraje občine, posledično seveda tudi ljudi. V edinstveni kraški hiši, ki jo je Spa-cal s svojim intuitivnim in prirojenim občutkom za ritem, skladnost, razmerja in celovitost kraškega stavbarstva ter z ljubeznijo do kraškega izročila nasploh obnovil, se je zdelo, kot bi ob trdni hrastovi mizi sedeli arhitekti, ki jih je Marko Korošic vključil v svoje delo za naslovom Čar prostora.
Avtorja in njegovo knjigo, ki jo je oblikovala Ivana Kadivec, uredila pa Alina Carli iz Založništva tržaškega tiska, je predstavila Martina Kafol. Kot smo lahko slišali, je Korošic popisal najpomembnejše stvaritve nekaterih arhitektov, ki so po njegovem mnenju najbolj zaznamovali prostor Slovencev v Italiji: od nekaterih novih podatkov o ureditvi notranjosti tržaškega Narodnega doma Maxa Fabianija, preko stvaritev Josipa Costaperarie (Živnostenska banka v Trstu) in Ivana Vurnika (Škofijska kapela v Trstu), do Eda Mihev-ca (Kulturni dom v Trstu in Gorici), Benečana Valentina Simonitija (vile v Beneški Sloveniji), in mlajše generacije, ki jo zastopata Aleš Prinčič in Dimitri Wal-tritsch. Posebno pozornost je namenil notranjem obli-
kovanju ter skritim simbolom, ki so, v včasih sovražnem okolju, izkazovali pripadnost slovenskemu narodu. Slovenski arhitekti v Italiji so med svojim ustvarjanjem čutili posebno poslanstvo. Njihov prostor naj bi odseval slovensko prisotnost na tem koščku sveta. To je tista temeljna točka, ki jih povezuje skozi celo stoletje. V svojem oblikovanju so spletli zgodbo naših ljudi, našim najpomembnejšim stavbam, pa so s tem vlili dušo, s čimer so dosegli, da ima vsak prostor svoj čar.
Večer, ki ga je povezovala mlada arhitektka Renata Jakopin, pa je z igranjem na klavir dopolnila domačinka Eva Žagar. Obetamo si lahko še nekaj podobnih srečanj povezanih s Fabianijem in knjigo.
Besedilo in foto: Olga Knez
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Še o torkovem posvetu o slovenščini na italijanskih šolah
Od tečajev do rednega pouka:
■ •	•	t d	■	v v«
kje vse je prisotna slovensčina
Poleg šol na Melari in v Miljah še v Devinu-Nabrežini, na Opčinah, pri Sv. Ivanu in Sv. Sergiju ter na zavodu Carli
Na Tržaškem deluje šestnajst večstopenjskih šol z italijanskim učnim jezikom, od katerih jih vsaj šest na različne načine nudi tudi pouk slovenščine oz. stik s slovenskim jezikom. Med desetimi višjimi srednjimi šolami z italijanskim učnim jezikom pa za zdaj samo na trgovskem zavodu Gian Rinaldo Carli nudijo pouk slovenščine v okviru rednega predmetnika in to v okviru večernih tečajev za odrasle. Tudi to so izvedeli udeleženci torkovega posveta na temo Slovenščina za mlade v Trstu, ki je potekal na sedežu večstopenjske šole Iqbal Masih na Melari.
Podatke je prisotnim posredovala Irina Cavaion, profesorica na nižji srednji šoli Francesco Rismondo, ki spada v okviru večstopenjske šole Masih in kjer so pred nekaj leti uvedli t.i. kurikularni pouk slovenščine (kar pomeni, da je slovenščina del rednega predmetnika) in so na tem področju orali ledino. Zadnje leto je slovenščina del rednega predmetnika tudi na nižji srednji šoli Nazario Sauro v Miljah, ki spada pod okrilje večstopenjske šole Giovanni Lucio. A to sta samo dva najodmevnejša primera, saj je po podatkih, ki jih je uspela zbrati Cavaionova, slovenščina tako ali drugače prisotna še na šolah in v vrtcih štirih večstopenjskih zavodov, občutek pa je, da se nekaj podobnega dogaja še drugje, kar je potrdil tudi poseg vzgojiteljice iz vrtca pri
Valmauri, ki izvaja dejavnosti v zvezi s spoznavanjem slovenskega jezika.
Popoldanski tečaji in stiki s slovenskim svetom
Tako so udeleženci posveta med drugim izvedeli, da so na osnovnih šolah večstopenjske šole Rilke v devinsko-nabre-žinski občini s poučevanjem slovenščine začeli že leta 2001 in to skozi vse šolsko leto, ponudbo pa so razširili tudi na nižjo srednjo šolo. Še prej, leta 2000, so s tečaji slovenščine začeli na večstopenjski šoli Giancarlo Roli v Naselju sv. Sergija, medtem ko je na italijanski večstopenjski šoli na Opčinah slovenščina prisotna od šolskega leta 2005/2006 s tečaji v popoldanskih urah, poleg tega zavod tesno sodeluje z ostalimi slovenskimi in italijanskimi šolami.
S slovenščino se ukvarjajo tudi na italijanski večstopenjski šoli pri Sv. Ivanu, kjer so v obliki pevskih in drugih zabavnih uric spoznavanja slovenskega jezika deležni malčki italijanskega oddelka otroškega vrtca v Lonjerju. Poleg tega na osnovni šoli Filzi-Grego gostijo predstavnike slovenske narodne skupnosti, ki učencem približujejo slovenski jezik in kulturo, na nižji srednji šoli Codermaz pa sodelujejo s šolo iz Sežane.
Uvajanje slovenščine na višjih šolah ni enostavno
Kaj pa višje srednje šole? Kot že re-
terminal siot - Plamene so kmalu ukrotili
Ponoči zagorelo na manjšem tankerju
Na manjšem tankerju, privezanem pri terminalu naftovoda SIOT v tržaškem pristanišču (posnetek je arhivski), je preteklo noč izbruhnil požar, ki pa so ga kmalu ukrotili. Vse kaže, da je zagorelo v strojnici pri kotlu, ki proizvaja paro, potrebno za delovanje storitev na krovu ladje. Kotel se k sreči nahaja daleč od območja rezervoarjev na ladji, iz katerih so v tistem trenutku nafto
črpali na kopno, tako da hujših posledic ni bilo. Plamene je uspelo ukrotiti že posadki, dokončno pa so jih okoli 3.30 ponoči pogasili s pomočjo gasilcev, ki so prispeli na prizorišče ter zavarovali kotel in začeli preverjati vzroke za požar. Na kraj nezgode so prišli tudi pripadniki luške kapetanije in službe za nadzorovanje požarnih območij ter uslužbenci družbe SIOT.
nabrežina - Pravilnik rezervata
Devinske stene: uprava sprejela tri peticije
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je včeraj na javnem srečanju na županstvu vzel v pretres štiri peticije, ki so jih vložili občani proti nekaterim postavkam predloga za pravilnik deželnega rezervata Devinskih sten, ki ga je pred kratkim sprejel občinski svet. Občinski odbor je ugotovil, da so bile veljavne samo tri peticije, saj so pobudniki zbrali več kot 50 podpisov, medtem ko je četrto -spletno - peticijo podpisalo samo
enajst ljudi in je zato niso upoštevali.
Sicer so pobudniki posredovali peticije, potem ko je bil pravilnik že odobren, je sporočila občinska uprava. Poleg tega so pri sestavi predloga pravilnika že upoštevali vsebino peticij in vnesli potrebne spremembe in bo torej mogoče za krajane oziroma v določenih obdobjih loviti sipe, privezati čolne (z ustreznim dovoljenjem) in plavati oziroma veslati do bližine 50 metrov (namesto 500).
Irina Cavaion
foto damj@n
Oliva Quasimodo
foto damj@n
čeno, je slovenščina za zdaj prisotna le na trgovskem zavodu Carli pri večernih tečajih za odrasle kot tretji jezik v okviru rednega predmetnika za smer mednarodni odnosi in marketing. Kot je na torkovem posvetu dejala Marina Pugnetti, odgovorna za večerne tečaje na zavodu Carli, zahaja na te tečaje tudi več bivših dijakov slovenskih šol, zavod pa sodeluje tudi s socialnim podjetjem Ad Formandum. Trenutno se slovenščina poučuje v dveh razredih, s prihodnjim letom jo bodo redno poučevali tudi v petem letniku. Pugnettijeva upa, da se bo tečaj slovenščine še dodatno okrepil, da bi tečajniki pridobili kompetence v znanju slovenskega jezika, ki bi jim pomagale pri uspešnem vključevanju v svet dela.
Uvajanje slovenščine na višjih srednjih šolah pa ni tako enostavna stvar oz. gre tu za čisto drugačne zahteve kot na os-
novnih in nižjih srednjih šolah, opozarja ravnateljica liceja Carducci-Dante Oliva Quasimodo, ki se sicer tudi sama zanima za uvedbo pouka slovenskega jezika na svoji šoli, kjer so pred časom npr. uvedli tudi pouk kitajščine. Specifika višjih srednjih šol je, da na njih deluje večje število učnih smeri: samo na liceju Carducci-Dante imajo pet smeri, zato bi morali ponuditi možnost učenja slovenščine vsem dijakom. Za Qua-simodovo bi moral biti prvi korak ponudba tečaja slovenskega jezika ne v okviru rednega predmetnika, ampak dodatne ponudbe. To je pomembno, ker bi na tak način dobili informacijo o dejanski situaciji. Na liceju Carducci-Dante bi bile v tem primeru možnosti za uvedbo takih tečajev tako na jezikovni kot tudi na družbeno-eko-nomski smeri.
Ivan Žerjal
timava - Zelena luč tehničnega odbora
Korak naprej za terminal, nasprotniki »brusijo nože«
Družba SmartGas hoče na vsak način izpeljati načrt t.i. »mini« uplinje-valnika ob izlivu Timave. Vodja projekta Alessandro Vescovini je že včeraj ra-zobešal novico v Facebook skupini »Uplinjevalnik v Tržiču, kaj storiti?«, da je deželni tehnični odbor za varnost izdal pozitivno mnenje o načrtu. Junija bo na vrsti odločitev komisije, ki bo presodila vpliv na okolje; kot kaže bo morala preučiti številne ugovore, med temi še dodatne, ki so jih najbolj zagrizeni nasprotniki uplinjevalnika včeraj snovali na srečanju v Devinu.
V kongresnem centru devinskega gradu so se ponovno sestali predstavniki odborov, ki nasprotujejo gradnji uplinjevalnika. V prvem delu srečanja, ki je potekalo v obliki tiskovne konference, je imel glavno besedo arhitekt Danilo Antoni, sicer zastopnik skupine Občani za zaliv. Poleg Antonija so srečanju prisostvovali še drugi občani tako iz devinsko-nabrežinske občine kot iz Laškega, med temi Liviana Andreossi v imenu Kolektiva za zaščito kraškega primorja (Collettivo per la difesa del litorale carsico) in bivši odbornik za okolje Občine Tržič Gualtiero Pin, ki ga je vladajoča levo-sredinska koalicija postavila pred vrata, potem ko je zasnoval tržiški odbor proti uplinjevalniku.
Antoni je navedel številne nedorečenosti načrta podjetja SmartGas, čigar poglavitni dokument o presoji vpliva na okolje novega industrijskega obrata je in še bo sprožil val ugovorov. Poleg vpliva na okolje veliko vrzel predstavlja sama varnost objekta in manevriranje plinskih tankerjev v zalivu. Načrt naj ne bi upošteval kulturno-zgodovinske dediščine prostora, kaj šele prisotnost arheoloških najdišč, ki gredo vse od prazgodovinskega obdobja do ostankov bojišč prve svetovne vojne. Dalje je Antoni omenil še serijo nerodnosti ali odvečnih naivnosti, saj naj bi bila študija o vplivu na krajino opravljena z merili dežele Lombardije, o dvojezičnosti dokumentacije in upoštevanju narodnostne specifike ozemlja pa sploh ne duha ne sluha.
Nasprotujoči odbori pa bodo v boju proti izgradnji stavili predvsem na ugovore dokumentu o presoji vpliva na okolje. Argument, ki še dodatno krepi ugovore, je neskladnost presoje o vplivu na okolje z najnovejšo evropsko direktivo, ki je stopila v veljavo aprila lani. Pripravlja se tudi možnost pravne bitke, saj se je koordinacija odborov proti uplinjevalniku okrepila tudi z ekipo odvetnikov in ne izključuje morebitnih tožb. Nasprotniki izgradnje uplinjevalnika pa so nadvse prepričani, da tehnična pot ugovorov ni edina možnost zoperstavljanja projektu. Bivši tržiški odbornik za okolje Pin podpira zbiranje podpisov za referendum proti uresničitvi projekta podjetja SmartGas. Ta bi po njegovem mnenju kapilarno razširil participacijo nasprotujočih in bi hkrati prisilil lokalni politični ustroj, naj zavzame jasna stališča. Uplinje-valnik bo zelo verjetno predmet razprave v prihajajočih volilnih kampanjah, zato je Antoni jasno povedal, da bodo odbori glede okoljevarstvene tematike zahtevali jasna stališča v političnih programih strank. (mar)
TRST	Četrtek, 21. maja 2015	5
APrimorski
~	dnevnik
Fiom poziva k enotnosti za rešitev tovarne Alcatel
Pokrajinski sindikat kovinarjev Fiom-Cgil vabi vse prizadete dejavnike in sploh vse mesto, da se skupaj zavzamejo za rešitev tržaške tovarne Alcatel in delovnih mest. Po srečanju, ki bo jutri v Rimu z vodstvom skupine Alcatel-Lucent in ministrico za gospodarski razvoj Federico Gui-di, bo jasna usoda podjetja Alcatel-Lucent in zaposlenih, pravi Fiom, ki bo danes popoldne javno predstavil svoje predloge. Če je res, da bo prihodnost tržaške tovarne vezana na proizvode za razvijanje širokopasovnih omrežjih, morata država in deželna vlada to povezati z »informatsko prihodnostjo« dežele in s storitvami za občane in podjetja, poudarja sindikat Fiom.
Nagrada Basile v palači Gopčevic
Kreativnost in dobre vzgojne prakse v javnih upravah v deželi FJK bodo predmet izobraževalnega srečanja, ki bo danes ob 9.15 v palači Gopčevic v okviru 13. nagrade Basile. Pobudo prireja Občina Trst v sodelovanju z italijanskim združenjem vzgojiteljev AIF. Srečanje bodo odprli tržaški občinski odbornik za osebje, organizacijo dela in evropske sklade Roberto Treu, vodja urada za osebje Romana Meula in predsednik deželnega združenja AIF Alberto Duranti. Ob 10. uri bodo predstavili razne vzgojne projekte, ki so jih uspešno izvedle v preteklosti razne javne ustanove v deželi FJK in so zaradi tega tudi prejele nagrado Basile. Priznanja so med zadnjo izvedbo prejeli tržaško zdravstveno podjetje, Občina Trst in bolnišniško podjetje Santa Maria degli Angeli iz Pordenona.
V dolinski občini prekinjena dobava električne energije
Uprava občine Dolina obvešča, da bo zaradi del na napravah električnega omrežja, ki jih bo izvedla družba ENEL, v petek od 8.30 do približno 15. ure, prekinjena dobava električne energije v vaseh Pre-beneg, Križpot, Mačkolje in Dolina. Za dodatne informacije je mogoče poklicati na brezplačno tel. št. 803500 (opcija 1) družbe ENEL.
Lastnik dovolilnice umrl pred tremi leti
Tržaška lokalna policija je stopila na prste vozniku, ki je redno parkiral avto na parkirnih mestih za invalide. Na vetrobra-nu je bila dovolilnica, katere lastnik je umrl že leta 2012. Voznika je doletela globa v višini 425 evrov, odvzeli so mu dve vozniški točki.
NEDELJSKE MATINEJE V SSG v sodelovanju z Glasbeno matico
davide burani (harfa)
ČAROBNA MATINEJA MED STOLETJI GLASBE
nedelja, 24. maja, ob 11.00 Foyer balkona SSG
I BLAGAJNA SSG
bo odprta uro in pol pred začetkom koncerta Tel 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com
6
Četrtek, 21. maja 2015
TRST
vzhodni kras - Rajonski sosvet
Opčine slavijo 700. obletnico
Na Opčinah bodo letos proslavili 700. obletnico ustanovitve. Nastanek kraškega naselja sega namreč v daljno leto 1315, danes pa je to postalo najpomembnejša vas v tržaški občini. Vzhodnokraški rajonski sosvet namerava seveda jubilejno obletnico primerno obeležiti. V ta namen bo med drugim v kratkem priredil sestanek, na katerega bodo povabili predstavnike openskih društev in združenj, trgovce in sploh vse, ki bi radi sodelovali in tudi posredovali zamisli in predloge.
Sicer bo vzhodnokraška skupščina zahtevala tudi primerno pomoč tržaške občinske uprave in posredno deželne in pokrajinske uprave. 700 let namreč ne praznuješ vsak dan, pravi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki je na torkovi seji skupaj s kolegi pripravil tudi ustrezno resolucijo, ki jo je skupščina nato soglasno podprla. Rajonski svetniki v dokumentu ugotavljajo, da so leta 1315 ustanovili Opčine. Glede na to, da praznujejo 24. avgusta zavetnika Sv. Jerneja, rajonski svet predlaga, da se takrat začnejo praznovanja ob 700-letnici vasi, ki
bodo trajala več mesecev. Rajonski svetniki poleg tega v resoluciji zahtevajo od tržaškega župana Roberta Cosolinija oziroma tržaške občinske uprave, da poskrbita za niz prireditev, ki bodo potekale po 24. avgustu, od razstav do javnih srečanj, prireditev na prostem in drugih. Jasno je, da bodo poleg občinske uprave dobrodošli prispevki in ideje vseh, ki bi radi sodelovali.
Sicer je pred tem rajonski svet razpravljal in sprejel še druge resolucije. Med temi je bila zahteva Severne lige, naj bodo lastniki javnih lokalov, ki se poslužujejo zunanje opreme (t.i. dehors), oproščeni davka za zasedbo javne površine (resolucijo so sprejeli z glasovi stranke Forza Italia, SL in liste Dipiazza, levosredinska večina se je vzdržala). Skupščina je tudi odobrila resolucijo (podpisnik Matej Iscra) z zahtevo, da se lahko vaška združenja prostovoljcev za vlaganje prošenj in drugih aktov poslužujejo neposredno občinske izpostave na Opčinah, ker so občinski uradi zanje iz raznih razlogov mnogo krat težko dosegljivi.
A.G.
Opčine s tramvajem pri cerkvi, ponatis po izvirni razglednici iz leta 1908
Na Opčinah suhi kraški zid
Prireditev Opčine v cvetju, ki se je v režiji Združenja za zaščito Op-čin uradno začela 10. maja, bo jutri postregla s prvim spremljevalnim dogodkom. V dvorani ZKB na Opčinah se bo 20. uri začelo predavanje o vlogi suhih zidov v kraški krajini. Na to temo bodo predavali direktor Mestnih znanstvenih muzejev Nicola Bressi, konservatorka Deborah Ar-
bulla in entomolog Andrea Colla. Gostje bodo govorili o posebnostih suhih zidov ter o potrebi po njihovem raziskovanju, ščitenju in vzdrževanju. Spregovorili bodo tudi o tem, kaj krajanom pomenijo suhi zidovi. Ti namreč marsikomu predstavljajo prave ekološke hodnike oz. komunikacijske potke in naturalistične oaze. Predavanje bo vstopnine prosto.
/
občinski svet
Znamenita skala
pri Padričah
Tržaški župan Roberto Co-solini mora zahtevati od deželne vlade, da primerno zaščiti t.i. območje št. 504 pri Padričah. To območje je namreč iz arheološkega vidika zelo pomembno in lahko predstavlja v prihodnosti važno točko za razvoj turizma. To je bilo zapisano v resoluciji tržaške občinske svetnice Demokratske stranke Tiziane Cimolino, o kateri je včeraj razpravljala pristojna občinska komisija in jo bo kmalu vzel v pretres tržaški občinski svet. Svetnica Cimolina predlaga zaščito območja, na katerem so med izkopavanjem ozemlja za gradnjo hitre ceste pri Padričah našli skalo dveh različnih barv. Ta se nahaja med vasjo in Globoj-nerjem pri predoru nad Katinaro in sega po mnenju strokovnjakov 65 milijonov let nazaj oziroma v prehod iz krednega v terciarno dobo. Glede na to, da to območje ni na seznamu geološko zaščitenih, občinska svetnica Cimoli-no predlaga zaščito tega območja tudi prek instrumentov prostorskega in urbanističnega načrtovanja.
peterlinova dvorana - E. Kraus in I. Švab
Smo lahko zadovoljni z občinsko upravo?
Ko govorimo o krajevnih upravah, politiki ter upravitelji težijo k temu, da svoje delovanje opisujejo pozitivno, medtem ko je med občani zaznati bolj skeptične poglede. Tovrstne dinamike se pojavljajo tudi v debati o delovanju tržaške občinske uprave, o čemer priča srečanje z občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Edijem Krausem in svetnikom Igorjem Švabom, ki je potekalo v torek zvečer v Peterlinovi dvorani. Društvo slovenskih izobražencev, kot je dejal predsednik Sergij Pahor, si je zamislilo tematsko različen večer. Težave, ki so značilne za vse italijanske občine (od finančne stiske do krčenje števila zaposlenih) nas neizbežno postavljajo pred razmislek.
Ena od posledic finančne krize je tudi večkratna preložitev datuma odobritve občinskega proračuna. »Ta bo letos odobren 30. julija, kar otežkoča katerokoli načrtovanje,« je dejal občinski svetnik Igor Švab, ki je hkrati predsednik komisije za finance. Predstavil je zelo podrobno poročilo o številu porabljenih denarnih sredstev. Če se navadni smrtniki pri vseh teh številkah nekoliko zmedemo, pa iz konkretnih podatkov razumemo, kako se je finančna kriza globoko zarezala v delovanje občinskih uprav. »Naše delovanje označuje težnja po ohranjanju visokega nivoja storitev na socialnem in šolskem področju ter istočasno razčlenjena vizija kulture,« je povedal Švab. Številna povezovanja z gledališči in kulturnimi ustanovami iz sosednjih držav predstavljajo svetlo točko, ki Trst ponovno postavlja v vlogo srednjeevropskega središča, kakršno je bilo v preteklosti.
Edi Kraus, odbornik za gospodarski razvoj in trgovino ter odgovorni za športni resor, je ravno tako podčrtal trud občinske uprave v smeri odpiranja mesta navzven. Po njegovem mnenju je pravi ekonomski preporod Trsta možen le z vlaganjem v industrijo. Največji rezultat na tem področju zadeva škedenjsko železarno. Po obdobju zaskrbljujočih pogajanj je občini uspelo dobiti podjetnika, ki je pripravljen investirati. Kraus je poudaril, da je obenem ključnega pomena tudi razvoj starega pristanišča. Obe
Edi Kraus in Igor Švab
fotodamj@n
realnosti morata biti zasnovani tako, da bosta ponujali še celo vrsto logističnih servisov in zagotovili razcvet drugih aktivnosti. »Ob omenjeni dolgoročni investiciji nočemo zanemarjati področij, kakršna sta turizem in trgovina, ki zagotavljata hitre in otipljive rezultate,» je dodal Kraus. Obenem je opozoril na velik problem našega mesta, in sicer pomanjkanje podjetniškega duha.
Biti odbornik in hkrati pripadnik slovenske manjšine pomeni tudi dodaten napor, kajti nate ne gledajo samo kot na odbornika, ampak tudi kot na Slovenca. Tako Edi Kraus kot Igor Švab pa sta si bila edina, da so bile številne zgodovinske pregrade do Slovencev premagane in da ima trenutna občinska uprava drugačen odnos do slovenske skupnosti, kar je zelo pozitivno. Pogled nekaterih udeležencev večera pa ni bil tako rožnat. Kot je povedal Sergij Pahor, smo bili Slovenci v preteklosti tako tepeni, da se sedaj težko vdamo zahtevi, naj bomo potrpežljivi. V debati je med drugim prišel na dan strah, da ne bi na prihodnjih volitvah spet zmagali ravno tisti, ki jih predstavniki trenutne uprave toliko kritizirajo. Razširjen je občutek, da med občani in upravitelji peša komunikacija, kar seveda ne pomaga pri rasti priljubljenosti. (vpa)
okolje - Kampanja družbe AcegasApsAmga, Občine in Pokrajine
V zameno za zeleni vrtni odpad bodo občani dobili vrečo zemlje
V Trstu so lani zabeležili 37% ločeno zbranih podatkov, kar je osem odstotnih točk več kot leto prej, ko še ni bila v veljavi uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. Ker je kratkoročni cilj Občine Trst in družbe AcegasApsAmga 40% delež ločeno zbranih odpadkov, se vsako toliko časa pojavijo ozaveščevalne kampanje, v okviru katerih želijo opomniti prebivalstvo, da sta ločevanje in predelava biološko razgradljivih odpadkov izjemno pomembna.
Ker je pred nami sezona vrtnih opravil, si je družba AcegasApsAmga v sodelovanju z Občino in Pokrajino Trst zamislila kampanjo, s katero bodo ozaveščali, kam in kako z zelenim vrtnim odpadom. Podrobnosti nove akcije sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in direktor okoljskega oddelka dotične družbe Paolo Dal Maso, ki sta spomnila, da si s skupnimi močmi in različnimi akcijami prizadevajo, da bi njihovi uporabniki v prihodnosti zbrali vsaj tri četrtine ločeno zbranih odpadkov. Kot je bilo slišati na včerajšnjem srečanju z novinarji, bodo z novo akcijo opozarjali na pomen zelenega vrtnega odpada (rože, plevel, obrezano grmičevje, veje dreves ...), udeležence akcije pa čaka simbolično darilo - 10-litrski paket zemlje. »S to gesto želimo občanom sporočiti, da iz zelenega vrtnega odpada dobimo koristno organsko gnojilo. Vrtni odpad nikakor ne sodi med mešane odpadke, zaradi prevelike prostornine pa niti med organske odpadke,« je opozoril Dal Maso.
Tokratna akcija je namenjena vsem tistim, ki imajo hiše z vrtovi in ki ne kompostirajo odpadkov na svojem vrtu. Ob sobotah od 23. maja do 20. junija bodo občani svoj vrtni odpad lahko pripeljali na mobilne zbirne točke. Prvo točko bodo postavili v tretjem okrožju, in sicer to soboto na Trgu Osoppo, 30. maja v šestem okrožju na Trgu padlih v Nassiriyi (Ferni-nandeo), 6. junija pa bo premična zbiralnica na voljo v Križu (pred sedežem
V zameno za zeleni vrtni odpad bomo dobili vrečo zemlje
fotodamj@n
Civilne zaščite). 13. junija bo na vrsti sedmo okrožje; vrtni odpad bodo zbirali na Trgu XXV. aprila, za konec pa bodo premično zbiralnico postavili v šestem okrožju na Trgu Moissi. Vrtni odpad bo mogoče odložiti med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro.
Vse informacije bodo na voljo tudi na prospektih, ki jih je družba Ace-gasApsAmga natiskala v nakladi 65 tisoč izvodov. Ob tem AcegasApaAm-ga opozarja, da si želijo, da ločeno zbi-
ranje odpadkov za uporabnike ne bi bilo zgolj nujno zlo, ki ga predpisuje zakonodaja, pač pa da bi se zavedali, da s tem neposredno prispevajo k manjšemu onesnaževanju okolja. Ker se mnogi tega žal ne zavedamo, želi dotično podjetje naše navade spremeniti tudi z nagrajevanjem oz. simboličnimi darili. Tokrat bomo v zameno za zeleni vrtni odpad dobili zemljo, ki ni nič drugega kot predelan vrtni odpad ... (sč)
Kam z vrtnim odpadom?
Ker je za vse imetnike vrtov obvezno ločeno zbiranje zelenega vrtnega odpada, je komunalno podjetje AcegasApsAmga pred časom uvedlo javno službo prevzemanja tovrstnih odpadkov. Ta javna služba je namenjena vsem imetnikom vrtov, ki nimajo možnosti ali ne želijo lastno kompostirati vrtnega odpada, predvideva pa dostavo zabojnikov in odvoz zelenega odpada po potrebi.
Brezplačne zabojnike lahko uporabniki prevzamejo na sedežu AcegasApsAmga v Ul. Orsera, in sicer ob sobotah zjutraj med 8. in 10. uro. Za eno hišno številko je predviden en zabojnik, v primeru, da volumen posode ne ustreza potrebam gospodinjstev, morajo uporabniki
drugi zabojnik plačati sami. V te posode smejo stranke odložiti samo zeleni vrtni odpad; odpadno vejevje, listje, rože, plevel ... Iz obvestila komunalnega podjetja je razvidno, da je treba zeleni vrtni odpad v zabojnike odložiti brez vrečk in po možnosti brez zemlje, kamnov, vaz in vaznih podstavkov. Vse mora biti izključno razgradljivo! Priporočljivo je, da daljši vrtni odpad najprej sortiramo in zvežemo, polne posode pa naj ne bi tehtale več kot 20 kg. Za prevzem odpadkov je treba poklicati brezplačno številko 800955988. Odvoz je predviden po 20. uri. Zabojniki za zeleni vrtni odpad morajo biti postavljeni na vidno javno površino v neposredni bližini stanovanja ali hiše. (sč)
/
TRST
Četrtek, 21. maja 2015
7
boljunec - V soboto 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre
Obeta se prava istrska godbena »fešta«
Srečanje gosti Pihalni orkester Breg - 22 godb iz Italije, Slovenije in Hrvaške
V	Boljuncu bo v soboto popoldne na Gorici praznično, pravzaprav bo potekala prava godbena »fešta«. To namreč želi biti 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre, ki ga tokrat prireja Pihalni orkester Breg, ki združuje godbenike iz raznih krajev dolinske občine, v sodelovanju z Občino Dolina ter ob podpori Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in več krajevnih zasebnih sponzorjev. Pobudo so včeraj dopoldne na dolinskem županstvu predstavili podžupan Goran Čuk, načelnik občinskega urada za kulturo Mitja Lovriha ter predsednik in podpredsednica Pihalnega orkestra Breg, Jadran Boneta in Cecilia Kocjančič.
V	Dolini so takoj pristopili k organizaciji dogodka, ki sovpada tudi s 125-letni-co delovanja Pihalnega orkestra Breg. Občina Dolina je namreč tako geološko gledano del Istre (točneje je na meji med Istro in Krasom), na Istro pa je navezana tudi kulturno, saj je Dolina v preteklosti spadala pod istrsko pokrajino, zavest pa je živa tudi danes med dolinskimi godbeniki, ki se posvečajo ljubiteljski istrski godbeni kulturi, je bilo rečeno na predstavitvi. Cilj sobotne pobude je predvsem druženje ljubiteljskih godbenikov iz treh držav in treh narodnosti, iz katerega bi lahko po mnenju organizatorjev v prihodnosti nastal tudi kak mednarodni projekt in bi srečanje lahko preraslo v nekakšno istrsko Gučo.
40. srečanja, ki je bilo med drugim tudi vključeno med dogodke Tedna ljubiteljske kulture Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), se bo udeležilo 22 godb oz. pihalnih orkestrov iz treh držav (ena iz Italije, štiri iz Slovenije in kar 17 iz Hrvaške, med katerimi je veliko takih, ki pripadajo tamkajšnji italijanski narodni skupnosti), ki bodo zaigrali na bo-ljunski Gorici 23. maja ob 15. ure dalje, ko bodo prikorakali z Jame. Po izvedbi italijanske, slovenske, hrvaške in evropske himne ter himne letošnjega srečanja bo udeležence pozdravil dolinski župan Sandy Klun, nato bo nastopil 80-članski združeni istrski ženski pihalni orkester. Sledil bo koncert, ki ga bodo oblikovale posamezne godbe in bo trajal približno do 21. ure, ko se bo dogajanje preselilo v šotor pri večnamenskem središču gledališča France Prešeren, kjer bo družabnost. (iž)
Pobudniki ne izključujejo možnosti, da bi srečanje istrskih godb kdaj preraslo v istrsko Gučo
fotodamj@n
Dopoldanska zagonetka s pokrovi
Včeraj zjutraj smo prejeli nekaj klicev v zvezi z domnevno krajo kovinskih pokrovov štirih jaškov, ki jih na dolinski Gorici uporabljajo pri postavljanju mogočnega mlaja. Luknje, ki so zazijale v asfaltu, so si med 8. in 10. uro radovedno ogledovali karabinjerji, dokler ni prišlo do razkritja skrivnosti. Pokrove je bilo treba zamenjati, ker so bile mere napačne. Očitno pa domačini niso bili obveščeni in odprtine so marsikoga presenetile, opozorilne stožce so pristavili karabinjerji (fotoDamj@n): k sreči si ni nihče zvil gležnja ali pa poškodoval avtomobilskih gum, luknje so pristojni kmalu spet zakrpali. (af)
prosek - Nedeljski Festival Slavko Luxa
Kakovostni mladi glasbeniki
Nastopili so orkestri s Proseka, iz Divače in Sežane
Posebej se je izkazal simfonični orkester Glasbene šole Sežana fotodamj@n
Pokojni Slavko Luxa bi bil gotovo zadovoljen ob pogledu na okoli osemdeset mladih glasbenikov, ki so v nedeljo popoldne v polni dvorani Kulturnega doma na Proseku oblikovali šesto srečanje mladinskih orkestrov, ki ga prireja Godbe-no društvo Prosek, od leta 2012 pa nosi ime po njegovem nepozabnem nekdanjem dirigentu.
Vabilu proseških godbenikov sta se letos odzvala dva sestava iz Slovenije, upoštevajoč dejstvo, da je Šolski pihalni orkester Komen odpovedal udeležbo. Tako je na nedeljskem festivalu, ki ga je povezovala Kim Furlan, uvodoma nastopil domači Otroški pihalni orkester Godbenega društva Prosek, ki je spričo srednje starosti 10-11 let bil tudi najmlajši nastopajoči ansambel. Mali godbeniki so pod vodstvom Iri-ne Perosa nastopili z izborom iz svetovne zakladnice (izvedli so npr. Simfonijo novega sveta in Rossini-jevo koračnico iz opere Viljem Tell), za njimi pa so na oder prišli člani Šolskega pihalnega orkestra Mavri-
ca iz Divače, ki jih vodi Ivo Bašič, drugače tudi dirigent proseške godbe. S tem se je dodatno utrdilo prijateljstvo, ki veže oba orkestra, prvič pa se je na Festivalu Slavko Luxa zgodilo, da je nastopil pravi simfonični orkester: šlo je za kar 40-članski Šolski simfonični orkester Glasbene šole Sežana, ki je nastopil pod vodstvom zamejskega dirigenta Petra Fi-lipčiča in je pri izvedbi skladb (med temi je bila tudi glasbena kulisa za sloviti film Pirati s Karibov) pokazal daleč najvišjo kakovostno raven, tako da pri Godbenem društvu Prosek menijo, da je prav, da taki ansambli nastopajo tudi na takih revijah, da mladi vidijo, kam lahko prideš, če se predaš študiju in delu.
Skratka, uspeh nedeljskega festivala, na katerem je prisotne pozdravil predsednik proseške godbe Martin Rustja, ki je tudi počastil sorodnike pokojnega Slavka Luxe. Uspešna izvedba pobude je tudi spodbuda za organizatorje, da s prirejanjem festivala nadaljujejo, tako da postane tradicionalen.
Prvo obhajilo v narodnih nošah boljunec - Otroška gledališka igra v gledališču F. Prešeren
Naša pravljica
S soncem obsijana nedelja je bila v Barkovljah praznična za letošnje tri prvoobhajanke, ki so ob tej priložnosti prejele prvo obhajilo. Posebnost barko-vljanskih svetih obhajil je, da si prvo-obhajanci nadenejo narodne noše. Ta običaj je v uporabi že od daljnega leta 1978. Bele ljudske noše hrani SKD Bar-
kovlje, ob tej priložnosti pa domačinke lepo zlikajo in zvežejo »fecuele« (rute). Mijo, Erin in Giado (deklice v narodnih nošah) je na obhajilo pripravila nekdanja učiteljica Vera Poljšak v sodelovanju z duhovnikom Francem Vončino. Med mašo je pel domači mešani zbor pod taktirko Aleksandre Pertot.
V gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu je bila v nedeljo lepa kulturna prireditev. V uvodnem delu so zaigrali na tamburice učenci osnovne šole Fran Venturi-ni (pod vodstvom Aljoše Saksida), nato pa je na odru zaživela Naša pravljica (foto-Damj@n), nadvse privlačna gledališka predstava za otroke. Za tekst in režijo je poskrbela Boža Hrvatič, ki je k sodelovanju povabila učiteljico baleta Marjetko Koso-vac, ki je ustvarila koreografijo. Otroška dramska skupina Breg, ki deluje pod okriljem SKD Slovenec iz Boršta ter plesalke klasičnega in jazz baleta SKD France Prešeren iz Boljunca, so popeljali številno občinstvo v svet domišljije, kjer sta se prepletala dramska igra in ples.
Dedek in babica sta malim pravnu-kom pripovedovala pravljice zato, da so lažje zaspali. Sanje pa ne prinesejo vedno dobrega: deklica je sanjala, kako so rožice na vrtu plesale in se veselile, dokler ni prišla hudobna čarovnica, ki je s seboj prinesla vihar. Cvetice so se vetra bale, ker jih je močno premetaval, deklica pa se je zelo prestrašila čarovnice. Ko je že kazalo, da se bo
slabo končalo, se je deklica zbudila in ugotovila, da je le sanjala.
V igri nastopa kar enaintrideset otrok starih od 4. do 14. leta. Deset igralcev je suvereno nastopalo in prepričljivo odigralo svojo vlogo. Kar enaindvajset baletk pa je lahkotno zaplesalo na glasbo Čajkovskega in Minkusa ter pričaralo na odru raznovrstne cvetice. Otroška razigranost in vedrina sta navdušili številno občinstvo, ki je vse nastopajoče nagradilo z dolgim aplavzom.
Pri pripravi predstave je bilo soudeleženih kar nekaj sodelavcev. Scenografijo sta pripravila Nevenka Kozina in Zvon-ko Kalc, kostume so sešile Slavica Čur-man, Boža Hrvatič in nekatere mame nastopajočih otrok, za luči in zvok je poskrbel Peter Sancin, medtem ko je ilustracije pripravil Daniele Riccobon. Tanja Čuk Cepar in Sophy Vinci sta bili asistentki, Alenu Kermacu pa so zaupali grafično oblikovanje. (so)
8
Četrtek, 21. maja 2015
TRST
homofobija - Debata v organizaciji Mladih demokratov
V manjšini je psihološko nasilje nad geji bolj ostro
Med udeleženci tudi predsednik Arcigay Sandi Paulina
Odločitev tržaškega župana Roberta Cosolinija, da v matično knjigo vpiše dve istospolni zakonski zvezi, je povzročila kar nekaj polemik, a tudi odobravanj. O tem in še marsičem je bil v torek popoldne govor v tržaški kavarni Knulp. Srečanje je organizirala mladinska sekcija Demokratske stranke - Mladi demokrati, ki so k pogovoru povabili ravno tržaškega župana, predsednika tržaškega in goriškega združenja Arcigay Sandija Paulino, predsednika občinske komisije za institucionalne zadeve in matični urad Giovannija Barba ter predstavnico Demokratske stranke Lauro Marcucci.
Organizatorji so uvodoma poudarili pomen mednarodnega dneva boja proti homofobiji, ki smo ga obeležili prejšnjo nedeljo, in mikrofon prepustili županu. Cosolini je dejal, da so take pobude pomembne, saj tako skupaj gradimo »kulturo odgovornosti« in skupni koncept laične ter civilne družbe. V zvezi z vpisom dveh istospolnih zakonskih zvez je povedal, da je to storil iz etične dolžnosti. Enega izmed dveh parov je tudi osebno spoznal in se šele nato odločil za vpis njune zakonske zveze. Cosolini je še dodal, da je nujno potreben zakon, ki naj enkrat za vselej določi, kako ravnati v takih primerih. »Upam, da je bil namen moje geste vsem ja-
Dan proti homofobiji so v nedeljo obeležili tudi v Trstu
sen, komur pa ni bil, pač ni bil,« je zaključil župan.
Predstavnica DS Laura Marcuc-ci je obžalovala dejstvo, da je o priznanju istospolnih zakonskih zvez govor že preveč let. Pri tem pa dodala, da se v parlamentu stvari premikajo in da bodo kmalu odobrili zakon, ki bo končno uredil sporno situacijo. S tem v zvezi, natančneje s tako imenovanim dekretom Cirina, je svoje pomisleke izpostavil predsednik tržaškega in goriškega Arcigay Sandi Paulina. »Leta 2015 se šele pogovarjamo
nova izdaja - Delo Antona Doklerja
V Trstu predstavijo
Grško-slovenski slovar
Letos mineva sto let od prve izdaje Doklerjevega Grško-slovenske-ga slovarja, ki je dijakom klasičnih jezikov v matični Sloveniji in v zamejstvu od daljnega leta 1915 odpiral vrata v bogato zakladnico grške književnosti. Klasična gimnazija, ki je odigrala ključno vlogo pri rasti številnih izobražencev, je tudi danes pred novimi izzivi, ki sicer morda niso primerljivi s tistimi izpred sto let, ko se je Anton Dokler boril za rabo slovenščine kot učnega jezika, so pa zagotovo primerljivi po svoji težavnosti.
Eden teh izzivov je bil zagotoviti dijakom in študentom nov, sodoben in uporaben grško-slovenski slovar. Za uresničitev so strnili vrste strokovnjaki Oddelka za klasično fi-lologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Matej Hriberšek), profesorji klasičnih jezikov Liceja F. Prešerna v Trstu (Barbara Zlobec) ter založba ZRC SAZU (Aleš Pogačnik). Izdajo slovarja je založil Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem ravnateljstvu Furlanije-Julijske krajine, ki skrbi za razvoj šol s slovenskim učnim jezikom tudi s financiranjem učbenikov, ki upoštevajo specifične značilnosti in potrebe naših učencev in dijakov.
Ob načrtovanju slovarja je bila kot temelj ohranjena Doklerjeva izdaja, ki je bila medtem že doživela digitalizacijo. Po več letih trudapolnega dela in tesnega sodelovanja vseh sodelujočih lahko stoletnico Doklerjevega Grško-slovenskega slovarja praznujemo s povsem prenovljeno izdajo. Vsa gesla so bila namreč jezikovno posodobljena in po potrebi razširjena, krajevna in osebna imena pa poslovenjena v skladu z novimi pravopisnimi pravili. Za boljše razumevanje so bila odpravljena gesla z več iztočnicami in odvzeti včasih moteči oklepaji. Dr. Hriberšku gre zasluga za popolno prenovo etimologij. Slovar je opremljen z zemljevidi in drugimi koristnimi preglednicami (npr. za utežne in dolžinske mere), bogati pa ga tudi obsežen uvod, v katerem je začrtana zgodovina slovarja od Doklerjeve zamisli do najnovejše prenove.
Na podlagi nove, šolske izdaje slovarja, ki ne bo v prosti prodaji, pač pa samo na razpolago dijakov tržaške in goriške klasične gimnazije, bo predvidoma naslednje leto založba ZRC izdala še varianto za knjižni trg.
Predstavitev bo v ponedeljek, 25. maja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu.
o možnosti, da bi uradno priznali isto-spolne zveze,« je dejal Paulina, »drugod po Evropi pa razpravljajo o isto-spolnih porokah. Italija se kot vedno premika z ogromno zamudo!«
Po krajši debati, ki je sledila, smo Paulino vprašali o razlikah v odnosu do homoseksualcev v Sloveniji in Italiji, glede na to, da gre za Tržača-na, ki obiskuje fakulteto za družbene vede v Ljubljani. Paulina meni, da so glavne razlike že na pravni ravni in da se je Slovenija s tem v zvezi aktivirala že pred leti. »Ljubljana je med drugim v primerjavi s Trstom gotovo bolj odprto mesto, verjetno tudi zato, ker je pač glavno mesto Slovenije.« Na vprašanje, kako živi homoseksualec v naši manjšini, pa je Paulina odgovoril: »Nedvomno težje kot v italijanski večini, saj je strah, da nas ne bi sprejeli, v manjšini še večji. Poleg tega pa je tudi psihološko nasilje bolj ostro. Stvari se seveda spremenijo, ko zapustiš manjšinsko okolje ... «
RD
gabrovec - 23. maja
Koncert za osvoboditev
V Gabrovcu bo v soboto na pobudo SKD Drago Bojan in s pokroviteljstvom Občine Zgonik koncert ob 70. obletnici osvoboditve. Na ploščadi v središču vasi bo nastopila priznana glasbena skupina Kraški ovčarji, ki bo na oder stopila ob 21. uri. V ritmu etnične, balkanske in rock glasbe, bodo ob spremljavi trobente, violine in kitare za-donele tudi melodije partizanskih pesmi. Za hrano in pijačo v kioskih bo skrbela Društvena gostilna Gabrovec.
Poleg koncerta bosta dogodek popestrili še bogata razstava fotografij in pričevanj domačinov iz časa druge svetovne vojne, ki bo na ogled v prostorih Društvene gostilne ter stojnice rabljenih predmetov, za katere skrbi Sara Gruber.
Večer v znamenju druženja in dobre glasbe se bo začel z odprtjem kioskov ob 18. uri. V primeru slabega vremena prireditelji napovedujejo odpoved dogodka. (mar)
Dokumentarec v Aristonu ^ čestitke
/
fotodamj@n
V	kinu Ariston bodo danes ob 17. in 19. uri zavrteli dokumentarni film »Animali nella Grande Guerra Mondiale«, ki ga je režiral Folco Quilici. Med odmorom ob 18.15 bosta na to temo predavala scenograf Marino Ma-ranzana in zgodovinar Lucio Fabi. Filmski večer bo postregel z manj znanimi aspekti prve svetovne vojne, v kateri niso umirali le vojaki in nedolžni ljudje, ampak tudi živali.
Dogodek v palači Gopčevic
Danes ob 17.30 bo v palači Gopčevic na sporedu umetniški dogodek, ki bo postregel z glasbo, performan-som in kulinaričnim dodatkom. Dogodek pripravljata Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in konservatorij Tartini, njegova gostja pa bo med drugimi tudi Vesna Guštin. Srečanje je vstopnine prosto do zasedenosti prostih mest.
Knjiga o zavetnikih Trsta
Sv. Just in Sv. Sergij - zgodovina tržaških zavetnikov je naslov knjige, ki jo bodo drevi ob 18.30 predstavili v pastoralnem središču Paolo VI. v Ul. Ti-gor 24/1. Knjiga je namenjena otrokom in odraslim, njene podrobnosti pa bodo predstavili avtorica Fabia Perper, založnica Joanna Dillner in mons. Etto-re Malnati.
O Rusiji, Srbiji in EU
Dvorana Tessitori na Trgu Oberdan bo danes ob 17.30 gostila srečanje, ki ga pripravlja študijski center Dialoghi Europei. Tokrat bo beseda tekla o odnosih med Srbijo, Rusijo in Evropsko unijo. Gost debatnega popoldneva bo veleposlanik Rocco Cangelosi.
Srečanje v Minervi
V	knjigarni Minerva bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Scene dalla guerra d'Italia (1915-18), ki jo je uredil britanski pisatelj George Macaulay Trevelyan (1876-1962). Na srečanju bosta spregovorila Fulvio Salimbeni in Walter Chiereghin.
Včeraj danes
M Izleti
Na svet je privekal MATTIA. Ob rojstvu bratca se skupaj s Francesco veselimo ter veliko zdravja, veselja in mirnih noči voščimo sošolci 4. razreda Osnovne šole Franceta Bevka z Opčin.
tu Kino
Danes, ČETRTEK, 21. maja 2015
FELIKS
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 23.34.
Jutri, PETEK, 22. maja 2015
MILAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1007,2 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje C.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Il racconto dei racconti«.
ARISTON - 17.00, 19.00 »Animali nella Grande Guerra«; 21.00 »Leviathan«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.30 »Wenn aus dem Himmel - Rifiuto la guerra«.
FELLINI - 17.00, 19.15, 21.45 »Ritorno al Marigold Hotel«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10 »Mia madre«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.45, 20.30, 22.15 »Survivor«; 18.20, 22.00 »Calvario«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 19.30, 21.30 »Youth - La giovinezza«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.30, 18.10, 20.40 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.40 »Macondo«; 16.20 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.40, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 18.00, 20.20 »Prava nota 2«; 16.10 »Spuži na suhem 3D«; 16.30, 18.30, 20.30 »Takšna pač je«; 19.20, 21.10 »Vroči pregon«; 15.40 »Zvon-čica in legenda o Nikolizveri«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.10, 21.00, 22.10 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 19.50, 21.10, 22.00 »Tomorrowland -il mondo di domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.30, 22.10 »The Lazarus effect«; 16.40 »Doraemon«; Dvorana 4: 16.30, 18.30 »Sara il mio ti-po?«; 18.20 »Adeline - l'eterna giovi-nezza«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.10, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il racconto dei rac-conti«; 18.50, 21.40 »Avengers: Age of Ultron«; 16.35 »Doraemon«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La gio-vinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »To-morrowland - il mondo di domani«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Survivor«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »The Lazarus effect«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Tomorrowland - il mondo di domani«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.10 »Il racconto dei racconti«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 5: 17.45 »Mia madre«; 20.20, 22.30 »The Lazarus effect«.
loi Turistične kmetije
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera).
LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka).
SKD SLOVENEC IN VZPI - ANPI iz Boršta in Zabrežca prirejata v nedeljo, 14. junija, avtobusni izlet v Most na Soči ob priliki spominske svečanosti ob 70-letnici smrti Dušana Mu-niha in tovarišev na kateri bo nastopil tudi TPPZ P. Tomažič. V jutranjih urah si bomo ogledali Tolminska korita. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Vpis na tel. 335-6792063 (Emil).
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. maja.
Tel. 040-229439
ITI Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180.
SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987.
V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
TRST
Četrtek, 21. maja 2015
9
[13 Lekarne
□ Obvestila
Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. maja 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
H Šolske vesti
UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA
vabimo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 25. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. V primeru slabega vremena bo prireditev v Ljudskem domu.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje (60 kv. m) na Lonjerski cesti. Tel. št. 040-576116 (ob uri obedov). NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-
činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723.
ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155.
PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu.
Tel. št.: 331-7114399. PRODAM frezo ursus, 4.4 kw, teža 62 kg za vrtnarjenje, 4-taktni motor, ugodna cena. Tel. št.: 334-3539564. SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075.
prej do novice
www.primorski.eu]
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor danes, 21. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 21. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora; v soboto, 23. maja, ob 8.45 odhod avtobusa s Padrič za nastop, ki bo v Kopru ob 11. uri.
SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO prevajalske fakultete (IUSLIT) Univerze v Trstu organizira do petka, 22. maja, seminar iz prevajanja neliterarnih besedil iz italijanščine v slovenščino. Vodi prof. Martina Ožbot s Filozofske fakultete (Oddelek za romanistiko) Univerze v Ljubljani, potekal pa bo v predavalnici S3, Ul. Filzi 14, od 15. ure dalje. Vabljeni!
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev 22. regijskih iger Specialne Olimpija-de Slovenije v petek, 22. maja, ob 9.30 na atletskem štadionu na Koloniji.
SKP IN SIK vabita v petek, 22. maja, ob 18. uri na pokrajinski sedež, Ul. Ta-rabocchia 3, na predstavitev dossier-ja »All around... Casa Pound«. Sodelujeta avtorica Claudia Cernigoi in bloger Marco Barone.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja nov tečaj za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj. Tri srečanja bodo potekala na kolesarski stezi (zbirališče nad Ricmanji) v soboto, 23. maja, od 14.30 do 16.30. V nedeljo, 24. maja, od 9.00 do 11.00 ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. Info in prijave na tel. 333-3616411 (Sonja) od 14.00 do 15.00.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI
obvešča, da je sklican 15. deželni kongres, ki bo zasedal v soboto, 23. maja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s pričetkom ob 9.30.
SKD LIPA BAZOVICA organizira pohoda z ogledom kamnitih pastirskih hišk na B'zovskem in v okolici: v nedeljo, 24. maja, zbirališče ob 15. uri pri Kalu, ob 19. uri (po pohodu) otvoritev razstave slik v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici; v nedeljo, 31. maja, zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohoda trajata prib. 3 ure. Vodi Vojko Ražem.
DSI vabi v ponedeljek, 25. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer posvečen glasbi. Gostja bo pianistka, skladateljica, pevka in zboro-vodkinja Petra Grassi, pod vodstvom katere je dekliški zbor »Kraški slavček - Krasje« na nedavnem natečaju »Ve-nezia in musica« odnesel zlato priznanje in 1. mesto v kategoriji dekliških zborov. Z njo se bo pogovarjal Tomaž Simčič. Sodelovala bo vokalna skupina Vikra, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in ki jo prav tako vodi večera Petra Grassi. Začetek ob 20.30.
SKD VESNA vabi v sredo, 27. maja, na redni občni zbor v Kulturnem domu A. Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in tajniško poročilo, obračun za l. 2014 in volitve kandidatov v upravni odbor.
POKRAJINSKI PREDSEDNIK SKGZ sklicuje 8. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II.
JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
OBČINA ZGONIK vabi društva, predstavnike kmetijskih, gostinskih in obrtnih dejavnosti ter posameznike, da se v soboto, 30. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Zgoniku udeležijo informativnega sestanka za ustanovitev krajevne »Pro loco«.
JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16.
Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Predvidena delavnica za maj: Rdeči maj. Info na tel. 040299099 (ponedeljek-sobota 8.0013.00).
POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin).
AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Mira-marski drevored 32, ob torkih 10.0012.00 ter ob petkih 18.00-20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dne-
vni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it.
Prireditve
DSMO Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje prof. Loredane Kralj »Sama na poti - od Lisbone do San-tiaga de Compostela«, ki bo danes, 21. maja, ob 20. uri v baru v Miljah, Ul. San Giovanni 4.
SECHS KLAVIERSTÜCKE Arnolda Schönberga za pet čutov: danes, 21. maja, ob 17.30 bo v Palači Gopčevic v Trstu lekcija - koncert - audiovi-zualni performans z enogastronom-skim dodatkom. Dogodek bo uvedel skladatelj Fabio Nieder, nastopal bo pianist David Coppola (iz razreda prof. Marie Rite Verardi). Sledila bo transkripcija za komorni sestav, ki jo je pripravila Mira Fabjan pri prof. Fa-biu Niederju. Glasbeni komorni ensemble sestavljajo študentje Konser-vatorija G. Tartini pod vodstvom Mire Fabjan. Vidu se bosta posvetila s performans v živo umetnika Franko Vecchiet in Patrizia Bigarella. Vonj, okus in tip so predmet glasbenice in izvedenke za kraško kuhinjo Vesne Guštin.
SLOMŠKOVO DRUŠTVO v sodelovanju z GM M. Kogoj vabi na nastop pianistov v Slomškovem domu v Križu v petek, 22. maja, ob 19.00.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC prireja v sklopu 70-letnice osvoboditve v soboto, 23. maja, ob 18.30 odprtje razstave na temo »Gabrovec v predvojnih, medvojnih in povojnih letih«. Toplo vabljeni.
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabi na družabno srečanje s pevskim nastopom »Nocoj je pa en lep večer...«, ki bo na sedežu zbora v De-vinu v soboto, 23. maja, ob 20. uri.
ODPRTJE RAZSTAVE »LA POESIA NEL PAESAGGIO« dolinskih slikarjev Evgena in Marie Pancrazi bo v soboto, 23. maja, ob 18. uri v galeriji v Trstu (Trg piazza vecchia 6).
PIHALNI ORKESTER BREG in Občina Dolina prirejata 40. srečanje pihalnih orkestrov Istre v soboto, 23. maja, od 14. ure dalje na Gorici v Boljuncu. Vabljeni!
SKD DRAGO BOJAN iz Gabrovca, ob priliki 70-letnice osvoboditve, prireja koncert Kraških ovčarjev v soboto, 23. maja ob 21. uri na plošči društvene gostilne. Sledi družabnost.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel in SOMPD Vesela Pomlad vabita v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Kulturni dom na Prosek na »Prijateljski pozdrav poletju«. Nastopajo MlVS Vesela Pomlad, MlPZ Igo Gruden in gojenci godbene šole Godbe-nega društva Prosek.
»DOMAČE VEDUTE« - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 24. maja, v Prapotu št. 15.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE pri Deželnem šolskem ravnateljstvu FJk vabi v ponedeljek, 25. maja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu na predstavitev prenovljene izdaje šolskega »Grško-slovenskega slovarja« Antona Doklerja ob 100-letnici njegovega nastanka (1915-2015). Deželni šolski urad je slovar izdal v sodelovanju z založbo ZRC - SAZU. Spregovorili bodo predstavniki Deželnega šolskega urada in založbe ZRC ter avtorji.
51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: v četrtek, 28. maja, ob 19.30 uradna otvoritev v občinski vinoteki v Zgoniku. Sledi predstavitev nove knjige o teranu Mirana Vodopivca in ljudsko ocenjevanje vin. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, vabi na odprtje fotografske razstave Valentine
Cunja »Nudanima« v petek, 29. maja, ob 18. uri. Predstavitev Nika Fur-lani, glasbeni utrinek Carlo Venier -flavta, Alessio Bergamasco - klarinet.
GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko Sv. Silvestra v Trstu: v soboto, 30. maja, nastop učencev in podelitev priznanj. V ponedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval videmskega kon-servatorija in v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30.
KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren.
Prispevki
Ob smrti dragega moža in očeta Gian-nija Laporte daruje družina 50,00 evrov za cerkev v Bazovici.
Ob krstu vnukinje Lie Bembič daruje družina Capponi 30,00 evrov za cerkev na Pesku.
V	spomin na Stanota Škabarja, Ber-nardko Gulič in g. Darinko vd. Mesg-hez darujeta Olga in Vinko 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu.
V	drag spomin na nepozabno Adriano daruje Danica 30,00 evrov za DVS Primorsko iz Mačkolj.
t
Odšla je k svojemu ljubljenemu Valeriju
Emilia Alberti
vd. Bordon
(Milka)
Žalostno vest sporočajo
hči Milva z Mauriziom, vnukinji Jenny z Giorgiom in Petra ter ostalo sorodstvo
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v soboto, 23. maja, od 11 do 13.20.
Posebna zahvala gospe Irene Pincin za prisrčno pomoč.
Katinara, 21. maja 2015
Pogrebno podjetje Alabarda
Za vedno boš moja zvezdica v nebesih
mali Davide
21.5.2006
21.5.2015
Adriana
Tebi, ki si odšla, smo odprli najsvetlejši kotiček našega srca - in v naših mislih boš vedno z nami, Adriana.
Tvoji Saša, Anuška, Katjuša in Jasmina
1 0 Četrtek, 21. maja 2015
EXPO 2015
/
milan - Vtisi nekaterih obiskovalcev ob dnevu zamejske kulture v slovenskem paviljonu
Daljša je vrsta, boljši je paviljon
Človeka takoj pritegne lepota arhitekture, težje pa prodre v zavest sporočilo o temi prehrane Paradoks sejma o prehranjevanju planeta je v tem, da je bolje, če si nanj prineseš sendvič
MILAN - »Expo v Milanu je priložnost za razmišljanje o prehrani v današnjem svetu in za vpogled v načrte za prihodnost.« Precej abstrakten odgovor, ki ga dobimo na najbolj pogosto vprašanje o vsebinah dogodka leta, vzbuja po eni strani zelo konkretne dvome, po drugi pa precejšnjo radovednost. Strokovnjaki na področju prehrane, politiki, ekonomisti (delno tudi novinarji) posredujejo zelo spodbudne in etične motivacije, od gospodarskega zaleta do ustvarjanja pomembnih vizij, ki utemeljujejo koncept in izvedbo Expa. Velike večine obiskovalcev pa ne sestavljajo strokovnjaki, temveč preprosti ljudje, ki morajo ob ogledu dojeti in razumeti sporočilo dogodka neposredno, brez filtrov in interesov. Ob dnevu zamejske kulture v slovenskem paviljonu Expa se je večina udeležencev organiziranega izleta iz naše dežele podala na ogled ravno tako sproščeno, radovedno in z določenim pričakovanjem. Odzivi in vtisi so bili na koncu različni, vsak pa si je po bežnem ogledu lahko ustvaril mnenje o Expu in sloganu »Hrana za planet, energija za življenje.«
Vsebinska vprašanja
Najprej je postalo vsem jasno, da ne gre za mednarodni sejem tipičnih jedi z degustacijami in prodajo specialitet sodelujočih narodov. Vsebine paviljonov simbolično prikazujejo (bolj ali manj jasno) nekatere značilnosti države, ki so posredno ali neposredno povezane s temo prehranjevanja. V glavnem gre za fotografije, projekcije, umetnine, inštalacije. Gastronomski kotički in kioski niso obvezno prisotni, kot tudi ni pričakovati standardnih stojnic za morebitne nakupe. Če se obiskovalec noče zadovoljiti z glo-baliziranimi sendviči v rahlo narodnih variantah (od francoske bagete do italijanske piadine), ima na voljo kotiček italijanskih bifejev s specialitetami iz posameznih dežel (razen furlanske frike bi jedilnik Furlanije-Julijske krajine domačina lahko presenetil).
Čeprav je površina velika, je tudi število ljudi nezanemarljivo, zato so vrste neizogibne. Čakati tri četrt ure na kos focacce, potem še dodatnih dvajset minut na kavo pa ni ravno najbolj vzoren primer hitre hrane. Najbolj zahtevne vrste pa pričakujejo potrpežljivega obiskovalca pred vsakim od glavnih paviljonov. Prav gotovo je priporočljivo doživljati Expo v družbi dobrega prijatelja, s katerim lahko pred vsakim ogledom, ob klepetu preživimo od dvajset minut do dve uri v vrsti (posledica tega je seveda dejstvo, da bo v enem dnevu mogoče obiskati le omejeno število paviljonov in da je predhodna selekcija priporočljiva).
Ob koncu napornega dneva se Expo vtisne v spomin bolj zaradi zunanjosti kot notranjosti paviljonov: sporočila o prehrani ne prodirajo namreč v zavest kot lepota objektov. Površno gledano, je Expo podoben razstavi sodobne arhitekture, saj je domišljija arhitektov ustvarila mojstrovine, od eksotičnega dvorca Katarja do peščene trdnjave Združenih arabskih emiratov, od cvetočih Združenih držav Amerike do francoskih zelenjavnih vrtov. Povprečni obiskovalec ne najde veliko odgovorov na glavno temo, pravzaprav težko začuti tudi potencial tega edinstvenega potovanja okoli sveta. Industrijski velikani so vidnejši od katerekoli druge, manjše narodne specifike. Pristnejši stik s pogledi, položaji, kulturnimi in gospodarskimi značilnostmi različnih držav je morda naivno pričakovanje: v tem okviru naj bi se govorilo o višjih, globalnih perspektivah, saj se sredi vrveža premikajočih se množic tudi nastopi pevskih, ples-
Kitajski paviljon ima najlepši vrt; potrpežljivi vrtnar vsako jutro marljivo puli plevel
nih in drugih skupin spremenijo v male odmeve in zbrano odkrivanje drobnih biserov je skoraj nemogoče.
Kaj menijo obiskovalci
Kljub temu pa je nastop v tem okviru enkratno doživetje, kot nam je povedal Marijan Spetič, ki je v petek s skupino Stu ledi ostal tako rekoč »po sili razmer« priklenjen na slovenski paviljon: »Ker smo bili v glavnem zasedeni z nastopi ženske pevske skupine Stu ledi, smo popoldan v glavnem preživeli v slovenskem paviljonu, zato ni bilo dovolj časa za ogled ostalih. Kljub temu pa lahko povem, da te duh Expa že ob prvem stiku prevzame in da ob vsakem koraku dihaš veličino tega edinstvenega dogodka, kjer se pred očmi prepletajo vsi narodi in jeziki sveta. Le-
tošnji milanski Expo je posvečen vprašanju prehrane. Mi smo prehrambno plat rešili s "kosilom iz nahrbtnika', čeprav bi od organizatorjev pričakovali vsaj kozarec vode ... O našem nastopu ostaneta vsekakor zadoščenje in ponos, da smo vendarle opravili nekaj koristnega. Nastop na letošnjem milanskem Expu bomo ohranili v lepem spominu kot enega najpomembnejših v naši dolgoletni dejavnosti, pa čeprav je zahteval kar soliden napor.«
Veliko več se je po glavnih ulicah Ex-pa (imenovali so ju po rimskih cestah cardo in decumano) lahko sprehajal Vladimir Vodopivec, za katerega (kot tudi za vse ostale izletnike) pa se je sprehod začel že zunaj: »Poldrugi kilometer nepokrite in prašne pešpoti od avtobusnega parkirišča do najbližjega vhoda, ob občasnih okvarah na tekočih stopnicah, a tudi vse na-
fotodamj@n
okoli z železobetonom na novo poplavljena, svoj čas podpisanemu dobro poznana zelena pokrajina, sta pred vrati milanskega Expa, ob prvem pogledu razža-lostila mene in marsikaterega drugega. Razveseljivo pa je deloval na strateški lokaciji tik ob vhodu postavljen slovenski paviljon, s svojo presenetljivo zunanjostjo, čeprav bi v notranjosti pričakoval večji poudarek na glavni temi letošnje svetovne razstave. Vzdušje je bilo prijetno. Pohvalil bi Evgena Bana, povezovalca kulturnega programa, med katerim so poleg drugih blestele vztrajne in kljub živžavu posebno dobro intonirane pevke tržaške folklorne skupine Stu ledi. Poleg arhitekturnih presežkov smo zabeležili tudi večur-ne vrste za obisk večjih paviljonov, veliko nedokončanih ali površno izpeljanih del, da ne govorimo o improviziranemu oseb-
ju ter o cenah v nekaterih gostinskih obratih ... Enodnevni izlet pa je očitno premalo. Nujen je dodaten in poglobljen, vsaj dvodnevni obisk. Navsezadnje "Milan l'e un gran Milan" kot pravijo tisti, ki Milan dobro poznajo.«
Z mnogimi izrečenimi mnenji se strinja tudi Martin Lissiach: »Zaradi teme letošnjega Expa - Hraniti Zemljo - je bilo pričakovati, da se bodo nekatere države predstavile z razmišljanjem o hrani, lakoti in razvoju kmetijstva ter prehramb-ne industrije, druge pa z golo turistično promocijo. Tako je tudi bilo. Najpreprostejše merilo vsebinske zanimivosti posameznega paviljona pa je vrsta ljudi, ki potrpežljivo čaka pred njim. Daljša je vrsta, boljši je paviljon.
Vsak, ki se odpravi na Expo s pričakovanjem, da si ga bo ogledal v celoti, naj to upanje pusti v parkiriščih, ki se nahajajo daleč od glavnega prizorišča. Expo ni zadeva za lenuhe, kilometri hoje in ure čakanja v vrsti se kar konkretno kopičijo. Da bi resnično razumeli načelo letošnjega Expa svetujem začetek iz paviljona Zero, ki me je po učinkovitosti sporočil skoraj ganil.
Kaj pa hrana? Mogoče bo zvenelo paradoksalno, ampak bi vsem priporočil, naj prinesejo s seboj dobre stare "panine s pršutom', zelenih površin za odmor je kar veliko. Izmučene noge in od vabljivih vonjav navdušeni trebuhi pa naj se drugače že spet pripravijo na čakanje v vrsti, v pričakovanju na količinsko skromno, a cenovno zelo drago in po originalnosti in kvaliteti šibko prehrambno ponudbo. Expo mi seveda ni spremenil življenja, a gre za dogodek s sproščeno in pozitivno energijo. Obisk, najbrž boljše večdnevni, se splača.«
Dejansko so se resnično vsi vrnili domov z vprašanji o prehrani, morda pa ne ravno v smislu, ki so ga organizatorji izbrali kot glavno temo razstave.
Rossana Paliaga
milan - Slovito francosko-kanadsko akrobatsko gledališče
Cirque du Soleil nazdravlja življenju
Cirkuška predstava, ki je vredna ogleda - Na odru nastopa 48 umetnikov - Do 30. avgusta številne ponovitve
Svetovna razstava v Milanu je prava paša za oči. Poleg arhitektonsko vabljivih paviljonov, ki obiskovalce kar silijo v ogled skoraj poldrugega kilometra dolgega osrednjega sprehajališča, se prav v teh ali pred temi odvija vrsta predstavitev in nastopov, podobno kot smo se obiskovalcem Expa prejšnji petek predstavili Slovenci v Italiji. V prihodnjih tednih se bodo začele predstave ob umetnem jezeru za halo Italije, za slovenskim paviljonom pa stoji prostorno gledališče na prostem, ki sprejme več kot 4000 ljudi. Prav na tem odru se do 31. avgusta v večernih urah odvija najbolj zveneča spremna prireditev, predstava slavnega Cirque du Soleil z imenom Alla Vita!
(Življenju!), za Expo napisana in pripravljena predstava, s katerim se svetovno znano francosko-kanadsko akrobatsko gledališče predstavlja v Milanu. Ansambel je nastal pred 31 leti v Quebecu in je danes prava odrska industrija. Poleg različnih stalnih predstav v Las Vegasu in Orlansu se različne skupine tega ansambla mudijo na svetovnih turnejah ali pa se, sicer po-redkoma, ubadajo s posebnimi projekti kot je Alla Vita!.
Pri pripravi sodeluje 150 ljudi, na odru nastopa 48 umetnikov, od katerih je 23 italijanskih, za skupnih največ 84 po-
novitev (po Expu naj bi je ne prikazovali več) so uporabili kar 6 milijonov evrov.
Predstava je doživela premiero prejšnjo soboto pred 4.000 navdušenimi gledalci. Začetek je bil sicer predviden večer prej, a sta ga dež in veter, ki sta motila tudi skoraj istočasni nastop beneškega benda KB Evolution, preprečila. Na srečo smo lahko dan prej sledili predpremieri
in uživali v 65 minutnem programu. Začela se je v temi, s sprehodom med publiko kakih dvajset fantov in punc z lučmi, v iskanju življenja, na odru se je ob kuhinji pojavil veliki šef z dvema sodelavcema, kmalu pa so se tudi ti podali med publiko, se z nekaterimi poigrali, skratka dvigovali temperaturo za pravi začetek predstave, ko se na odru pojavili mladi Leo-
nardo (Italijan Giacomo Marcheschi), kateremu babica tik pred smrtjo podari čarobno seme marjetice, simbol življenja. In na odru se začne potovanje skozi 14 prizorov, v katerih akrobati, plesalci, skakalci zares odvzamejo sapo gledalcem. Poudarek je seveda na glavni temi Expa, hranimo planet. Tako je poleg kuhinje, kjer se chef z ogromnim kuharskim klobukom večkrat spotika s sodelavci, poln pomena tudi prizor peke kruha, simbola prehranjevanja ljudi. Akrobatske točke so izvrstne, od para v prosti gimnastiki na trapezu do akrobatov v cvetu na več metrskem pregibnem steblu.
Kot v pravi kuhinji tudi v tej predstavi dobimo vse pristne sestavine cirkusa sonca - Cirque du Soleil: ples, akrobatski prizori, izvirna glasba in učinkoviti svetlobni efekti. Cirkuško, precej ameriško, a z vrhunsko izvedbo in sila dopadljivo, skratka predstava, ki si jo velja ogledati.
Predstavam lahko do 30. avgusta sledimo vsak večer od srede do nedelje z začetkom ob 21.30. Za ogled predstave je poleg vstopnine za Expo (ki sicer stane po 19. uri le 5 evrov) potrebna vstopnica, ki stane od 25 do 35 evrov, nakup je možen tudi na spletu. V primeru slabega vremena predstava odpade.
Aleš Waltritsch
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 21. maja 2015
1 1
GLOSA
Kdo je bil rehabilitirani Draža Mihailovic
Jo2e Pirjevec
Novica, ki je prišla 14. maja, da je beograjsko Vrhovno sodišče rehabilitiralo četni-škega vodjo Dražo Mihailovica, obsojenega na smrt leta 1946, pri nas ni zbudila dosti zanimanja. Med drugo svetovno vojno je bila v Sloveniji le peščica četnikov in še ti niso zapustili takega zgodovinskega spomina kot v Srbiji in v drugih deželah bivše Jugoslavije.
Kdo je bil Draža Mihailovic? Rodil se je leto dni kasneje za Josipom Brozom in postal častnik kraljevine Jugoslavije. Ob napadu sil Osi nanjo aprila 1941, napadu, ki se je končal z neslavno kapitulacijo in begom kralja Petra II. v Veliko Britanijo, mu je uspelo izogniti se nemškemu ujetništvu. S skupino tovarišev je naslednjega maja ustanovil na Ravni Gori tako imenovano »Kraljevsko vojsko v domovini« z namenom, da ohrani pri življenju vsaj iskro srbske državnosti in upora. Ker se je zavedal, kako močan je sovražnik, s katerim ima opraviti, ni nameraval sprožiti proti njemu velikih operacij, temveč raje počakati, da pridejo Angleži na pomoč njegovim enotam, kot so med prvo svetovno vojno poražene Srbe rešili Francozi. Nato naj bi obnovili monarhijo, zaradi ustaških zločinov kaznovali Hrvate, Slovenci pa naj bi postali privesek velike Srbije.
Vse bi bilo prav, če bi se istočasno ne pojavilo tudi partizansko gibanje, ki je imelo povsem drugačne cilje. V imenu komunističnih idealov je skupaj z bojem proti okupatorju napovedalo boj staremu režimu. Sprva Tito sicer ni bil nasproten sodelovanju z Mihailo-vicem, v prepričanju, da je treba udejanjati revolucijo v etapah in najprej doseči sporazum s patriotično usmerjenimi meščanskimi silami. Zato se je že septembra 1941 skušal dogovoriti z Dražo, do katerega je čutil celo določeno simpatijo. Pozneje je v ožjem krogu priznal, da je bil slednji njegova »slabost« in da bi gotovo našla skupni jezik, če ne bi bilo begunske vlade v Londonu.
Mihailovic s svoje strani ni bil tako sentimentalen. Prepričan je bil, da je Tito Rus, ki so ga Sovjeti poslali v Jugoslavijo, da tam zaneti komunistično revolucijo, in je v tem smislu tudi ravnal. Verjetno po naročilu kraljeve vlade je novembra 1941 napadel Titov Vrhovni štab v Užicah, a brez uspeha. S tem je sprožil krvavo državljansko vojno, ki se je
vlekla vse do maja 1945 in še čez. Na začetku je lahko računal na odločno podporo Win-stona Churchilla, ki je v imenu britanskih interesov prav tako hotel zaščititi prestol Petra II. Ker pa je bila ta pomoč bolj verbalna kot konkretna, je Draža s svojimi poveljniki kmalu začel navezovati stike z Nemci in Italijani, v upanju, da bo z njihovo podporo zatrl komunistično »kugo«.
Dokler je Hitler zmagoval, ni hotel nič slišati o sodelovanju s srbskimi »banditi«. Drugače so se obnašali Italijani, ki so bili še kako pripravljeni, da najdejo na okupiranih ozemljih pomožne vojaške enote, ki se bodo borile skupaj z njimi. Mihailovic je tako sedel na dveh stolih, kar pa Britancev vse do leta 1943 ni motilo. Nasprotno, po besedah nekega njihovega diplomata so pred četniško ko-laboracijo z Italijani »zatiskali obe očesi«. Nekateri indici iz ameriških virov celo kažejo, da je Churchill podpiral sodelovanje med Mi-hailovicem in generalom Roatto. Šele ko je prišlo do izkrcanja zahodnih zaveznikov na Siciliji in ko je bilo za Anglo-Američane pomembno zadržati čim več sil Osi na Balkanu, je sir Winston spremenil svojo politiko, v prepričanju, da je treba podpreti tiste, »ki pobijajo čim več Nemcev«. In kot je dobro vedel s pomočjo operacije »Ultra«, ki mu je dovoljevala brati tajna poročila Wehrmachta, so to bili partizani. Zato je sredi vojne zamenjal konja, pustil Mihailovica na cedilu in začel podpirati Tita. Po 8. septembru 1943 je Draža doživel še en udarec, saj je izgubil tudi svoje italijanske prijatelje. Ni pa ostal sam, ker so Nemci po odločilnih porazih v Rusiji še kako potrbovsli pomagače.
Med četniki in Wehrmachtom je prišlo do sodelovanja, ki je bilo za Nemce pomembno, saj jih je Mihailovic bolj kot z udarnostjo svojih čet oskrboval s hrano. Kar seveda ne pomeni, da bi še vedno ne čakal na britansko izkrcanje, da bi ne upal na ameriško podporo in da bi ne skušal navezati stike z Rusi, ko so ti oktobra 1944 stopili na srbska tla. Bil je pač pripravljen sodelovati z vsemi, le da po-tolče domače komuniste. Ta mešetarska politika ga je pogubila. Dejstvo, da ga danes Srbija proglaša za junaka, pa potrjuje moralno, zgodovinsko in politično zmedo, iz katere se očitno ne more izkopati.
VREME OB KONCU TEDNA
Najprej vremenska fronta, nato ciklon
Darko Bradassi
Al
Naše kraje je sinoči dosegla hladna atlantska višinska dolina z vremensko fronto, ki je prinesla poslabšanje s padavinami, deloma plohami in nevihtami ter ohladitvijo. Za njo bo pritekal hladnejši zrak, občutek ohladitve pa bo povečala tudi povečini zmerna burja. Vremenska fronta bo že v popoldanskih urah zapustila naše kraje, toda vseeno ne bo prišlo, če ne morda le prehodno in občasno, do izboljšanja. Od višinske doline se bo namreč odcepil globok ciklon, ki se bo še nekaj dni pomikal v naši neposredni bližini. Nad Tirenskim morjem se bo jutri spustil proti južnim predelom italijanskega polotoka ter se nato hitro povrnil nad srednji Jadran. Na vreme pri nas bo ciklon bolj (pogosto) ali manj (občasno) vplival do vključno sobote in kot kaže, še vsaj deloma tudi v nedeljo. V tem koncu tedna verjetno ne bo dneva, v katerem ne bi vsaj začasno potrebovali dežnika. Količine padavin pa povečini tudi ne bodo ravno skromne. Občasno se bodo pojavljale tudi plohe in nevihte.
Tudi v prvi polovici prihodnjega tedna zaenkrat ne kaže na bistveno izboljšanje, pravzaprav prej na kopijo tokratnega dogajanja. Pred nami je torej večdnevno obdobje z oblačnostjo in s prevladujočimi občasnimi padavinami ter z le občasno vmesno spremenljivostjo. Po pravici povedano pa je bil maj doslej povsod zelo suh, marsikje na Tržaškem je, denimo, padlo manj kot 20 litrov dežja na kvadratni meter, kar že povzroča težave v kmetijstvu. Zaradi visokih temperatur, že močnega sončnega žarčenja in občasnega vetrovnega ter suhega vremena je bila namreč evapotranspiracija tal že precejšnja. Ponekod je v maju izhlapelo že skoraj 100 litrov vode na kvadratni meter. Vodna bilanca je zato občutno negativna. Padavine bodo zato slej kot prej tudi dobrodošle.
V zadnjem tednu smo beležili nadpovprečno visoke temperature, ki so bile za približno 4 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Zrak, ki bo od severovzhoda z burjo pritekal za vremensko
fronto, nas bo popeljal v normalnost ali prehodno tudi za kakšno stopinjo Celzija nižje. Zaradi manjšega sončnega žarčenja in pogoste oblačnosti ter burje se bodo znižale predvsem dnevne temperature, občutek pa bo zaradi poslabšanja precej različen kot v minulih dneh.
Danes bo sprva še oblačno in deževno, pojavljale se bodo lahko tudi posamezne plohe in nevihte. Čez dan se bo ob odhodu vremenske fronte vreme ponekod vsaj delno izboljšalo. Pihala bo zmerna burja in bo hladneje.
Jutri se bo oblačnost od jugovzhoda spet povečala in se bodo pričele pojavljati padavine. Največ jih bo v osrednjih in vzhodnih predelih Slovenije, manj pa na Primorskem in pri nas, kjer bodo povečini šibke do zmerne in občasne. Pihala bo burja, hladneje bo.
V	soboto se bodo padavine spet okrepile. Pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte. Količine bodo precejšnje. V nedeljo dopoldne kaže na vsaj delno in prehodno izboljšanje, ponekod se bo morda tudi delno razjasnilo, v popoldanskih urah pa bo spet več oblačnosti in se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte.
V	začetku prihodnjega tedna se bo po sedanjih izgledih vreme spet postopno poslabšalo.
Na sliki: vremenska fronta se je sinoči približevala našim krajem.
PISMA UREDNIŠTVU
Prizadetost zaradi
•	M	I I It«
simpozija v Idriji
Zelo nama je žal, da o simpoziju, ki je dne 14. maja potekal v prostorih Gimnazije Jurija Vege v Idriji, nisva bili obveščeni in se ga zato, na žalost, nisva mogli udeležiti.
Zelo nama je žal zlasti zato, ker je bilo prvo predavanje posvečeno našemu predragemu očetu, idrijskemu rojaku dr. Antonu Kacinu, ki je obiskoval znamenito idrijsko Realko.
Kot brezobzirno in žaljivo potezo občutiva dejstvo, da naju prof. Tatjana Rojc, ki je bila zadolžena za predavanje o našem očetu, ni o tem takoj obvestila. Na svoji telefonski tajnici je Metka šele 13. maja, ob 21.30, ko se je vrnila domov, dobila njeno sporočilo, naj jo kontaktira. Pripominjava, da nama je bilo na dan simpozija zvečer, v telefonskem pogovoru z Idrijo rečeno, da so za simpozij začeli načrtovati pred skoro pol letom. Nama niti glasu. Čemu in zakaj?
Trst, 18. maja 2015
Marija Kacin Metka Kacin Beltrame
Osamiti povorko CasaPound
V mojem aktivnem političnem udejstvovanju, kar je lahko zanimivega, je moja tajniška vloga do leta
2014 v sekciji ANPI-VZPI v Gorici, v katero sem vpisan čez 20 let. Na tem mestu sem bil 5 let, nakar sem odstopil upoštevajoč pravilo zamenjave vlog in mislim, da je lahko zanimivo moje stališče v zvezi z mazaško akcijo na spomeniku, ki je posvečen povojnim internirancem in v zvezi z napovedano manifestacijo gibanja Ca-saPound.
Strinjam se z oceno novega upravnega tajnika, da »spomeniki predstavljajo spomine in se zato ne smejo skruniti in žaliti«. Prav obuditev spominov in njihovo spoštovanje je bilo glavni del delovanja goriške sekcije. V teh letih smo predstavili meščanom dokumente, zgodovinske publikacije in knjige, ki izpričujejo vsa zapletena dogajanja na tem ozemlju. Z namenom, da poudarimo pomen in vlogo Odporniškega gibanja in istočasno prispevamo k premostitvi preteklosti, ki je pri nas ni konca.
V Gorici in njeni okolici je v septembru 1943 potekala Goriška fronta, ki je bila tudi prva partizanska bitka v Italiji, kateri je sledila ona v bližini Cunea. Tu so vojaki Divizije Torino zaustavili hiter prodor nemške vojske. Na Blegošu pri Škofji Loki so padli partizani iz Ločnika in Čedada v bojih, ki so preprečili nacistični vojski hiter in nemoten umik iz Balkana. Od 1940 do 1945 smo bili v drugi svetovni vojni, ki sta jo začela nacizem in fašizem. V Zdravščinah, Go-narsu, Viscu in na Kostanjevici (kjer
se je naša sekcija udeležila spominske svečanosti, ki jo je organizirala prejšnje leto Concordia et Pax), na Rabu so bila taborišča italijanske vojske in tam ju umrlo veliko število ljudi zaradi lakote in bolezni. Politični nasprotniki fašizma so bili v konfinaci-ji, daleč od doma. Ne na zastonjskih počitnicah, kot se je izrazil pritlehen politik.
Dober uspeh je imela v aprilu 2014 spominska svečanost za preko 50 ustreljenih antifašistov na goriškem gradu. Nemško sodišče jih je obsodilo na smrt več kot 100 in mi še čakamo na privoljenje goriškega župana, da postavimo tja primerno obeležje. Prav je, da se obsodijo vsa vandalska početja. Po drugi strani pa razumem predsednika Primožiča, da ni želel v začetku reči ničesar. Lanska provokativna akcija na spomeniku partizanom v Pevmi ni bila deležna enake obsodbe in zavračanja. Mirka Primožiča, Slovenca po jeziku in kulturi, diplomiranega na Univerzi v Pa-dovi, visoko cenim.
O povorki CasaPound pa je dovolj poznati italijansko ustavo in obstoječe zakone, ki prepovedujejo fašistične manifestacije, kar njeni pripadniki sami ponosno poudarjajo, da se v tej ideologiji razpoznavajo, da bi morale oblasti to preprečiti. V letu 1922 je odsotnost države in zaton liberalnih institucij dovolil vzpon fašizma, kar je prineslo vsem znane tragične posledice. Ker do te prepovedi
ni prišlo, mislim, da se morajo Gori-čani sami znajti in osamiti in ne dati tem demonstrantom nobene pozornosti, tudi z zaporo trgovin in stanovanjskih oken.
Sam bom poslušal predavanja na festivalu eStoria, prav posebno še srečanja s Savianom, in se z veseljem srečeval s prijatelji in obiskovalci, upam da mnogimi, v središču mesta. Bojim se, da se po tem datumu ne bo znalo povleči zaključkov in primernih dejanj in se bodo spomini ponovno razblinili in z njimi tudi primeren poduk. Zelo slabi bi bilo, da preteklost ne mine. Samo s srečanji, s spoštovanjem raznolikosti in različnosti jezikov in kultur bo Gorica uveljavila svoj zemljepisni položaj in tudi svojo zapleteno in zelo bolečo zgodovino, ki naj bo zanimiva in bogata predvsem za mlade, ki bodo odrasli v Evropi, ki se ni slučajno osnovala iz potrebe, da se ne ponovijo grozote druge svetovne vojne.
Pino Jeuscig
izola - V soboto
Tržnica
domačih
pridelkov
IZOLA - V okviru projekta Kilometer nič bodo v Izoli, v Drevoredu prvega maja, v soboto, 23.5., ponovno odprli tržnico »Ruba sz moje njive«. Domača tržnica bo odprta vsako soboto med 8. in 12. uro. Na izolski tržnici se bodo, tako kot prejšnja leta, predstavljali lokalni kmetje, ki bodo prodajali svoje pridelke. Osnovni namen tržnice je dati možnost lokalnim kmetom, da prodajo višek pridelkov.
Odzivi programa »Ruba sz moje njive« so bili že od začetka izredno dobri, iz leta v leto pa je bilo tudi več ponudnikov. Posebnost tržnice je, da imajo pravico svoje izdelke ponujati izključno lokalni pridelovalci, s čimer obujajo tradicijo izolskih zelenjavnih vrtov.
Tržnica je le eden izmed programov Kilometra nič, s katerim so v Izoli obogatili kulinarično ponudbo. Ker je bistvo projekta avtohtona in avtentična ponudba iz lokalnega okolja, bodo lahko na tržnici lokalne pridelke kupovali tudi gostinci, ki so vključeni v navedeni projekt. Le ti morajo namreč v svoji ponudbi zagotavljati vsaj 80 odstotkov vhodnih surovin iz neposrednega okolja.
12
Četrtek, 21. maja 2015
KULTURA
/
književnost - Milan Rakovac
»Sprejemljive sinteze ni še nihče napisal«
Z Rakovcem (desno) seje pogovarjal Enzo Santese
fotodamjgin
Novinar, pesnik, pisatelj, predvsem pa pozoren opazovalec sveta, ki ga obdaja - tistega najbližjega, istrskega, a tudi velikih globalnih procesov. Kajti v svetu Milana Ra-kovca se lokalno prepleta z globalnim, kot dobro vedo bralci našega dnevnika, ki lahko vsako soboto sledijo toku misli, ki jih Rakovac izlije v rubriko Tomizzev duh. Res je, branje ni vedno enostavno, kajti Ra-kovčev jezik je zmes slovenščine, italijanščine, hrvaščine, knjižnega jezika in dialekta, ko pa se bralec »prebije« skozi ta jezikovni zid, se pred njim odpre poetičen in angažiran svet ponosnega Istrana, levičarja, literata. Kot je v torek v kavarni San Marco ugotavljal likovni kritik Enzo Santese, so Rakovčeva dela pravi »patchwork«, sestavljen iz dragocenih kosov blaga.
Delček tega sveta je Rakovac v torek razkril tudi obiskovalcem tržaške kavarne. Istrski književnik je spregovoril o svojih knjigah, v prvi vrsti o uspešnicah Riva i druži in La triestina , a tudi o svojem odnosu do Fulvia Tomizze, pisatelja, ki mu je, kot pravi, spremenil življenje. Ko je leta 1980 vzel prvič v roke njegov roman La miglior vita, je »izgubil svoj notranji mir«. V njem so »eksplodirali« spomini na ljudi, ki so
zapuščali Pulj, na tiste, ki so jih kamenjali, ker so zanje bili vsi fašisti. V Riva i druži je zato govor o tistem letu 1947, kot ga je videl Rakovac -otrok, o tistih, ki so odhajali in tistih, ki so ostajali, o vojnah (»che xe solo per copar o farse copar, tuto al-tro xe patetico«). Napisal sem boljše knjige, pravi avtor, vesel pa sem, da mi je v tej uspelo vstopiti v oči in dušo osemletnega dečka.
O Tomizzi pravi, »da je bil za nas istrske Slovane nepričakovano darilo, saj nam je priznal zgodovinsko in družbeno vlogo«. Zato ne čudi, da je med pobudniki Foruma Tomizza, ki že več let poteka v spomin na istrskega pisatelja (včeraj je bil v Trstu uvodni simpozij Diktatura prekariata).
Rakovčeva obzorja so široka tudi zato, ker je prepričan, da se »njegova Istra« začne pri koroškem Beljaku in konča pri albanskem Draču. Povsod tu se počuti doma in čeprav priznava, da so se razmere obrnile na bolje in da zgodovinska dediščina tu živečih narodov ni več tako boleča, obžaluje, da ni niti najboljšim pisateljem in pesnikom uspelo napisati dela, ki bi upošteval vse občutljivosti teh krajev: sinteze, ki bi bila za vse sprejemljiva, ni še nihče napisal ... (pd)
cannes - Deljena mnenja o tretjem italijanskem filmu
Sorrentinova Mladost je film o prihodnosti
Dolg aplavz, ki je sledil sinočnji pre-mierni projekciji v osrednji dvorani festivalske palače, je v pričakovanju ocene občinstva, ki si bo film v Italiji lahko ogledalo že danes, za zdaj določil, da je bil Sor-rentinov film Cannesu všeč. To trditev je namreč ves dan postavljal v dvom sprejem kritike, ki je jutranjo projekcijo nagradila z aplavzom, a tudi z nekaterimi glasnimi vzkliki neodobravanja.
Najbolj pričakovan, je naposled v Cannes dospel tudi zadnji od treh italijanskih filmov tekmovalnega sporeda. Po Morettijevem in Garronejevem celove-čercu je zaživelo zadnje delo Paolo Sor-rentina, ki se je sinoči povzpel po znamenitem festivalskem stopnišču v družbi žene Daniele in sinov Anne in Carla, a tudi res izredne igralske ekipe, ki igra v njegovem najnovejšem celovečercu. Michael Caine, Jane Fonda, Rachel Weisz, Harvey Keitel, Paul Dano so tokrat prišli v Cannes kot člani ekipe ambicioznega projekta zadnjega italijanskega oskarjevega nagrajenca Paola Sorrentina. Po Veliki lepoti je neapeljski režiser želel posneti zgodbo o mladosti (Youth - La giovinezza) in dogajanje postavil v hotel visoke kategorije nekam na švicarske Alpe, kjer stara prijatelja preživita poletne počitnice.
»Mladost - je včeraj povedal Sor-rentino - je optimističen film, ki sem se ga najbrž lotil prav zato, da bi od sebe oddaljil določene bojazni, ki se nas lotijo, ko leta minevajo in imamo vtis, da je čas, ki ga puščamo za sabo, mogoče daljši od tistega, ki se odpira pred nami. (...) Če nam je dano, da govorimo o prihodnosti, pomeni, da lahko še razmišljamo o mladosti,« je še povedal Sorrentino, ki je, zanimivo, v svoj film vpletel skoraj enak stavek tistemu, s katerim je Moretti zaključil film Moja mati. To je stavek o prihodnosti. Ko staro gospo vprašajo, »o čem razmišljaš«. In ona odgovori, »na jutrišnji dan«. Tako kot glavni junak Sorrentinovega dela, ki na enako vprašanje, odgovori z istim odgovorom.
Film je režiser posvetil pred nedavnim preminulemu Francescu Rosiju. »To pa zato - kot je še povedal - ker je Rosi moj
komorni salon - Spremljal ga je pianist Giuseppe Andaloro
Sollima - izvrsten čelist in skladatelj, ki ne dolgočasi
Giovanni Sollima je umetnik, ki vas ne bo dolgočasil: čelist, ki je tudi zelo uspešen skladatelj, ima prekipevajočo osebnost, ki se izraža v zelo subjektivnih in originalnih interpretacijah -tako subjektivnih, da včasih kar zastre-jo avtorjev pečat, vsekakor pa priklenejo pozornost poslušalcev. Mojster, ki se je najprej izšolal v Palermu, se je nato izpopolnjeval pri Antoniu Janigru, slovitem čelistu in dirigentu, ki je dolgo let deloval v Zagrebu, nato v Salzburgu in drugih glasbenih prestolnicah. Dejstvo, da so se pri Janigru srečali trije najboljši italijanski čelisti - Mario Brunello, Enrico Dindo in Sollima -le še potrjuje izjemne pedagoške sposobnosti ustanovitelja Zagrebačkih solistov, srečanje pa je tudi botrovalo prijateljstvu, ki jih povezuje, saj Brunello pogosto igra Solli-move skladbe.
Program, ki ga je sicilski umetnik pripravil za poslednji koncert niza Komorni salon v organizaciji društva Chamber Music (s podporo banke Me-diolanum in trgovine Zoogami), je začel s tožno melodijo angleškega komponista Johna Dowlanda, ki je živel med 16. in 17. stoletjem: Flow my tears
je v Sollimovi interpretaciji dobila ju-žno-sredozemski priokus z vijugastimi okraski, pianist Giuseppe Andaloro pa je s pomočjo papirja na strunah prepariral klavir, da je bil zvok nekako podoben čembalu.
Prehod na Beethovna je bil naravnost skokovit: čelist je baročni lok zamenjal z modernim, pianist je osvobodil klavir papirja, Sonata v C-Duru št.4 op.102 št. 1 pa je po razmišljujočem uvodu sprostila val energije, ki je razkril vročekrvni temperament čelista, pianista pa zavedel v nekoliko pretirane dinamične viške, tja, kjer zvok klavirja postane nadležno kovinske barve. Sledila je Sonata št.1 v d-molu Claudea Debussyja, čigar modernost je Sollima izpostavil s pre-tanjenimi zvočnimi niansami ter zanimivo in napeto interpretativno krivuljo, v kateri je čelist izoblikoval mikavne zvočne podobe, od zasanjanih in nežnih potez do klenih pizzicatov.
Drugi del koncerta je odprla Sonata št.4 tako imenovanega londonskega ali milanskega Bacha, Johanna Christiana, ki je zaznamoval prehod med barokom in klasicizmom. Tu se je Sollima krepko oddaljil od stilne po-
Režiser Sorrentino sredi svoje igralske ekipe
ansa
vzornik in zgled, ki mu danes sledi veliko mladih režiserjev. A tudi, ker je zamisel za ta film nastala po anekdoti, ki mi jo je Rosi zaupal, ko sem bil pri njem na večerji.« Youth neposredno priča tudi o Sorrenti-novi mladosti, saj se po hotelu kot gost sprehaja znameniti Pibe de oro, pravi mit režiserjevih mladostniških dni; Maradoni je Sorrentino lani v Los Angelesu celo posvetil oskarjev kipec.
V osrednjem sporedu so včeraj predstavili tudi delo Shan He Gu Ren kitajskega režiserja Jia Zhang-Keja, ki postavlja v dvom dosedanja osrednja favorita za zlato palmo, Morettijevo Mamo in Carol Todda Haynesa. Režiser, nagrajen z zlatim levom za film Still life, je tokrat pos-
nel poetično zgodbo v treh delih, ki je tudi portret današnje kitajske družbe. Pripoved je postavljena v mesto Fenyang med leti 1990 do 2025 in opisuje najprej prijateljstvo in nato ljubezen mladega para, ki si ustvari družino, a se naposled tudi loči. Z njunim vsakdanom se prepleta kitajska sodobna zgodovina, predvsem pa neprizanesljiv portret kapitalistične kitajske družbe, ki jo označuje zahodnjaška mrzlica. Željo in hrepenenje po Zahodu še najbolje poosebljata ime, ki ga oče izbere za sina: Dollar, in želja, da ga pošlje v mednarodno šolo. To pa bo privedlo do tega, da ne bosta več znala komunicirati. Sin se namreč ni naučil kitajščine, oče pa ne pozna angleščine. (Iga)
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
dobe, ki nam jo ponuja filologija: razigral se je v variacijah tako, da je skladatelj prevladal nad interpretom, bujna fantazija je iz Bachove partiture ustvarila novo, sicer zanimivo, nikakor pa ne zvesto varianto.
Sollimov temperament je bil še najbližji Šostakoviču, kot smo ugotovili v prelepi Sonati v d-molu op.40: zapeljive melodije je čelist podal s čutno naslado, siloviti Allegro pa je kar kipel od vzburjenosti; tako nežnost kot robata, tehnično osupljiva igra, sta čeli-sta in pianista povezali v duo, ki je v tej sonati našel zlitost in enovitost, pa tudi interpretativno soglasje. Burni aplavzi so nagradili odlična mojstra, za dodatek pa je Sollima zaigral dve svoji skladbi: najprej ritmično razgibano noviteto, ki še nima pravega imena, nato bolj romantično filmsko temo, obe z dušo in naslado, ki sta značilni za če-listov glasbeni svet.
Pomladanski niz Komornega salona se je zelo uspešno zaključil, čaka nas le še koncert, ki ga bodo 7. septembra oblikovali zmagovalci 16.mednarodne-ga tekmovanja Trio di Trieste.
Katja Kralj
Youth (Mladost - La giovinezza)
Italija, Francija, Velika Britanija, Švica 2015 Režija: Paolo Sorrentino
Igrajo: Michael Caine, Jane Fonda, Rachel Weisz, Harvey Keitel, Paul Dano Ocena: ★★★★
Po veliki lepoti je Paolo Sorrentino včeraj Cannesu predstavil Mladost. Ali bolje razmišljanje o mladosti, kot nanjo gleda nekdo, ki je z njo že zdavnaj opravil in mu ostajajo le hrepenenje in spomini.
Dogajanje je neapeljski oskarjev nagrajenec postavil v Švico. V gorski alpski hotel, kamor sta se stara prijatelja že na pragu osemdesetih odpravila na poletne počitnice. Ob njiju je na letovanju še cela vrsta drugih gostov, ki omogočajo Sorrentinu, da spelje koralno zgodbo, v kateri vsakdo od nastopajočih predstavlja pomemben kamenček končnega mozaika.
Skladatelj in dirigent Fred Bellinger in filmski hollywoodski režiser Micke Boyle preživljata poletne mesece ob spominu na stare čase, ljudi in anekdote, ki so zaznamovali njuni življenji. Glasbenik Fred je v pokoju in noče več na oder, pa čeprav ga v londonsko opero vabi celo kraljica Elizabeta. Filmar Micke pa v švicarskem gosposkem resortu pripravlja v družbi številne ekipe mladih sodelavcev zadnji film, ki naj bi bil tudi njegova umetniška oporoka. Med namakanjem v termalnih kopelih, sprehodih in druženju se stara prijatelja spominjata mladosti, ki jo zavistno opazujeta na telesu mlade gostje, prikupne lepotice, a isto mladost hkrati tudi zasledujeta s pomočjo masaž, zdrave prehrane in zdravniške nege. Sorrentinov film se loteva življenjskih vprašanj, kot so odnos s spominom in preteklostjo, odnos z otroki ter zavračanje občutka, da čas neizprosno beži in da je temu nemogoče nasprotovati.
Scenarij, ki ga je tokrat napisal sam režiser, se opira na čudovito in skoraj manieristično sliko in podobo, ki gledalca res ne moreta pustiti ravnodušnega, a postaneta večkrat sama sebi namen. Prepletanje glasbe in stilistično neoporečnih, zelo prefinjenih kadrov, na katere nas je Sorrentino že zdavnaj navadil in nas od nekdaj navdušujejo, pa žal ne zadostujejo, da bi se sporočilo filma dotaknilo tudi gledalčevih čustev. (Iga)
/
KULTURA
Četrtek, 21. maja 2015
reportaža - V Mestnem muzeju Ljubljana obsežna razstava Emona: mesto v imperiju
13
Impozantna Emona
Od prve urbane poselitve Ljubljane je minilo dva tisoč let - Na ogled do 31. maja
Mestni muzej Ljubljana se praznovanju 2000-letnice Emone, prve urbane poselitve Ljubljane, pridružuje z osrednjo muzejsko razstavo z naslovom Emona: mesto v imperiju. Omenjeni jubilej je posledica zgodovinskega dejstva, arheološke najdbe gradbenega napisa, na katerem je zapisano, da sta rimska cesarja Avgust in Tiberij leta 14 ali 15 našega štetja v mestu Emona, prvemu mestu na tleh današnje Ljubljane, dala zgraditi neko večjo javno zgradbo. Arheologi predvidevajo, da je bilo to impresivno in mogočno mestno obzidje. Razstava se osredotoča na Emono, tesno vpeto v Rimski imperij, ob tem pa izpostavlja več specifik, značilnih prav za Emono oziroma sedanjo slovensko prestolnico. V tokratni reportaži se bomo skušali osredotočiti prav na tovrstne posebnosti, ki jih predstavljajo organizatorji sicer obsežne ljubljanske razstave.
V Mestnem muzeju Ljubljana je ob tej priložnosti prvič razstavljenih nekaj pomembnih novih najdb z zadnjih arheoloških izkopavanj v Ljubljani: bogat ženski grob iz starejše železne dobe ter zgodnjerimski grob vojaka s Kongresnega trga, stenska poslikava iz 1. stol. ter zgodnjekrščanski mozaik z lokacije NUK II, odlomka gledaliških mask ter geme s prizori iz rimskega življenja in mitologije. Posebno mesto na razstavi zasedata portreta ustanoviteljev oz. graditeljev Emone: cesarja Avgusta in njegovega
naslednika Tiberija. Prvi kip prihaja iz Rima, iz Kapitolinskih muzejev, drugi pa iz Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Poselitev ljubljanske kotline pred Emono
Ljubljanska kotlina ob prihodu Rimljanov ni bila prazen prostor. Emona je sicer prvo načrtno zgrajeno mesto, ki pa je nastalo na že naseljenem območju, na kar opozarja že njeno ime, ki ni rimskega izvora. Poimenovana je bila po enem izmed naselji, ki so bila tod že stoletja poprej. Danes vemo, da so bila na Grajskem griču, na območju današnjega Starega in Gornjega trga ter Karlovške ceste že postavljena naselja keltiziranih staroselcev. V kolikor se vrnemo še dalje v zgodovino, je na razstavi predstavljen tudi krajši zapis bržkone najstarejšega in večini dobro poznanega mita o poselitvi tega prostora. Ta datira v leto 1222 pr. n. št. in je povezan z grškim junakom Jazo-nom in argonavti, ki naj bi z ladjo Ar-go potovali od Črnega morja in pristali na bregu sedanje Ljubljanice.
Avtorji razstave tudi v nadaljevanju posebej izpostavljajo prav strateško lego ob plovni reki Ljubljanici, ki je zanimanje (tudi rimskih) trgovcev zbujala že vsaj dve stoletij pred našim štetjem. Pri tem opozarjajo, da gre za prostor, ki je lociran na pomembni strateški poti med Panonijo in Balkanom. V 1. st. pred našim štetjem je postal še posebej pomemben, saj je služil rimskim legio-narjem kot utrjeni vojaški tabor s pristaniščem. V času bojnih operacij se je tu zadrževalo večje število vojakov. Rimljani naj bi ta prostor zasedli že v času Cezarja, zagotovo pa v obdobju Oktavi-jana, kasnejšega cesarja Avgusta. Po koncu dalmatinsko- panonskega upora v letih 6-9 našega štetja so prav ti možje pomembno sodelovali pri gradnji Emone. V desetletjih
po okupaciji je bila narejena zemljiška razdelitev, pričela se je gradnja novih cest in mostov, najverjetneje pa je bil del zemljišč tudi melioriran. Prisotnost vojske, nove cestne povezave, izgradnja mesta in posledično porast trgovine so temeljito spremenili pokrajino ter življenja mnogih ljudi tudi na podeželju.
Gradnja in izgradnja Emone
Izgradnja Emone je bila skrbno načrtovana. Zasnovana je bila v skladu z rimskimi kozmološkimi in simbolnimi načeli. Začela se je z ritualom, po kakršnem naj bi bil izgrajen tudi Rim: s plugom so zorali brazdo, ki je začrtala pomerij - sveto mejo mesta. Zemljemerci so premerili območje, ga začrtali in gradnja se je lahko začela. Ocenjuje se, da je trajala okoli tri do štiri leta, dokončana pa je bila med jesenjo 14 in poletjem leta 15.
Čas izgradnje Emone sovpada z enim najpomembnejših obdobjih politične zgodovine Rima. Po Avgustovi zmagi v dolgoletnih državljanskih vojnah (leta 31 pr. n. št.) je napočilo daljše obdobje stabilnosti. Nov politično-ideološki program je promoviral ta čas kot zlato dobo miru, razcveta in uveljavitve starih republikanskih vrlin, Avgusta pa za edinega možnega in od bogov potrjenega vladarja. Znotraj tega konteksta je bila tudi ustanovitev in gradnja mest, med njimi tudi Emone, del avgustejskega diskurza o moči, enotnosti in trdnosti imperija. Emona, kot novozgrajeno mesto v pokrajini, kjer mesta prej ni bilo, je bila impo-zantna. Več kot šest metrov visoko obzidje je bilo daleč naokoli najvišja gradnja. Obdajal ga je dvojni vodni jarek. V mesto so vodile široke, vzdrževane ceste. Javne in zasebne mestne hiše, komunalna ureditev, ogrevanje, vodovod, okraševanje prostorov s stenski-
mi poslikavami in mozaiki, so zaznamovali tudi novo nastalo mesto.
Kar hoče mesto povedati, pove že takoj ob vstopu; tam, kjer je najbolj logična točka ustavljanja popotnika, ob glavni cesti, ki je šla od vzhodnih do zahodnih vrat in povezovala Rim z Balkanom. V Emoni je ta prostor bil forum. Mesto se je tu razkazovalo z vsem svojim bliščem. Odprt trg, tlakovan s prodniki in kamnitimi ploščami, okrašen s kipi cesarjev in veljaki, z mogočnimi uradnimi napisi je bil središče mestne skupnosti. Ob tem pa velja dodati, da je bil forum le eden izmed mnogih javnih prostorov. Tu so bili še gledališča, amfiteatri, stebriščni hodniki in drugi prostori. Vse to je bilo več kot le izraz kulture. Urejenost in javni spektakli so bili glasno sporočilo o rimski nadvladi. Mesta, med njimi tudi Emona, so bila orodja za širjenje političnih in kulturnih idealov na zasedenih območjih. Uveljavljen je bil rimski sistem kolonizacije, ki je podpiral in širil moč imperija. Upokojeni vojaki so kot plačilo za svoje vojaško služenje dobili zemljo v kolonijah, z novimi prebivalci na zasedenih območjih pa je imperij dobil ljudi, ki so širili rimski način življenja in pripomogli k porimljanjenju. Emona je kot precizen stroj, povezan z drugimi mesti in prestolnico Rimom, postala del kolesja, ki je poganjalo imperij. S svojo univerzalno obliko, arhitekturo, načinom življenja, pravnim redom, vrednotami, rituali, pravili in vsakodnevnimi praksami je krepila skupno politično, ideološko in kulturno identiteto Rimskega imperija.
Rimska Emona, staroselci in vzpon krščanstva
Del razstavljene zbirke priča tudi o vzpostavitvi ravnovesja med staroselci in rimskimi prišleki. Z medsebojnimi vplivi je namreč nastajala no-
va, provincialno-rimska kultura, ki ima določene lokalne posebnosti. Na razstavi so predstavljeni številni viri, ki kažejo, da so že staroselci živeli v urejeni hierarhični družbi, da so poznali strukturirana, mestom podobna naselja in tudi uspešno trgovali tako po kopnem kot po vodnih poteh. Del razstave je posvečen vzponu krščanstva, ki je zamajal oziroma predrugačil dojemanje imperija. V Emoni se je krščanstvo trdno zasidralo v 4. stoletju. Tako kot v imperiju, je tudi v tem mestu nova religija prinesla nov zagon. Prejšnjo porabo bogastva za zasebne in javne zgradbe so nadomestile naložbe v krščanske stavbe, kot so krstilnica, bazilika in rotunda. To, kar so bili prej gledališki in drugi spektakli, so postale procesije, maše in krščevanja. Emona je tako postala krščansko mesto, pravo rimsko mesto pozne antike.
V sklepnem delu razstave si je mogoče ogledati domiselno predstavitev »renesančnega« zanimanja za Emono, ki se je začelo prebujati v 17. stoletju, nadvse široko razmahnilo pa v 20. stoletju. Na ogled so namreč postavljeni predmeti, projekti, plakati, napisi, logotipi podjetij ipd., ki so svoje poimenovanje našli v rimski preteklosti Ljubljane (kavarna Emona, trgovina Emona, gramofon Emona, pisalni stroj Rex, kopališče Ilirija, Merca-tor, Merkur, Kolosej, Millenium, Emporium idr.).
Razstavo Emona: mesto v imperiju spremlja zajeten dvojezični slo-vensko-angleški katalog s strokovnimi prispevki in kataloškim delom razstavljenih predmetov. Poleg kustosinj in avtoric razstave dr. Bernarde Zupanek in mag. Irene Zmuc so pri nastajanju publikacije sodelovali tudi številni vidni raziskovalci obdobja antike iz priznanih domačih in tujih inštitucij. Emona: mesto v imperiju je na ogled še do konca meseca maja.
Fotografije in besedilo RobiŠabec
1 4 Četrtek, 21. maja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Družba Isontina Ambiente zaključila poslovno leto z dobičkom
V štirih letih so se tarife znižale za deset odstotkov
Za vstop v goriško okoljsko podjetje se zanima občina Devin-Nabrežina
Podjetje za okoljske storitve Isontina Ambiente, ki ji je poverjeno ravnanje z odpadki na ozemlju goriške pokrajine, je lansko poslovno leto zaključilo s 227.000 evri dobička, ki jih bodo v veliki meri - 150.000 evrov - razdelili med delničarji, in sicer med vsemi 25 občinami na pokrajinskem ozemlju. Najvišji znesek bo prejela občina Gorica - 57.000 evrov, medtem ko bo Tržiču šlo 38.000 evrov.
»Podjetje Isontina Ambiente posluje v zadnjih štirih letih zelo dobro, kar se pozna tudi na tarifah, ki so se skupno znižale za deset odstotkov,« poudarja goriški župan Ettore Romoli in pojasnjuje, da bi bil dobiček še višji, če podjetja ne bi bremenili stroški za vzdrževanje odlagališča Pecol De Lupi, ki je zaprto že več let. Župan pojasnjuje, da se za vstop v goriško okoljsko podjetje zanima tudi občina Devin-Nabrežina, medtem ko je predsednik upravnega sveta družbe Luciano Zanotto povedal, da si več sorodnih podjetij želi vzpostavitve poslovnih stikov in sodelovanja.
»V zadnjih letih ustvarjanje dobička ni naš primarni cilj, saj smo si kot glavno nalogo zadali znižanje stroškov in nude-nje storitev po čim boljših pogojih,« poudarja Zanotto in pojasnjuje, da je podjetje Isontina Ambiente ob svoji ustanovitvi pred petimi leti beležilo en milijon evrov izgube na letni ravni. »Potem smo družbo prestrukturirali, tako da smo že leta 2011 imeli 721.000 evrov dobička. V naslednjih letih se je dobiček nižal -486.000 leta 2012, 442.000 leta 2013, 227.000 leta 2014, saj smo načrtno delali na tem, da smo čim bolj nižali stroške, kar nam je omogočilo, da smo občinam zagotovili storitev pod vedno boljšimi pogoji,« poudarja Zanotto in pojasnjuje, da je lansko poslovanje podjetja skupno vredno 22.490.000 evrov, medtem ko je bilo leta 2010 vredno 20.858.000 evrov. Finančni načrt za lansko leto velja 5.272.000 evrov, pri čemer so stroške v primerjavi z letom 2013 znižali za 4,13 odstotka. Celotno premoženje podjetja Isontina Ambiente je vredno 13.119.000 evrov, goriški občini pripada premoženje v vrednosti petih milijonov evrov. Po zaslugi dobrega poslovanja se bodo tudi letos tarife na odvažanju odpadkov znižale -predvidoma za približno dva odstotka.
gorica - Sindikati proti zaprtju tovarne
Na deželi krizno omizje za Siap
Deželni odbornik Sergio Bolzo-nello je v imenu vlade dežele Furlanije Julijske krajine krizno omizje za goriško tovarno Siap, ki se bo sestalo v sredo, 27. maja, v Trstu. Srečanja se bo udeležila deželna odbornica za delo, nanj so vabili tudi goriškega župana Et-toreja Romolija, predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghetto ter predstavnike delavcev in lastništva tovarne. »Deželna vlada je prepričana, da je treba ohraniti pri življenju goriško tovarno - z današnjim lastništvom ali z drugim - in hkrati še naprej zagotoviti zaposlenim delovno mesto,« poudarja deželni odbornik Bolzonello. Predvčerajšnjim je predsednica deželne vlade obiskala delavce, ki nadaljujejo s protestno mobilizacijo pred obratom; izrazila jim je svojo solidarnost in zagotovila, da vlagajo na deželi maksimalni trud v iskanje ustrezne rešitve.
Delavci se bodo danes srečali z državnimi predstavniki svojih sindikatov. Zaenkrat še niso povsem določili svojih zahtev, počakali bodo še na srečanje, ki bo prihodnji teden na tržaškem sedežu dežele. »Vsekakor smo prepričani, da se goriške tovarne Siap ne sme zapreti in da je treba ohraniti prav vseh 74 sedanjih delovnih mest,« poudarja Livio Menon iz sindikata CGIL.
Včeraj je delavce pred tovarno obiskal goriški župan Ettore Romoli, ki ga je spremljala še občinska odbornica Arianna Bellan. Župan je skupaj z vsemi svojimi odborniki poklonil 500 evrov delavcem, ki noč in dan manifestirajo pred tovarno. Delavci so se županu zahvalili in takoj zatem napovedali, da bodo ves denar namenili nabirki za zdravljenje 13-letnega Alessandra, ki mu v zadnjih dneh skušajo pomagati razna goriška društva in ustanove.
Delavci pred tovarno
bumbaca
gradez
Slana globa za trojico
Poostren nadzor na plažah
Z začetkom letoviščarske sezone so karabinjerji poostrili nadzor na gradeških plažah, da bi turistom zagotovili varnost in čim prijetnejše bivanje v osrednjem letovišču iz goriške pokrajine.
V ponedeljek so obravnavali maroškega državljana z rednim dovoljenjem za bivanje v Italiji, vendar brez dovoljenja za poulično prodajo blago. Zaradi tega so moškemu zasegli deset brisač in mu naložili kar 2500 evrov globe. Karabinjerji so poostren nadzor izvajali tudi v torek, ko so na plaži izsledili še dva maroška državljana. Tudi onadva sta brez potrebnih dovoljenj prodajala brisače, na ramah sta jih nosila kar 41; karabinjerji so jima blago zasegli in vsakemu izmed njiju naložili po 2500 evrov globe. S poostrenimi nadzori bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, ko turistični delavci pričakujejo porast števila obiskovalcev še zlasti okrog 2. junija.
Karabinjer nadzira plažo
gorica - Za trinajstletnega Alessandra nabrali 21.000 evrov
Fantič izzval človekoljubje
Njegova starša se nočeta vdati - Med solidarnostnim shodom na Travniku tudi učenci-plesalci Dijaškega doma Simon Gregorčič
ča, Zeus iz Čedada, Musical Theatre iz Trsta
Za mladega Alessandra so doslej nabrali 21.000 evrov. »V začetku maja so člani motokluba Medeot zbrali 820 evrov, teniška krožka Campagnuzza in Zaccarelli sta pristavila 1350 evrov, Lions klub je z Rigo-lettom nabral 370 evrov. Otroci, ki so šli k prvemu svetemu obhajilu na Rojcah, so poklonili 370 evrov; k nabirki so prispevali še letniki 1946 iz Moša, krvodajalci, Fundacija Goriške hranilnice in še številni drugi, med katerimi je kar nekaj dobrosrčnih posameznikov. Že od vsega začetka prispevke zbirajo na sedežu zavoda La Salute v Loč-niku,« je včeraj pojasnila občinska odbor-
nica Arianna Bellan, ki se je tudi sama angažirala za organiziranje dogodkov, med katerimi zbirajo prispevke za 13-letnega Alessandra, ki ima hudo obliko možganskega raka. Potem ko je na onkološkem zavodu v Milanu opravil ves cikel kemoterapije, se je decembra rak spet pojavil. Marca so zdravniki prekinili terapijo, ker se je rakasta tvorba povečala, vendar se Alessandrova oče in mama nočeta vdati. Ravno včeraj je bil dečkov oče v Parizu, kjer se je posvetoval z on-kologom za nadaljevanje zdravljenja.
»Pri nabiranju denarja so se doslej posebno izkazali udeleženci plesnega srečanja,
ki ga je v soboto na Travniku s svojo plesno šolo Dance for your rights priredil Desmon Chache,« poudarja Bellanova in pojasnjuje, da so v soboto nabrali 3750 evrov. »Za uspeh srečanja se moram zahvaliti vsem nastopajočim; več jih je prišlo tudi iz Slovenije, saj solidarnost ne pozna meja,« poudarja sam Chache. Na prizorišču ob travniškem vodnjaku so nastopili člani plesnega centra ADC iz Ajdovščine, skupina Pupe Zaplas iz Goriških Brd, Kreart iz Nove Gorice, Bel-lysmo iz Palmanove, Jana Štekar, Tomos, udeleženke tečaja nije pod vodstvom Ti-ziane Kavs, La Movida in Prima fila iz Trži-
ter Tiziana in Ernesto iz Ajella. Posebno omembo med nastopajočimi zasluži skupina učencev goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, ki je zaplesala po ritmih glasbe Michaela Jacksona. V Dijaškem domu namreč pripravljajo muzikal z naslovom Vesna - This is it. Pri njem nastopa preko 50 učencev, ki bodo muzikal premierno prikazali v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu. Prispevke za bolnega fantiča so zbirali tudi med sinočnjim gala večerom, ki so ga priredili goriški lice-ji z italijanskim učnim jezikom.
nova gorica - Nove cene vode razburjajo občane
Podražitev po žepu najbolj udarila stanovalce v blokih in mala podjetja
V mestu se je oblikovala civilna iniciativa - Župan: Od nikogar nisem dobil konkretne pobude, ki bi temeljila na argumentih
Od sprejela novih cen oskrbe z vodo in odvajanja odplak v novogoriški mestni občini na eni od zadnjih sej mestnega sveta je voda postala vroča tema v občini. Podražitev omrežnine je po žepu najbolj udarila stanovalce v blokih in mala podjetja. Da bi dosegli znižanje novih cen, se je v mestu oblikovala celo civilna iniciativa, novogoriški SD pa je v javni izjavi župana pozval, »naj popravi občanom storjeno krivico«.
»Uradno od nikogar nisem dobil konkretne pobude, ki bi temeljila na argumentih, razen vsesplošnih izjav, da je cena previsoka,« je na očitke odgovoril župan Matej Arčon, ki točke o vodi ne na-
merava znova uvrstiti na dnevni red naslednjih sej. Pojasnil pa je razloge, ki so vodili k podražitvi omrežnine, ene od postavk na položnicah, ki jih za svoje storitve izdaja podjetje Vodovodi in Kanalizacija. »V naši občini v ceno vode nismo imeli vključene števčnine in vzdrževalnine priključkov, kar sedaj predstavlja polovico podražitve. Ostale občine so jo imele. Druga polovica podražitve pa je na račun amortizacije omrežja,« je pojasnil župan in dodal, da se bo po izgradnji centralne čistilne naprave v Vrtojbi, ki bo čistila tudi odplake iz Nove Gorice, omrežnina podražila, za nekaj centov manj pa se bo na ta račun plačevala takso za obremenjevanje okolja.
Spremembe so nastale tudi pri plačevanju omrežnin za bloke, kar predpisuje država: odslej je vsaka stanovanjska enota po tej plati izenačena stanovanjski hiši. Mesečni obračun stroškov pa je odvisen tudi od velikosti priključka na vodovod. Podražitev bolj kot stanovalci v hišah - tej sicer predstavljajo 84 odstotkov priključkov na vodovod - občutijo tisti v stanovanjih, ta zanje znaša okrog pet evrov več. Še najbolj pa se nad novimi cenami pritožujejo lastniki poslovnih prostorov oz. mali podjetniki: tem se je cena iz okrog 70 evrov (odvisno od velikosti priključka) zvišala tudi na 250 evrov ali s 100 na 500 evrov. (km)
Učenci Dijaškega doma med solidarnostnim nastopom na Travniku
www.supernova.si
NAKUPOVALNI CENTER
SUPERNOVA
NOVA GORICA
J	TEX71L-DISK0NT
Trgovina za naie ljubljenčke
Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 18.45h pričakujte presenečenje!
SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica 35, 5000 Nova Gorica
n ob 18.45h pričakujte presenečenje!

				
				SUPERNOVA
	HH	1		
jj^UOj-				
1 6 Četrtek, 21. maja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Kinoatelje na festivalu eStoria
Niso letele ptice v spomin na soško fronto

i


V obeleževanje stoletnice začetka prve svetovne vojne se je vključil tudi Kinoatelje s spominskim dogodkom v okviru festivala eStoria. Potekal bo v soboto, na predvečer dneva, ki je pred natanko sto leti prinesel vojno na soško fronto in usodno zasukal tok goriške zgodovine.
Osrednja vsebina dogodka bo projekcija dokumentarnega filma Niso letele ptice v režiji Anje Medved in Nadje Velušček ter v produkciji Kinoateljeja in koprodukciji deželnega sedeža RAI. Film pripoveduje o beguncih iz Goriške med prvo svetovno vojno in je nastal leta 1999, ko so filmarji še lahko posneli pričevanja devetdesetletnikov, ki so se spominjali svojega otroštva v času soške fronte. Otroško nedolžna in nežna pripoved je pretresljiv dokument časa in obenem sporočilo mladim o nesmiselnosti vseh vojn.
Pobudo sta včeraj na sedežu Kinoate-ljeja na goriškem Travniku predstavili režiserka Nadja Velušček in organizatorka Mateja Zorn. Povedali sta, da predstavlja film pomembno pričevanje o tem, kakšna je bila vojna in kolikšno gorje je prinesla civilnemu prebivalstvu, zato ga je vredno ponovno prikazati. Sprva so načrtovali projekcijo v Bom-bijevem predoru pod grajskim gričem, ki so se ga med drugo svetovno vojno Goričani posluževali kot zaklonišče pred letalskimi napadi zaveznikov. S tem so pri Kinoateljeju želeli opozoriti na pozabljene prostore spomina. Zadnji trenutek pa so se žal morali odpovedati zanimivi lokaciji zaradi birokratskih komplikacij in tudi stroškov, ki presegajo vsako razumno mejo. Zato bo projekcija na Bra-tinovem dvoru v Hiši filma, ob slabem vremenu pa v tamkajšnji kinodvorani.
Film je v letošnjem šolskem letu postal izhodišče vzgojno-izobraževalnega projekta Otroci otrokom, ki ga je s podporo dežele FJK izvedel Kinoatelje v sodelovanju z večstopenjskima slovenskima šolama v Špe-tru in Doberdobu, z licejem France Prešeren iz Trsta ter višješolskim polom Ivan Cankar, Žiga Zois in Jurij Vega iz Gorice. Rezultati projekta so kratke videomisli o miru, ki jih učenci namenjajo svojim sovrstnikom po svetu. Le-te bodo v soboto z začetkom ob 21. uri predvajali pred filmom Niso letele ptice. K zgodovinskemu razmisleku bo prispeval pogovor med raziskovalcema soške fronte Petro Svoljšak in Luciom Fabijem, poetično noto bo večeru prispevala goriška pevka Ga-briella Gabrielli.
Dogodka bo Kinoatelje organiziral tudi v Volčah in na Sabotinu. Jutri ob 21. uri bo film Anje Medved in Nadje Velušček prikazan na volčanskem placu v okviru prireditve Vas med frontama; ob tej priložnosti bodo mladi v vaški mlekarni pripravili razstavo predmetov vojaškega izvora, ki so kasneje, v civilnem življenju, dobili novo rabo. V nedeljo, 24. maja, ob 20.30 pa bo pred planinsko kočo in karavlo na Sabotinu večer z udeležbo poznavalcev zgodovinskega dogajanja na hribu Mitje Močnika in Maria Muta, v razmislek in opomin pa bodo ponudili besede vojne dopisnice Alice Schalek. (vip, ur)

Vit
Na snemanju pri projektu Otroci otrokom
Evropska turistična borza
V okviru festivala eStoria bo v velikem šotoru na Battistijevem trgu v Gorici druga evropska turistična borza. Posvečena bo turizmu, povezanem s prvo svetovno vojno; pobudnica je ustanova VeneziePost, organizator pa Goodnet. Na 600 kv. metrih bodo obiskovalcem in turističnim operaterjem na voljo prikazi novega muzeja o Marmoladi in muzeja o bitki pri Vittoriu Venetu pa še muzeja v Adamellu in muzejske zbirke Vittoriale degli Italiani, razstavne prostore bosta zasedala tudi Fundacija Aquileia in Promotrieste. Dežele FJK, Veneto, Lom-bardija in pokrajina Trento bodo na površini 200kv. metrov skupaj prikazale celotno italijansko fronto, pod šotorom bodo potekala tudi javna srečanja. Borza bo odprta s prostim vstopom jutri med 10. in 19. uro, v soboto med 10. in 20. uro, v nedeljo pa med 10. in 18. uro.
1019
sovodnje - Klub Unesco nagradil osnovnošolce
Otroški most do miru
Fotografiji ¡z filma n^o letele pt^ Komisija pohvalila izvirnost in uspešno kombinacijo uporabljenih materialov - Na ogled bo na festivalu eStoria
gorica - èStoria
Britanski minister na festivalu
Michael Fallon
Na festival èStoria prihaja angleški obrambni minister in član angleškega varnostnega sveta, ki je že bil tudi podpredsednik stranke konservativcev. »Že dalj časa delamo na tem, da bi se udeležil festivala. Končno smo prejeli potrditev,« je včeraj povedal organizator Adriano Ossola. Fallon bo v nedeljo ob 15. uri v Verdijevem gledališču govoril o obrambi in varnosti v času od prve svetovne vojne do Evropske unije. Z njim se bosta pogovarjala novinarja Paolo Mieli in William Ward.
Fallon naj bi na Goriškem oz. v FJK ostal nekaj dni, saj si namerava ogledati krajevne znamenitosti. Prireditelji festivala se nadejajo, da se mu bo v goriškem teatru pridružila italijanska obrambna ministrica Roberta Pinotti, ki bo ravno v nedeljo spremljala predsednika Sergia Mattarello med obiskom Debele griže.
Most do miru je naslov likovnega izdelka, s katerim so učenci tretjega razreda osnovne šole Petra Butkoviča - Domna iz Sovodenj sodelovali na natečaju Moja Soča: Soško bojišče (Il mio Isonzo: Isonzo teatro di guerra), ki ga je priredil goriški klub Unesco. Natečaj je bil namenjen učencem in dijakom, ki so pripravili likovne, literarne ali multimedijske izdelke. Vabljeni so bili k ustvarjanju in razmišljanju o vlogi in pomenu reke Soče v času prve svetovne vojne. Odzvalo se je 35 razredov, skupno preko 300 otrok in mladih. Njihova dela so bila razstavljena v preddverju palače Attems Petzensein v Gorici, kjer je konec aprila potekalo nagrajevanje zmagovalcev.
Med osnovnošolci so prvo nagrado za najboljši likovni izdelek prejeli sovodenjski tretješolci pod mentorstvom učiteljice Egle Frandolič. Ti učenci so bili med vsemi najmlajši. Sodelovali so s skupinskim izdelkom. Idejo za Most do miru jim je ponudila črno-bela fotografija treh vojakov na pontonskem mostu pri Pierisu. Umikali so se po koba-riški bitki. Otroci so motiv predelali. Vojaki so usmerjeni tja, kamor si najbolj želijo. Pred mostom dva smerokaza z napisom Mir v vseh jezikih narodov, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni, kažeta pravo smer: pot do miru. Ocenjevalna komisija je pohvalila preprostost, izvirnost in obenem uspešno kombinacijo uporabljenih materialov. To so odpadni papir, lepenka in karton, les, ža-kljevina, vrv, suho hrastovo listje, pesek in kamenčki. Vsi ti različni elementi se harmonično spajajo v polifonično enoto.
Poleg zadovoljstva za zmago je sovo-denjske učence doletela prava čast. Njihov izdelek si bodo lahko ogledali številni obiskovalci zgodovinskega festivala eStoria. Pod enim izmed šotorov bodo namreč razstavljena tri najpomenljivejša dela letošnjega natečaja kluba Unesco. Med temi bo tudi Most do miru.
Sovodenjski učenci z učiteljico Egle Frandolič (zgoraj) in njihov Most do miru
vrh - Iz časa hladne vojne
Septembra odprtje bunkerja na Škofniku
Včeraj je bil podpisan dogovor, na podlagi katerega je goriška pokrajina od agencije državne posesti dobila v šestletni zakup bunker na hribu Škofnik, pri Coti-čih na Vrhu, in ga bo zaupala v brezplačno uporabo združenju veteranov vojaške pehote Comitato Fanteria dArresto. Le-to bo poskrbelo za zagotovitev varnosti in vzdrževanje podzemne trdnjavice, moralo jo bo tudi obnoviti in odpreti javnosti.
Podpisniki dogovora so bili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, Pier-luigi Di Blasio za agencijo državne posesti in general Pietro Maccagnano v imenu veteranskega združenja, ki načrtuje, da bo bunker iz obdobja hladne vojne odprla javnosti septembra, morda pa tudi že prej.
Eden izmed vhodov v bunker
gorica - V soboto na festivalu eStoria
Knjižno ovrednotenje tipičnih lokalnih sladic
Adriano Ossola in župan Ettore Romoli pred javnostjo zgladila spor
Značilne goriške sladice so dočakale knjižno ovrednotenje. V soboto ob 10. uri bodo v okviru festivala eStoria v dvorani UGG na Trgu Battisti v Gorici predstavili knjigo Dolce Gorizia, ki jo je napisal član italijanske kuharske akademije in prvovrstni poznavalec goriške kulinarične tradicije Roberto Zottar.
Knjigo je izdala založba LEG v sodelovanju z goriško občino, tako da sta bila na včerajšnji predstavitvi sobotnega dogodka prisotna Adriano Ossola in župan Ettore Romoli, ki sta vsaj pred javnostjo zgladila spor, do katerega je prišlo v prejšnjih dneh zaradi najemnine Verdijevega gledališča. Župan je včeraj
tudi napovedal, da se bo udeležil svečanega odprtja festivala.
Za goriške sladice je po besedah Zotterja značilno, da gre za prepletanje italijanske, slovenske in avstrijske tradicije z vplivi iz Madžarske, Dalmacije, Grčije in Turčije. Za Gorico je zlasti značilna potica, ki je iz naših krajev odšla v svet, tako da jo poznajo v številnih državah vzhodne Evrope in celo v ZDA. Po drugi strani so k nam iz Libanona preko Turčije, Budimpešte in Dunaja prišli štruklji, ki jih zdaj imamo za tipično goriško sladico. V knjigo je avtor vključil tudi recepte za sladice, ki jih pripravljajo v raznih goriških gostilnah.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. maja 2015
17
gorica - Poziv trgovcem, ki se bojijo sobotnih shodov
»Trgovine naj
bodo odprte
«
»Zaupajmo pristojnim oblastem in silam javnega reda, zato naj bodo v soboto, 23. maja, naše trgovine odprte.« Tako poudarja predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, ki je tudi sam trgovec. Po njegovih besedah ni posebnih razlogov za zaskrbljenost, saj sta obe sobotni manifestaciji - prirejata ju skrajno desničarsko gibanje CasaPound in protifašistični observatorij - najavljeni, sploh pa »ne gre nikakor pričakovati vojnega stanja, kakršno je vladalo v Milanu ob odprtju sejma Expo«. Ravno pod vtisom milanskih izgredov in divjanja protestnikov so številni goriški trgovci zelo zaskrbljeni; nekateri med njimi napovedujejo, da bodo v soboto svoje trgovine zaprli.
»Kolege trgovce želim pomiriti; kar se je zgodilo v Milanu, nima nobene veze z goriškima sprevodoma. Na odprtju sejma Expo so divjali "black bloki" v Gorici bosta potekala dva shoda, ki imata vsa potrebna dovoljenja pristojnih oblasti. Bolj kot o teh dveh manifestacijah bi morali več govoriti o dogodku, ki je za Gorico res pomemben, in sicer o festivalu eStoria, ki vsako leto prikliče v mesto množico obiskovalcev tudi iz bolj oddaljenih krajev,« poudarja Madriz. Vprašali smo ga tudi, ali se je res nekaj trgovcev v zadnjih dneh zavarovalo pred vandalizmi. »Gre za govorice, ki nastajajo kot posledica podpihovanja napetosti. Sile javnega reda se dobro pripravljajo na sobotno dogajanje, zaradi česar jim moramo zaupati,« poudarja Madriz, ki nikakor ne pričakuje vojnega stanja. »Nihče ne namerava z orožjem osvojiti mesta, ne gre za vojno,« pravi predsednik Trgovinske zbornice in poudarja, da je bolj zaskrbljen zaradi slabih vremenskih napovedi.
Da morajo biti v soboto trgovine odprte, je prepričan tudi predsednik zveze trgovcev Ascom za Gorico Benedikt Ko-sič. »Strah, ki ga občutim med nekaterimi, se mi zdi povsem odveč. Če je res treba, lahko trgovino zapreš v nekaj minutah,« pravi Kosič in napoveduje, da bo njegova trgovina v Raštelu odprta. »Zaskrbljenost se mi zdi pretirana, nedvomno pa bi bilo koristno vedeti, kod bosta pravzaprav speljana sprevoda,« poudarja Benedikt Kosič.
CASAPOUND BREZ NAGOVOROV
Medtem ko so predstavniki protifašističnega observatorija že napovedali, kod bodo korakali, se tega za shod gibanja Ca-saPound še ne ve. S kvesture pojasnjujejo, da javnosti ne bodo sporočili, kod bosta speljana sprevoda; to lahko po njihovih besedah storijo le prireditelji. Na kvesturi poudarjajo le, da bosta sprevoda ločena in da se njuni udeleženci ne bodo srečali.
»Zbrali se bomo pred železniško postajo ob 15. uri in se nato ob 16. uri podali na obhod mestnih ulic,« pravi Roberto Criscitiello v imenu pobudnikov protifašistične manifestacije. Zatem bodo korakali po ulicah Duca DAosta in Sauro, dalje pred županstvom, po ulicah De Gasperi in Roma, ob robu Travnika, po Ulici Carducci do Trga De Amicis. Sprevod gibanja CasaPound se bo predvidoma začel ob 16.30 pri Rdeči hiši, od koder se bodo odpravili proti mestnemu središču. Postanek bo predvidoma v Spominskem parku na Kor-zu Italia, nakar bodo pot nadaljevali do spomenika italijanskemu vojaku v Ulici Ca-dorna, kjer pa ne bo odra za nagovore, kot so sprva napovedovali. Shod naj bi se zaključil okrog 19. ure.
DOMOVI NAJ BODO VAROVANI
Predsednik Kulturnega doma Igor Komel je včeraj pisal kvestorju in prefek-tu. »Glede na pretekle izkušnje z izpadi nestrpnosti vaju pozivamo, naj bo primerna pozornost namenjena varovanju tako Kulturnega doma kot drugih slovenskih ustanov in sinagoge,« je zapisal Igor Komel.
gorica - Priprave na soboto
Na protifašističnem shodu tudi več skupin iz Slovenije
Iz Ljubljane vsaj en avtobus - Zbrali se bodo na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba
V soboto ob 14. uri se bodo na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba zbrali slovenski udeleženci protifašističnega shoda v Gorici, ki se bodo ob 15. uri pridružili italijanskim somišljenikom na goriški železniški postaji. »Zaradi varnosti je bolje, da smo organizirani v skupini, kot pa da bi se na prizorišče odpravljali posamezniki sami,« je včeraj poudaril eden od novogoriških udeležencev. V bližini shoda, ki ga v središču Gorice pripravlja gibanje CasaPound, nameravajo izraziti svoje ne-strinjanje z nacionalizmom, vojnami, mejami in rasizmom. Shod bo miren, poudarjajo, udeleženci bodo prebirali dela slovenskih in italijanskih pisateljev.
Shod v Gorici organizira deželni protifašistični observatorij. Slovenski udeleženci, ki se med seboj organizirajo neformalno, so glede organizacije dogodka v stiku z njimi. »Sicer pa se iz Slovenije shodu pridružujemo kot posamezniki, neformalno, ljudje različnih političnih nazorov,« je včeraj pojasnil Miha Kosovel, sicer predsednik Društva humanistov Goriške, v tem primeru pa kot eden od novogoriških udeležencev shoda, ki se ga bodo udeležili tudi posamezniki iz Sekcije maj '45 in iz kroga Primorskih ter Ajdovskih puntarjev. Vsekakor pa na shodu ne bodo prisotni samo Primorci, svoj prihod je napovedalo veliko Dolenjcev, iz Ljubljane je organiziran najmanj en avtobus udeležencev, po podatkih sogovornikov bo veliko ljudi prišlo tudi s svojimi vozili. K sodelovanju je pravzaprav pristopilo več gibanj iz Slovenije.
»Shod bo miroljuben protest, izrazito antifašistične in antimilitaristične narave. Želimo pokazati, da obletnica začetka bojev, v katerih je prehitro končalo življenje sto tisočih nedolžnih vojakov pod prisilo imperialističnih teženj posameznih nacionalnih kast, ni primeren dan za slavje,« je prepričan Jaka Fabjan, udeleženec sho-
da iz Nove Gorice, ki opozarja na pojave novodobnega fašizma, ki se ob pasivnem in nekritičnem spremljanju družbenih dogodkov s strani državljanov s hitrostjo širijo po celem kontinentu. »Tudi pod pretvezo dobrodelnosti in dobrohotnosti do lastnega naroda. Pričakovali bi, da pristojne institucije italijanske republike tega shoda sploh ne dovolijo, saj je shod, ki poveličuje vojno, v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in italijansko zakonodajo,« je prepričan Fabjan.
»Gremo v miru. Nikakor ne nameravamo sprožati kakšnih incidentov ali pro-vokacij. Razočaran pa sem nad tem, da se uradna Slovenija ni odzvala na ta fašistični shod,« pravi Darko Žnidarčič, ki je tudi napovedal svojo prisotnost na dogodku. »Nastopili bomo maksimalno mirno, tako da že samo s svojo prisotnostjo pokažemo, da se s takšnimi zadevami ne strinjamo,« poudarja Vilko Brus, eden od novogoriških koordinatorjev protifašističnega shoda v Gorici. O shodu gibanja CasaPound pa meni, da gre za nezaslišano provokacijo. »Da so kraji ob meji začeli končno živeti v sožitju, očitno to nekoga silno moti. Očitno ne toliko Goričanov, domačinov, kajti organizacija tega shoda prihaja iz centra Italije. Nas pa motijo te provokacije, ne toliko, da bi šli "v vojno", ampak da damo jasno vedeti, da je čas, da je fašističnega nasilja in nacionalizmov konec,« pribija Brus.
»Bolj kot politično noto "fašisti proti antifašistom" hočemo pokazati, da nekdo prihaja slavit vojno, ki pomeni smrt, uničenje teritorija. Vojna je ubila Gorico, takšno kot je živela v času pred prvo svetovno vojno,« opozarja Miha Kosovel. »Od udeležencev pričakujemo razumevanje tega shoda kot žalno slovesnost začetka vojne. S tem vidikom hočemo nastopiti proti skupinam, ki želijo z vojnim hujskaštvom razdirati to območje,« dodaja Kosovel. (km)
goriška brda - Ministrov obisk
Žmavc: V vilo Vipolže tudi vsebino zamejstva
Briški župan pohvalil dobro sodelovanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem
Minister s spremljevalci pred vilo Vipolže
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v torek obiskal občino Brda. Po srečanju s tamkajšnjim županom Francem Mužičem si je ogledal tudi s pomočjo evropskih sredstev obnovljeno vilo Vipolže. Mužič je ministru predstavil bodoče vsebine vile, ki bodo objektu vnesle značaj multikulturnega centra, in pohvalil dobro sodelovanje s predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Minister je ob tej priložnosti izrazil interes, da bi tudi s pomočjo urada, ki ga zastopa, vnesli v tak izjemen objekt tudi vsebino zamejstva. (km)
gorica - Slovenska skupnost
Pokrajinski svet potrdil tajnika in predsednika
Na umestitveni seji pokrajinskega sveta stranke
Na umestitveni seji pokrajinskega sveta stranke Slovenske skupnosti (SSk) za Goriško, ki je potekala v torek na strankinem sedežu v Gorici, so izvolili vodstvo. Ob predstavitvi kandidatov za predsedstvo in tajništvo se je razvila razprava, iz katere je izšla soglasna potrditev dosedanjima predsedniku Silvanu Primosigu in tajniku Julijanu Čavdku. Za podpredsednico pokrajinskega sveta je bila imenovana Marilka Koršič, za tajnico Martina Šolc. Novi člani pokrajinskega tajništva pa so Franca Padovan, Mara Černic, Miloš Čotar, Marco Jarc, Igor Tomsic, Marjan Drufovka, Božidar Tabaj, Lovrenc Persoglia, Matevž Čotar, Walter Bandelj in Mirjan Likar.
Med sejo je bilo več posegov namenjenih političnim smernicam, ki bi jih morala goriška SSk izvajati v naslednjem mandatu. Tako je bilo poudarjeno, da bo potrebno več pozornosti nameniti zanimanju za politiko in za vprašanje teritorija. Oddaljevanje ljudi od politike je negativni pojav, ki šibi zavest za demokracijo. Stranka se bo morala pripraviti na nove volilne preizkušnje v Ronkah in Tržiču, za goriško pokrajino, kjer bo-
do volili le izvoljeni upravitelji, in za goriško občino. »V vseh teh upravah je pomembno, da se zagotovi slovenska prisotnost, čeprav nam zakonodaja tega ne zagotavlja,« poudarjajo v SSk. Zaključna točka je zadevala 15. deželni kongres SSk, ki bo v soboto, 23. maja, v Gorici, na katerega so polega delegatov vabljeni vsi člani in somišljeniki stranke. Med zasedanjem pokrajinskega sveta je bila tudi izražena velika zaskrbljenost za sobotno manifestacijo skrajnega desničarskega gibanja CasaPound. Stranka SSk ne odobrava izbire, da se dovoli po-vorka, še posebno v času, ko v mestu poteka festival eStoria. SSk tudi nasprotuje vsebinam, ki jih ponuja desničarsko gibanje CasaPound v zvezi s 100-letni-co prve svetovne vojne. Te so v popolnem nasprotju s sporočilom miru in sodelovanja med narodi in državami. »Nesprejemljivo je, da se taka manifestacija dogaja v neposredni bližini državne meje, ki je v zadnjih letih postala vedno bolj priložnost za razvoj in sodelovanje med Italijo in Slovenijo ter še posebno med obmejnimi občinami,« so prepričani v stranki.
tržič - Gradbena dela trajala eno leto
Nova atletska steza za štadion Cosulich
Po enem letu gradbenih del, ki so ga zaznamovala daljša obdobja slabega vremena, so včeraj v Tržiču predali namenu novo atletsko stezo na štadionu Cosulich. Zadovoljstvo nad zaključkom del je izrazila tržiška županja Silvia Altran. »Štadion spet dajemo na razpolago atletom. Društvo Fin-cantieri Atletica je v pričakovanju na novo stezo stisnilo zobe in vseeno dosegalo dobre rezultate, za kar si zasluži pohvalo,« je poudarila županja, medtem ko je podžupan Omar Greco pojasnil, da so v zadnjih časih veliko vložili v obnovo športnih objektov - od igrišča v Ulici Boito do balinišča in kotalkališča v Pancanu. Slovesnosti se je udeležila tudi pokrajinska odbor-nica Vesna Tomsič, v imenu društva Fin-cantieri Atletica je spregovorila predsednica Sunita Coronica, ki se je zahvalila občini za novo pridobitev. Steza razpolaga s šestimi tekaškimi progami, uredili so tudi skaka-lišča za skok v višino, v daljino in s palico, metališče za suvanje krogle, vodno zapreko za tek na 3000 metrov ... Skupno je obnova stala 870.000 evrov; 630.000je bilo deželnih in pokrajinskih prispevkov.
Nova atletska steza
bonaventura
18 6 
Četrtek, 21. maja 2015
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Poklon furlanskemu pesniku
Deželni avditorij naj se poimenuje po Celsu Macorju
Trijezični poklon furlanskem pesniku in človeku dialoga Celsu Macorju (1925-1998) je v torek v Kulturni dom privabil številno občinstvo, kar priča o tem, da je spomin nanj še vedno živ in da tudi danes navdihuje kulturnike ob goriški meji. Ob Macorjevi 90-letnici rojstva so poklon organizirali državna knjižnica (BSI), Forum za Gorico, nadškofijski tednik Voce Isontina, furlansko filo-loško združenje in Kulturni dom.
Na srečanju, ki je bilo zaradi obujanja hvaležnega spomina mestoma ganljivo, so govorniki predstavili zasluge večstranskega kulturnega delavca. Predsednik Kulturnega doma Igor Komel je uvodoma povedal, da je bil Macor eden izmed prvih italijanskih pesnikov - prav gotovo pa prvi furlanski besedni ustvarjalec -, ki je doživel predstavitev v okviru srečaj z avtorji v Kulturnem domu (marca 1989). Macor in slikar Fulvio Mo-nai sta bila pionirja pri navezovanju stikov med slovenskim kulturnim središčem in furlanskim svetom iz Goriške, je dodal Komel in omenil nekatere predstavnike slovenske kulture, do katerih je Macor poiskal pot, to so bili Marjan Bre-celj, Ljubka Šorli, Branko Marušič, Jurij Paljk, Filibert Benedetič in Zoltan Jan.
Ravnatelj državne knjižnice Marco Menato in Andrea Bellavite iz goriškega Foruma sta v nadaljevanju prikazala Macorja kot človeka dialoga in sožitja na meji pa tudi oboževalca naravnega okolja, ki ga je obdajal. Urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro, ki mu je bil
Ob naslovu Celso Macor; govorniki v Kulturnem domu
foto kd.
Macor predhodnik na čelu nadškofijskega lista, je o njem spregovoril kot o človeku, ki je opravljal številne odgovorne naloge tako v krajevni upravi - na primer na goriški občini - kakor tudi v kulturnih ustanovah: poleg časnika Voce Isontina je urejal revijo Iniziativa Isontina in glasilo planincev Alpinismo Gori-ziano. V furlanskem jeziku se je Macor-ja spomnil Renzo Mattiussi iz furlanskega filološkega društva. Duhovnik in pesnikov osebni prijatelj Renzo Boscarol ter književnik in urednik Novega glasa Jurij Paljk sta izpostavila kulturno vrednost Macorjeve zapuščine in njegovo »pesniško dušo«. Naglasila sta, da je bil pre-učevalec in popularizator furlanske književnosti, znamenje njegove povezanosti s slovenskim kulturnim svetom pa je oko-
liščina, da je več Macorjevih del prevedenih v slovenski jezik.
Trijezični poklon z naslovom Celso Macor - Omaggio al poeta / Poklon pesniku / Omagin ilpoete tal novantesim de nascite, ki se ga je v Kulturnem domu udeležila tudi Macorjeva vdova, so sklenili s projekcijo dokumentarnega filma iz leta 2011 Celso Macor - Una vos furla-na v režiji Francesca Caneve in Umberta Calligarisa. Ob zaključku večera je Igor Komel prišel na dan s predlogom, naj se deželni avditorij furlanske kulture v Ulici Roma poimenuje po Macorju. Pobudo so navzoči v dvorani pozdravili z dolgim aplavzom, pobudniki večera so zato sprejeli obvezo, da bodo že v kratkem posredovali pristojnim oblastem uradni predlog o poimenovanju.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 048121074.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13,
tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70,
tel. 0481-60395.
~M Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 21. maja ob 20. uri
bo premiera filozofske komedije »Neumnost« (Rafael Spregelburd), ponovitve 22. in 27. maja ter 5., 11. in 13. junija. 23. maja ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 003865-3352247.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž 25. maja ob 20.30 »Obiski«.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri brezplačna gledališka predstava z naslovom »Attaccato alla vita«. Ugo Pagliai bo recitiral Giuseppeja Ungarettija in Emilia Lussuja na temo prve svetovne vojne. Brezplačne vstopnice so na razpolago v občinskih uradih Iat (od srede do sobote 10.00-12.00 in 16.00-18.00, v nedeljo 10.00-12.00 v občini v Gradišču (tel. 0481960624).
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »To-morrowland - Il mondo di domani«.
Dvorana 3: 17.15 »Il racconto dei rac-conti«; »Viaggio nella memoria« 20.30 »Una nobile rivoluzione«; 22.10 »Mad Max: Fury Road«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Tomorrowland - Il mondo dei raccon-ti«.
Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il rac-conto dei racconti«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Youth - La giovinezza«.
Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Mad Max: Fury Road«.
Dvorana 5: 17.45 »Mia madre«; 20.20 -22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Razstave
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v petek, 22. maja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave »Bolonjski pogledi - Concetti bolo-gnesi«, na kateri sodelujejo likovniki Daniele Degli Angeli iz Cesene, Ermanno Guglielmi iz Malalberga, Claudio Pesci iz kraja Castel Maggiore, Sergio Pozzi iz Bologne in Mauro Filippini iz Modene.
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.00-20.00.
~M Koncerti
FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 21. maja, ob 21. uri bo v palači Attems na goriškem Kornu koncert Collegium Pro-musica z naslovom »Musica maga. La musica e il suo potere taumaturgico tra popolare e colto, tra '500 e '600«. 24. maja, ob 11.30 bo v goriškem gradu koncert Protempore.
V	GORICI: v Kulturnem domu bo v petek, 22. maja, ob 18.30 zaključna akademija Glasbene matice iz Gorice. Na večeru bodo tudi podelili priznanja vsem gojencev glasbene šole, ki so se udeležili državnih in drugih mednarodnih tekmovanj.
9 Šolske vesti
POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od
15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (s ŠZ Dom), tečaj fotografije (s Skupino 75) in videokli-pov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave; iz Sovodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna, vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30.
PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna, vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495.
MLADINSKI DOM vabi otroke od 10. do 14. leta na Poletnosti 2015: priprava na malo maturo (3.-9. juniji, za tretješolce); Poletni izzivi (12.-24. junij) z videodelavni-co, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Zab-nicah (24.-30. junij); priprava na šolo Šola za šalo (1.-11. september), uvod v srednjo (7.-11. september). Možen je tudi predvpis k pošolskemu pouku 2015-16 s polovično vpisnino. Vpisovanje do 31. maja po tel. 0481-280857, 366-6861441, mladinskidom@libero.it.
13 Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13.
sovodnje
Športni dan večstopenjske šole iz Gorice
Jutri, 22. maja, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici športni dan za učence, ki obiskujejo osnovne šole Zupančič v Gorici, Gradnik v Šte-verjanu, Abram v Pevmi, Erjavec v Štandrežu in Zorzut v Bračanu. Športni program se bo že drugo leto zapored odvijal na nogometnem igrišču v Sovodnjah, saj je pri organizaciji soudeleženo tudi domače športno društvo Sovodnje, ki že četrto leto zapored sodeluje z goriško šolo s svojim programom gibalnega opismenjevanja. Šolski vzgojitelji se zavedajo, da je športna oz. gibalna vzgoja zelo pomemben predmet v osnovni šoli, saj učenci, stari od 5 do 10 let, v tem obdobju najlažje in najbolj učinkovito razvijajo osnovne motorične sposobnosti, ki predstavljajo temelj za kasnejši gibalni razvoj. V teh letih jim je potrebno šport predstaviti kot vrednoto, ki jih spremlja skozi vse življenje. Prav s tem spoznanjem je AŠD Sovodnje med urami športne vzgoje v šolah, ki ne temeljijo na tekmovalnosti, temveč na osvajanju splošnih motoričnih znanj in spretnosti z žogo, ponudilo svojevrstno pomoč. Kljub temu, da društvo razvija kot osnovno športno zvrst nogomet, v programu delovanja po osnovnih šolah ponuja v celoti osnovno gibalno opismenjevanje in tudi nadgradnjo slednjega. To pa za to, ker se tako učitelji kot športni pedagogi sovodenjskega društva, ki delujejo pod koordinacijo trenerja Luke Cijana, zavedajo, da so prav leta, ki jih otroci preživijo v vrtcih in prvih letih osnovnih šol zlata leta otrokovega motoričnega razvoja, ki posledično vpliva tudi na njegov osebnostni razvoj.
Tako kot na lanski izvedbi bo tudi letos potekalo tekmovanje med šolami. Program, pri katerem bo soudeleženih 317 otrok, zaobjema tako moštvene igre (med dvema ognjema in nogomet) kot tekmovanja posameznikov (poligon, kros, štafete). Jutri se tako v Sovodnjah obeta veliko veselja; prireditelji seveda upajo tudi na ugodno vreme, saj bodo morali v primeru dežja prireditev odložiti na petek, 29. maja.
uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena).
PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v
župnijskem parku med lipami: 22. maja ob 20.45 odprtje skupinske fotografske razstave na temo narave v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič; 23. maja ob 17. uri slikarski ex-tem-pore za vrtce in osnovne šole na temo igrač, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; 24. maja ob 19. uri nastop štandre-škega župnijskega otroškega zbora in učencev štandreške osnovne šole Fran Erjavec, sledil bo ples z ansamblom Hram.
KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v So-vodnjah.
H Prireditve
V TRŽIČU: na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI v Ul. Valentinis 84 bo v sredo, 27. maja, ob 20. uri predstavitev zgodovinskega dokumentarnega filma »Italian-cich« Mira Tassa in Micheleja Favaret-ta. Zgodovinski večer na temo uničevanja slovenske narodne identitete med fašizmom organizira VZPI-ANPI v sodelovanju s kulturnima društvoma Jadro in Tržič. Govoril bo zgodovinar Piero Purini.
/
Ko poezija zadoni v glasbi
Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu prireja poklon slovenskim in italijanskim kantavtorjem z naslovom »Ko poezija zadoni v glasbi«, ki bo v soboto ob 18. uri v avditoriju v Ronkah. Sodeluje glasbena skupina D'Insieme, ki deluje v okviru združenja Arcadia iz Škocjana-Cassegliana.
»Pametni« semafor
Na križišču med pokrajinskima cestama št. 3 in 7 v Fratti v občini Romans je pokrajina namestila »pametni« semafor. Križišče je zaradi gradbišča preozko za avtobuse podjetja APT, zato bodo šoferje opremili z daljincem, s pomočjo katerega se bo na semaforju na nasprotni strani prižgala rdeča luč in bo avtobus varno zavozil čez križišče.
»Sem puško zagledal ...«
Nocoj ob 20. uri bodo v gradu Krom-berk odprli osrednjo letošnjo razstavo Goriškega muzeja. Tema je prva svetovna vojna, naslov pa »Sem puško zagledal in jokat začel« (96. pehotni polk iz Karlovca na soški fronti). Avtor je višji kustos za zgodovino Davor Kernel.
Kronika vojaške okupacije
Na sedežu društva Societa Cormone-se Austria v Ulici Matteotti v Krminu bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo, ki je posvečena italijanski vojaški okupaciji Krmina od leta 1915 do 1917.
Danes romanje h kostnici
Pri monumentalni kostnici v Redipu-lji bo danes svečanost v organizaciji goriškega združenja Regina Elena. Ob 9. uri bo poklon padlim na avstro-ogr-skem pokopališču v Foljanu, ob 10. uri bo sledila maša pri kostnici.
Ha-Tikvah v sinagogi
V goriški sinagogi bo danes ob 18. uri odprtje dokumentarne razstave »Ha-Tikvah (1922-1943) - Mladinska skupina judovske skupnosti v Gorici«, ki jo je pripravilo združenje Prijateljev Izraela v okviru festival eStoria.
Delavnica za aplikacije
Videmska univerza prireja 25., 27. in 29. maja na svojem goriškem sedežu v nekdanjem samostanu sv. Klare delavnico o izdelovanju aplikacij za tablične računalnike in pametne telefone. Rok za vpis zapade jutri; prijave na naslov an-tonina.dattolo@uniud.it.
AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 22. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, zaključni nastop skupine Zumba Kids in gojencev diato-nične harmonike. Večer bodo popestrili plesna skupina MOSP iz Trsta in skupina harmonikarjev Društva harmonikarjev Izola.
MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci godbeni-ške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čri-cek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci godbeniške šole Kras in mažoretni skupini Kras iz Doberdoba.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 51 v torek, 26. maja, ob 18. uri predavanje dermato-loginje Majde Cossutta na temo »Kožni rak: kako se mu lahko izognemo?«.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na proslavo 60. obletnice ustanovitve v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Pogrebi
DANES V GRADIŠČU: 14.30, Carla Sonson vd. Venuti (iz Aiella) v cerkvi Sv. Valeriana, sledila bo upepelitev.
Četrtek, 21. maja 2015 1 Q
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Pahor podaril Tini kamen
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj sprejel slovenske športnike, ki so nas razveseljevali med zimsko sezono. Glavni akterki Tini Mazeje podaril kamen, ki ga je oblikoval sam na kamnoseški delavnici v Vogljah. »Odločil sem se, da ga posvetim Tini Maze. Tina, vi ste najavili skoraj konec kariere. Ne še čisto, morda nas boste presenetili. Zato tudi kamen ni do konca oblikovan. Če vi niste do konca povedali, tudi jaz ne bom do konca končal umetnine. To vam podarim z vso težo vaših dosežkov,« je razložil Pahor.
Genoa na trnih
RIM - Trinajst klubov A-lige je pridobilo licenco UEFA o finančni vzdržnosti za sezono 2015/2016, je sporočil italijanska nogometna zveza. Poleg izpadlih Parme, Cagliarija in Cesena so brez nje ostali Genoa, Chievo, Empoli in Palermo. Zadeva je kočljiva še zlasti za genovski klub, ki še vedno lahko upa, da bi se uvrstil v evropsko ligo, a je v tem primeru velika verjetnost, da na njej ne bi mogel nastopiti. Razsipnost predsednika Preziosija (na sliki) bi ga lahko drago stala.
nogomet - Prvak v isti sezoni v finalu proti Laziu osvojil tudi državni pokal
Nenasitni Juventus
Lazio - Juventus 1:2 (1:1, 1:1)
Strelci: Radu (L) v 4., Chiellini (J) v 11. in Matri v 97. min. Lazio: Berisha, de Vrij, (od 106. Keita) Gentiletti, Radu (od 71. Mauricio), Basta, Parolo, Castaldi, Lulič, Candreva, Klose (od 83. Djordjevič), Felipe Anderson.
Juventus: Storari, Barzagli, Bonucci, Chiellini, Lichsteiner (od 115. Padoin), Vidal, Pirlo, Pogba (od 78. Pereyra), Evra, Llorente (od 84. Matri), Tevez
RIM - Morda premoč ni bila tako vidna, je oziroma sploh ni bilo, a če kdo, v Italiji vedno zmaga Juventus. Tako je bilo tudi sinoči v finalu državnega pokala proti Laziu. Za novo lovoriko so sicer gostje iz Turina potrebovali podaljšek, lahko bi pred gostitelji finala tudi podlegli, naposled pa je le prevladal njihov »ubijalski istinkt«. Odločilni zadetek pa je v prvem polčasu podaljška dosegel rezervist Matri, kar kaže tudi na daljšo klop štirikratnega prvaka, zdaj tudi desetič dobitnika po-
Žoga se po strelu Matrija (desno) kotali v mrežo Lazia. Juventus je z 10. pokalno lovoriko v zlati knjigi na prvem mestu prehitel Romo, ki je pokal osvojila devetkrat
ansa
kala, prvega po 20 letih suše. In zdaj se Juventus vrh vsega lahko še bolj mirno posveti pripravam na tekmo desetletja, finala lige prvakov proti Barceloni.
Na stadionu Olimpico sta si bili ekipi v bistvu enakovredni. Ze po desetih minutah je bilo 1:1. Oba gola sta dosegla branilca - najprej Radu, nato Chiellini, oba po prostem strelu. Nato je bilo do konca tekme izenačeno, z malo priložnostmi, a največjo je imel Juventusu povsem enakovredni Lazio (skoraj) tik pred golom Matrija, ko je Djordjevič s silovitim strelom zadel obe vratnici (!9, a se je žoga odbila nazaj v polje.
NBA - S prvo tekmo med Golden Stateom in Houstonom se je začel konferenčni finale na zahodu. Uspešnejši so bili domači košarkarji iz Oaklanda, ki so zmagali s 110:106.Junak tekme je bil Stephen Curry, ki je ob koncu zadel dva prosta meta in skupno tekmo končal pri 34 točkah. Warriors so nadoknadili 16 točk zaostanka
slovenija
Koper »rešil« sezono
KOPER - Koprski nogometaši so rešili sezono. V finalu slovenskega pokala so na Bonifiki z 2:0 (1:0) premagali Celje in še tretjič v zgodovini osvojili pokalno lovoriko in s tem onemogočili evropske nastope ljubljanski Olim-piji. Primorci so povsem zasluženo slavili, saj so bili večino tekme boljši tekmec, konkretnejši, medtem ko so Celjani, sicer brez prvega vratarja Matica Kotnika in Blaža Vrhovca, delovali precej anemično in si pravih priložnosti praktično niso pripravili. Pred 3.000 gledalci sta zadela Halilovic v 6. in Štromajer v 87. min.
Moštvo Italijana Rodolfa Va-nolija, ki se je na klop kanarčkov vrnil tik pred zdajci, so tako popravili vtis za slabe nastope v ligi (letos 7., lani 2.) in si hkrati priborili nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo.
£Primorski
~	dnevnik
Implozija sistema?
RIM - »Pričakovati moramo val izpadov, dolgih kazni in doživljenjskih diskvalifikacij, sistem pa je na robu implozije. Ne smemo spregledati, da to preiskavo, za razliko od mnogih dosedanjih, vodijo uradi za boj proti mafiji,« v zvezi z nogometnih škandalom, ki je zaobjel 13 klubov tretje lige Lega pro in štiri klube D-lige, napoveduje odvetnik Mattia Grassani, specialist za športno pravo. Problem je v tem, da bo treba pred začetkom nove sezone bržkone na novo sestaviti seznam moštev v različnih ligah, za nameček nekatere v škandal vpletena moštva čaka v naslendjih tednih nastop v play-ofl^ oz. play-out. Oplazili so tudi B-ligo, saj se je po novem na seznamu osumljenih klubov (a gre za zdaj le za sum) znašla tudi Salernitana, ki je pravkar napredovala v B-ligo. Zadeva je žgečkljiva, saj je lastnik tega kluba predsednik Lazia in »siva eminceca« italijanskega nogometa Lotito ...
Vsi proti Blatterju
AMSTERDAM - Predsednik nizozemske nogometne zveze Michael van Pra-ag je izstopil iz bitke za novega predsednika Mednarodne nogometne zveze. Čeprav uradne potrditve še ni - o tem pišejo zgolj nizozemski mediji, pa so iz njegovega štaba sporočili, da je želja vseh nasprotnikov dosedanjega predsednika Seppa Blatterja, da bi nastopili s skupno kandidaturo. Zato je pričakovati, da bo v prihodnjih dneh od kandidature odstopil tudi Portugalec Luis Figo, kar bi pomenilo, da se bosta 29. maja v Zurichu za štiriletni mandat udarila le Sepp Blatter in jordanski princ Ali Bin Al-Hussein.
Razsipni PSG
PARIZ - Francoski nogometni prvak PSG svojim igralcem plačuje največ od vseh ekip v svetovnem športu. Parižani za plače igralcev v povprečju namenijo 7,416 milijona evrov. Na drugem mestu se je znašel madridski Real, sledijo Barcelona, Manchester City, Barcelona, Manchester United, Bayern München, Chelsea in Arsenal.
vaterpolo - Končnica A2-lige
Prepričljiva
zmaga Tržačanov
Pallanuoto Trieste -Catania 10:7 (2:2, 4:3, 8:4)
Pallanuoto Trieste: Jurišic, Podgornic, Pe-tronio 1, Ferreccio 3, Giorgi 1, Giacomi-ni 1, Popovic 1, Stulle, Namar 1, Berlan-ga 1, Spadoni 1, Lagonigro, Vannella. Nuoto Catania: G. Spampinato, B. Torri-si, Riccioli 2, Basile, Sparacino, M. Spampinato, G. Torrisi 3, Casasola 1, Kacar 1, Privitera, Beltrame, C. Torrisi, Pellegrino. Poeer play: Pall. Trieste 4/7, Catania 3/10. Gledalcev: 1.200
Tržačani radi skočijo na zmagovalne vozove. Za nastop tržaških va-terpolistov v prvi tekmi uvodnega kroga končnice za napredovanje v najvišjo ligo so namreč dodobra napolnili tribuno pokritega bazena Bianchi, na koncu pa so se tudi veselili uspeha domačega moštva, ki je na dobri poti, da iz boja za napredovanje izloči Catanio in se uvrsti v finale.
Tekma je bila uizenačene samo na začetku. Prve tri akcije so so končale z zadetkom in vodstvom Tržačanov z 2:1, do konca uvodne četrtine pa so mrež prebili le še gostje. Takoj na začetku druge četrtine ej Catania prvič in edi-nič povedla (3:2), domači vaterpolisti pa so po uspešnem protinapadu in zadetku dve sekundi pred odmorom le končali polčas s tesnim vodstvom 4:3. Ključna za razplet na tekmi je bila tre-
Vratar Jurišič
tja četrtina, v kateri so Tržačani končno znali izkoristiti tudi power play. Dosegli so delni izid 4:1, kar je bilo pred začetkom zadnje četrtine dovolj, da so gostje iz Sicilije razobesili belo zastavo. Tri minute pred koncem tekme je Pallanuoto Trieste dosegli najvišje vodstvo 10:4, prav na koncu pa dovolili nasprotnikom, da so omilili razsežnosti poraza.
Druga tekma bo prihodnjo sredo na Sicilij. Tam bo najbrž vroče, a vtis je, da Catania po moči ni dorasla Tržača-nom, ki že od vsega začetka niso skrivali z napovedjo, da želijo napredovati. Poleg tega lahko računajo tudi na doprinos odličnega reškega vratarja Juri-šica, ki je tudi sinoči postregel z nekaj izjemnimi obrambami.
Ostali izid: ORTIGIA - Quinto
10:6.
kolesarstvo - Dirka po Italiji v znamenju Contadorja
Preizkuša sebe in druge
Španec napadel na zadnjem vzponu - Po dolgem pobegu je etapo dobil Rus Zakarin
Contador po napadu »prestrašil« tudi Aruja
IMOLA - Alberto Contador je na kolesarski dirki po Italiji še naprej trdno v sedlu. Odkar je v 5. etapi oblekel rožnato majico ga nihče ni resno ogrozil. Skoraj bi se iz boja za vrh zaradi padca izločil sam, a si je zdaj opomogel. Da je prebolel težave in bolečino, je potrdil tudi včeraj, ko je nekaj kilometrov pred ciljem, ki so ga organizatorji postavili na znamenitem dirkališču formule ena v Imoli, močno potegnil, da bi »prestrašil« svoje gla-
ansa
vne tekmece. Za sabo je pustil tudi prvega zasledovalca Aruja, ki pa je našel priključek na spustu in ohranil tri sekunde zaostanka.
»Vedel sem, da ne morem pridobiti kdove kakšne prednosti, a sem instinktivno pomislil, da kdo od mojih tekmece ni v naj boljši formi,« je akcijo brez praktične učinka, a s psihološkim nabojem pojasnil Španec.
Najbolj pa se je včerajšnjega dne ve-
selil Rus Ilnur Zakarin, član Katjuše, in zmagovalec etape Zakarin je pobegnil 22 kilometrov pred ciljem in se sam pripeljal do cilja. Drugi je bil Kolumbijec Carlos Betancur (AG2R), tretji pa Italijan Franco Pellizotti (Androni). Zakarin, zmagovalec letošnje dirke po Romandi-ji, je bil član desetčlanske ubežne skupine, napadel pa je na zadnjem vzponu dneva. Rus je kolesaril na vso moč, kar se mu je na koncu izplačalo za prvo zmago na dirkah grand toura. Pred najbližjimi zasledovalci je imel 53 sekund prednosti.
Izidi 11. etape: 1. Ilnur Zakarin (Rus/Katjuša) 3:55:07; 2. Carlos Betancur (Kol/AG2R) + 0:53; 3. Franco Pellizotti (Ita/Androni; 4. Benat Intxausti (Špa/Mo-vistar); 5. Diego Rosa (Ita/Astana); 6. Steven Kruijswijk (Niz/Lotto); 7. Ryder Hesjedal (Kan/Cannodale-Garmin) vsi isti čas; 8. Maciej Paterski (Pol/CCC Sprandi Polkowice) 0:58; 9. Philippe Gilbert (Bel/BMC); 10. Juan Lobato (Špa/Movistar) vsi isti čas ... ; 11. Grega Bole (Slo/CCC Sprandi Polkowice) 1:02.
Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 42.58:09; 2. Fabio Aru (Ita/Astana) +0:03; 3. Mikel Landa (Špa/Astana) 0:46; 4. Dario Cataldo (Ita/Astana) 1:16; 5. Roman Kreuziger (Češ/Tinkoff-Saxo) 1:46; 6. Rigoberto Uran (Kol/Etixx) 2:10.
20 Četrtek, 21. maja 2015
ŠPORT
/
odbojka - Damir Kosmina v Bergamu
Letos se je naskok na A2-ligo izjalovil, kako naslednje leto?
Damirju Kosmini, bivšemu od-bojkarju Sloge iz Sesljana, je ekipni uspeh v Bergamu, kjer je igral že drugo sezono zapored v B1-ligi, splaval po vodi. Uvrstitev v končnico se je izjalovila, dokončno sicer šele po porazu na predzadnji tekmi, tako da je ekipa, ki je ciljala visoko, končala na petem mestu. » Več težav smo imeli že v začetku sezone, ko smo igrali zelo nihajoče. Februarja smo zamenjali trenerja in se nekoliko dvignili. A štiri kroge pred koncem smo izgubili tekmo: ko bi takrat zmagali, bi bili že matematično vplay-offu, tri kroge pred koncem smo bili kljub vsemu sami na 3. mestu, ki vodi v play-off, odločilen za porazen konec pa je bil predzadnji poraz proti ekipi Santa Croce. To je bil tudi naš najslabši nastop, prvič v sezoni smo tudi klonili po samih treh nizih,« je pojasnil Ko-smina in dodal, da je bila za odločilni poraz ključna nepovezanost na igrišču. »Ravno na tej tekmi pa sem igral eno najboljših tekem letos. Dosegel sem
Damir Kosmina, letnik 1984, je drugo sezono zapored igral v B1-ligi. Lani se je prebil do play-offa, letos pa končal na 5. mestu
21 točk,« je še povedal Kosmina, ki se je letos izboljšal v servisu, celo sezono je igral v začetni postavi.
Ali bo tam ostal, je še vprašljivo. Bergamo bo ekipo gotovo okrepil, da bo lahko spet ciljal na play-off. Med že-ljenimi igralci je tudi Kosmina: » Tu bi zelo rad zmagal prvenstvo, a kljub temu se zdaj še ne bom odločil.« Bergamo bi zapustil, ko bi prejel ponudbo ekipe iz A2-lige ali ekipe B1-lige, ki prav tako cilja na napredovanje, vselej pa bi se rad izognil odhodu na jug Italije. Do konca maja bom treniral v Ber-gamu, nato pa se bo vrnil domov in si privoščil nekaj oddiha.
Po rednem delu je že napredovala Chiusi. »Njihov budžet je bil trikrat večji od našega. Pri nas igra tudi veliko domačinov, s čimer klub nekaj privarčuje. Nasploh pa se je raven prvenstva znižala, kot tudi v A1- in A2-ligi. Med sezono smo večkrat igrali prot Brescii in Cantuju, ki igrata v A2-ligi, in razlik res ni bilo veliko.« (vs)
namizni tenis - Deželno prvenstvo
C. Micolaucich (Kras) osvojila vse naslove
Z deželnim prvenstvom v absolutni kategoriji so se v Červinjanu zaključila namiznoteniška tekmovanja na deželni ravni v tej sezoni. Prvenstvo je zaznamovalo nizko število vpisanih. Tudi zgoniško društvo AŠK Kras ni bilo pol-noštevilčno zastopano, a je kljub temu doseglo kar nekaj odličnih rezultatov. Med vsemi je izstopala mladinka Claudia Micolaucich, ki je zmagala, kar se je zmagati dalo. Najprej je v kategoriji TOP za ženske brez večjih težav pristala na najvišji stopnički v družbi le šestih vpisanih, med temi tudi Katarina Mi-lič (zasedla je 6.mesto). Prav skupaj z njo je nato osvojila deželni naslov v ženskih dvojicah. Tretjo najžlahtnej-šo kolajno pa si jo je Claudia priborila v mešanih dvojicah skupaj z Die-gom Derganzem, ko sta v finalu pre-
Claudia Micolaucich
fotodamj@n
magala prvo postavljeno dvojico Pisc-hiutti/Pilotto s 3:1. V isti kategoriji je nastopila tudi dvojica Katarina Mi-lič/Alessio Stibiel, ki pa se ni prebila iz skupine. Mladinec Stibiel pa je dobro opravil svojo nalogo v kategoriji TOP 12, ko je po poti odpravil kar nekaj nevarnih in izkušenih igralcev ter nazadnje pristal na 5. mestu. Zadovoljil je tudi v tekmovanju moških dvojic, saj je skupaj z Derganzem osvojil bronasto medaljo. (R)
Lokostrelka Karen Hervat dvakrat blizu državnega rekorda
Pred kratkim se je tudi v naši deželi začela lokosltrelska sezona na odprtem. Karen Hervat, lokostrelka tržaškega kluba Ascat in dijakinja tretjega razreda nišje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini, je v zadnjih dveh tednih nastopila na dveh deželnih tekmah. Obakrat je v kategoriji deklic osvojila prvo mesto. V Krminu je tekmovala v olimpijski disciplini 40 m. Na prvo mesto se je uvrstila s 677 osvojenimi točkami (na skupnih 720). Izboljšala je svoj osebni rekord. Le sedem točk pa jo je ločilo od državnega rekorda. Hervatova je v Krminu zmagala tudi v izločilnih dvobojih. V Vidmu je Karen, ki jo trenira ba-zovski trener Moreno Granzotto, v lokostrelski disciplini fita osvojila 1344 točk. Tudi tokrat se je približala državnemu rekordu, ki znaša 1354 točk. Za loko-strelko iz Hrvatov pri Borštu je začetek sezone res soliden. Najbolj pomembno letošnje tekmovanje bo konec septembra v Turinu, kjer bo nastopila na mladinskem državnem prvenstvu. Pred tem jo čaka še nastop na Pokalu dežel (konec junija) in na kakovostnem meddeželnem tekmovanju v Krminu (13. in 14. 6.). Junija jo čaka še ena pomembna življenjska izkušnja: mala matura.
jadranje
G. Sinigoi z deželno izbrano vrsto
Jadralka JK Čupa Giorgia Si-nigoi je bila vpoklicana v deželno reprezentanco za nastop na XXIX Pokalu Rizzotti, mednarodni ekipni regati v razredu optimist, ki se je odvijala v Benetkah od 15. do 17. maja. Na regati je nastopilo 14 ekip iz ZDA, Alžirije, Norveške, Monaka, Hrvaške in osem ekip, ki je zastopalo različne italijanske dežele. Poleg Giorgie so ekipo Furlanije Julijske krajine sestavljali še: Luisa Penso, Filippo Costa, Erica Milone in Luca Coslovich. Trener reprezentance pa je bil trener JK Ču-pa Matija Spinazzola.
Zaradi premočnega vetra v petek niso jadrali, v soboto so opravili 65 dvobojev, v nedeljo pa še preostalih 26, da so zaključili cel krog in da je vsaka ekipa izpeljala 13 dvobojev. Zaradi pomanjkanja vetra je nato regatni odbor odločil, da ne bo izpeljal finalnih dvobojev. Ekipa iz naše dežele je štiri dvoboje zmagala, devet pa jih je izgubila, tako da je Pokal zaključila na 10. mestu. Trener Spinazzola je izjavil, da so tiste dvoboje izgubili predvsem zaradi napak posameznikov, ne pa zaradi ekipe. Slavila je ekipa iz Toskane, ki je izgubila le en dvoboj. (and)
PLANINSKI SVET
SPDT: Mali Karman
(II Monte Cuarnan, 1372 m)
Da je mesec maj najlepši mesec za doživetje naravnih lepot, se je ponovno potrdilo, ne prav veliki skupini planincev SPD Trst, v nedeljo, 17. maja, ko so obiskali lahko dostopni, 1372 m visoki Mali Karman (M. Cuarnan), nad Huminom (Gemono). To je prvi izrazitejši vrh na skrajnem jugozahodnem delu predgorja Julijskih Alp, prava travnata piramida ki leži vzporedno z glavnim grebenom Velikega Kar-mana (M. Chiampon) kot samostojna gmota.
Planinci so se zbrali v prebujajo-čem jutru v Sesljanu in se odpeljali do enega od izhodišč za vrh, v vas Monte-nars in zaselek Jouf. Hoja po lepo speljani poti po obsežnih travnikih je bil en sam užitek. Navdušenja nad belino narcis ni bilo konca do vrha, družbo so jim delali številni ponosni zlati koreni, rumeno cvetoče pogačiče, višje pa tudi, tukajšnji endemit froelihov svišč (Gentia-na froelichii), med skalami so se rumeno svetili cvetovi lepega jegliča, med pravkar ozelenelo travo ni manjkalo barvitih grebenuš, žanjevca, ob skalah materine dušice, mračic....
Planinci so, občudujoč bogate cve-tane, v dveh urah z lahkoto dosegli vrh, kjer že od leta 1908 stoji kapela, posvečena odrešeniku (Il Redentore), ter se predali počitku in obsežnemu razgledu: najbližji je mogočni Veliki Karman, Stolov greben, Breški jalovec, pa simbol Benečije Matajur, v daljavi Krn.spodajpa obsežna furlanska nižino z reko Tilment (Tagliamento).
Udeleženci izleta SPDT na Malem Karmanu
Na gori je bilo veliko obiskovalcev, med njimi največ furlansko govorečih, prijaznih in simpatičnih, ki so z veseljem prisluhnili slovensko govorečim planincem. Vseskozi pa so se pohodniki srečevali s številnimi gorskimi tekači - udeleženci CA! - jevega tekmovanja.
Nazaj grede ni bilo prav nič manj zanimivo, posebno za strastne ljubitelje narave in cvetja, ki nikoli ne razočara. Vsestransko lep pohod so izletniki zaključili v Huminu, se po njem sprehodli in si ogledali muzejček o potresu v letu 1976, ko je bilo mesto porušeno ter o njegovi obnovi. Seveda za pravi zaključek ni manjkal okusen sladoled.
Hvala Marinki, ki je pripravila pohod in Valterju za prijetno in varno vožnjo. (ML)
Skupina Drugače mladi
ali skupina "over 70", ki deluje v sklopu SPDT vabi prijatelje na sprehod v naravo, točneje v gradeško laguno na ogled naravnega parka, "Isola della Cona" in to v soboto, 31. maja. Sprehod, je primeren za vse, traja približno tri ure. Vodil ga bo Paolo Raseni. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00predBowlingom v Se-sljanu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 040775312 (odgovarja Paolo Raseni).
Vremščica
Planinsko društvo Sežana vabi v nedeljo, 24. maja, na Vremščico, kjer se bo odvijalo 40. tradicionalno srečanje mladih planincev. Ker je letošnje srečanje jubilejno, prireditelji vabijo k udeležbi
vse planince, mlade in manj mlade. Ob 11. uri bo na prireditvenem prostoru, pod 1027 m visokim vrhom Vremščice priložnostna proslava, potekale pa bodo tudi športno zabavne igre mladih.
Plezalna sezona SK Devin
Plezalna sezona se je pri SK Devin začela s pobudo, ki je stekla marca v Glinščini. Nekateri člani plezalci pa so se preteklo nedeljo 17.maja odpravili na daljši izlet in se odpeljali do Sappade. Načrtovali so plezanje v Karnijskih Alpah in se povzpeli do planote pod gorovjem Peralba z namenom, da se preizkusijo na južni steni t.i. »Dente del pes-cecane« v prostem prevodu zob morskega psa, čigar vrh se nahaja na nadmorski višini 2400.
Izbrali so pot » via carie«, ki je po težavnosti 6,5 stopnje in ki obsega 4prehode po 120 m. Načrte članov pa jima je prekrižalo vreme, saj je na pol poti začelo deževati, tako da so se morali odpovedati podvigu, a načrtujejo že nove izzive, saj nameravajo konec junija na Marmolado.
SPDG: Izlet v Grobničke alpe
Goriški planinci se v nedeljo, 31. maja odpravljajo v Grobničke alpe, zanimivo in malo znano gorsko skupino nad Reko. Najvišja točka je vrh Obruč, slabo uro od planinskega doma Hahliči.
Na vrh se bodo odpravili s Podki-lavca, naselja na robu Grobniškega polja. Vzpona od izhodišča do planinskega doma je približno dve in pol uri, slabo uro še do vrha Obruča. Sicer pa je v neposredni bližini doma niz nekoliko niž-
jih vrhov, ki pa po razgledu ne zaostajajo yab Obručem. Prevoz b o z minibusom, start ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Mesta na avtobusu so zasedena. Koordinator: Vlado Klemše.
Za Romunijo od 26. junija
do 3. julija- še dve prosti mesti
Rok prijav za osemdnevni izlet v Romunijo, ki ga SPDG organizira v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour je mimo. Izlet bo in to v prvotno določenem terminu od 26. junija do 3. julija. Trenutno sta prosti še dve oz. tri mesta. Za informacije 0481/882079. (Vlado).
Pred začetkom
poletnega obiska v gorah
Junij je pred vrati, bliža se konec pouka in čas počitnic, ko je več možnosti za planinske izlete v domačih in tujih gorah. Preden se odpravimo na pot je pametno pravočasno poskrbeti za poravnavo članarine in zavarovalnine PZS (kdor ima pač to urejeno, kdor še ne pa lahko pravočasno poskrbi).
SPDG obvešča, da bo društveni sedež odprt v maju in juniju, vsak četrtek med 19. in 20. uro. Za poravnavo članarine in pristop v društvo pa se interesenti lahko obrnejo tudi na člane upravnega odbora.
/
ŠPORT
Četrtek, 21. maja 2015
21
specialna olimpiada - Jutri 22. regijske igre v organizaciji Sklada Mitja Čuk
Priseglo bo 170 gojencev
Jutri bo Trst prvič gostil Regijske igre primorsko-notranjske regije, ki jih Sklad Mitja Čuk prireja v sklopu Specialne olimpiade Slovenije, mednarodnega športnega programa, ki skrbi za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošno socializacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju. Program ponuja tekmovanja v raznih športih na različnih težavnostih nivojih. V Trstu se bo jutri pomernilo približno 170 gojencev v atletiki, plavanju in balinanju.
» Veseli in ponosni smo, da bodo Regijske igre pri nas. Ponosni smo, ker so nam podelili organizacijo, veseli pa zato, ker bo Specialna olimpiada v Trstu. K temu je pripomogla Občina Trst, predvsem odbornik Kraus, ki je priskrbel brezplačno uporabo objektov,« je pojasnila predsednica Stanka Ciuk. Sklad Mitja Čuk je regijske igre sicer gostil že pred desetimi leti, leta 2005, a so takrat tekmovanja potekala v Tržiču, Gorici in pri Briščikih, letos pa bodo prvič povsem na tržaškem ozemlju: na Kolonji, v bazenu Bianchi in na balinišču pri Briščikih. »Pred desetimi leti se najbrž niso zavedali, da je to res pomemben dogodek. Ko so ugotovili, kako vse poteka, kako se gojenci potrudijo, kakšno je navdušenje, so na Občini hitro pristali,« je še dodala predsednica. Sklad Mitja Čuk je član Specialne olmpiade Slovenije od leta 1998, od nastanka pa skrbi tudi za gibalno dejavnost. Tačas se gojenci ukvarjajo s športnimi dejavnostmi od dvakrat do trikrat tedensko: za plavanje skrbi Alma Vidau, za košarko in atletiko Sandi Štefančič, za balinanje pa Melita Malalan.
Približno 170 gojencev se bo jutri pomerilo v atletiki (v enajstih panogah), v plavanju (na 25 in 50 metrov) in v balinanju (ekipno in bližanje): »Po pravilniku vsak organizator izbere tri panoge. Mi smo izbrali tiste, v katerih so naši gojenci najboljši. Vsak lahko tekmuje samo v eni disciplini,« je pojasnil glavni organizator Iger Marko Švab. Šest gojencev bo branilo barve Sklada Mitja Čuk,
ostali pa prihajajo iz petnajstih centrov notranjsko-primorske regije, povabilu pa se je odzval tudi center iz Medee, ki je član Specialne olimpijade Italije. »Pričakovali smo sicer nekaj več udeležencev, a tudi centre v Sloveniji pestijo finančne težave,« je pojasnila predsednica.
Za organizacijo bo skrbelo 25 sodelavcev Sklada Mitja Čuk, ob njih pa še 80 slovenskih višješolcev iz Trsta. »Veseli nas, da nam bodo tudi letos priskočili na pomoč. Z njimi smo že imeli sestanke, na katerih smo jih seznanili, kaj pričakujemo od njih. Zelo pomembni bodo tudi pri samih tekmovanjih, saj bodo v neposrednem stiku z gojenci in jim pomagali na tekmovališčih. Pravilnik namreč veleva, da na tekmovališčih gojencem ne smejo pomagati trenerji,« je še do-
dala predsednica.
Regijske igre se bodo začele jutri ob 9.30 s slovesnostjo na atletskem stadionu na Kolonji, kjer bo slavnostni mimohod ekip, zadeonela bo himna Specialne olimpiade, gojenci bodo prisluhnili pozdravnemu nagovoru in pozdravom gostov. Častna gosta bosta Michele Pit-tacolo, paraolimpijski kolesar iz Porde-nona, in predsednica SPDT Marinka Pertot, Bloudkova nagrajenka 2015 iz Trsta. Sledila bosta slavnostna prisega in otvoritev iger. Nato bodo gojenci odšli na različna tekmovališča, spet se bodo zbrali na kosilu v Križu, kjer bo tudi daljši kulturno-razvedrilni program. Organizatorji pričakujejo obisk ministra Go-razda Zmavca in občinksega odbornika za šport Edija Krausa. (vs)
Program 22.
regijskih iger
9.30 Otvoritvena slovesnost na Kolonji (slavnostni vhod ekip, himna, pozdravni nagovor, pozdravi gostov) 10.00 krajši kulturni program 10.15 slavnostna prisega 10.30 otvoritev iger
Porazdelitev atletov po panogah in prevoz do posameznega prizorišča.
- atletika - na Koloniji, balinanje - v športnem centru pri Briščikih, plavanje - bazen Bianchi
13.30 kosilo, sledi daljši kutlrno-razvedrilni program
Soliden nastop naših plavalcev
Na plavalnem mitingu Città del Tricolore v Reggio Emilii sta slovenska plavalca tržaškega kluba Rari Nantes dosegla solidni uvrstitvi. V starostni kategoriji mladincev je Vidali tekmoval v treh disciplinah: na razdaljah 50 in 100 m prsno je bil drugi. Na daljši 200 metrski preizkušnji pa se je repenski plavalec uvrstil na tretje mesto. Nekdanji borovec Elia Pelizon je tekmoval v kategoriji dečkov. Na razdalji 50 m prsno je osvojil četrto mesto, na 100 metrski razdalji je bil drugi, na 200 m pa tretji.
Pred kratkim je Kristian Vidali na tržaški, že 12.Trofeji Calligaris zmagal v disciplini 200 m prsno. S časom 2:25,02 je hkrati izboljšal tudi osebni rekord.
Specialna olimpiada
Na pobudo družine Kennedy je bil leta 1963 v Združenih državah Amerike organiziran prvi športni tabor za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pet let kasneje so bile izvedene tudi prave športne igre. Danes je v svetovno gibanje specialne olimpiade vključenih že prek 200 programov iz 150 držav sveta, ki so združene v sedmih regijah. Specialna olimpiada Slovenije spada pod evro-azijsko okolje. Slogan specialno-olimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.«
šolski šport - Višješolci na Tržaškem
Tekmovali v štirih različnih disciplinah
Okrog 250 dijakov slovenskih tržaških višjih srednjih šol je včeraj dopoldan na atletskem stadionu Draghicchio na Ko-lonji sodelovalo na atletskem dnevu, ki sta ga skupaj organizirala zavod Ziga Zois in Jožef Stefan. Dijaki in dijakinje obeh teh šol so se tekmovanja udeležili polnoštevilno, liceja Prešeren in Slomšek pa (po predhodni prijavi) v bolj okrnjenem sestavu. Pomerili so se v štirih različnih disciplinah, to je sprintu, skoku v daljino, suvanju krogle in teku na srednje dolgi progi. Ločeni so bili po spolu in starosti. Razdeljeni so bili namreč na dve kategoriji, prva dva in zadnji trije razredi.
Vpogled v rezultate je za poznavalce našega športa zanimiv, saj so najboljše rezultate, poleg nekaj aktivnih atletov, dosegli pripadniki različnih športnih disciplin, od nogometa, košarke in odbojke do tenisa, smučanja, plavanja in še katere druge individualne panoge. Pa tudi kdo, ki ni aktiven športnik, je pokazal, da je telesno dobro pripravljen.
Tekmovalce in organizatorje je osrečilo tudi vreme, saj je bilo delno oblačno, zato ne prevroče v uteho tekačev, ki so se že po 12. uri spopadli z bolj napornima tekoma na 1.600 oz. 2.000 metrov.
Bienij ženske
100 m: 1. Meta Sterni (Preš) 13,62; 2. Tina Kralj (Stef); 3. Veronika Feri (Preš). Daljina: 1. Meta Sterni (Preš) 4,74; 2. Ni-ka Pahor (Pre); 3. Nastja Daneu (Zois). Krogla (2 kg): 1. Nika Pahor (Preš) 11,74;
2. Sara Zuppin (Preš); 3. Sara Skupek (Zois). 1600 m: 1. Nika Pahor (Preš); 2. Lara Bettocchi (Stef); 3. Martina Danev (Zois)
Bienij moški
100 m: 1. Jan Ferfolja (Preš) 12,45; 2. Loris Carli (Stef); 3. Gabrijel Terčon (Stef). Daljina: 1. Jan Ferfolja (Preš); 2. Adam Sa-ražin (Preš); 3. Igor Gregori (Preš). Krogla (3 kg): 1. Rudi Škerk (Preš) 12,86; 2. Matej Kalc (Zois); 3. Sandor Čuk (Stef). 2000 m: 1. Max Zuliani (Preš) 6:54,8; 2. Ja-noš Gruden (Preš); 3. Igor Gregori (Preš)
Trienij ženske
100 m: 1. Aleksija Terčon (Zois) 14,00; Marta Curri (Preš); 3. Petra Loredan (Preš). Daljina: 1. Marta Curri (Preš) 4,69; 2. Aleksija Terčon (Zois); 3. Katrin Don (Slom). Krogla (2 kg): 1. Jasna Vitez (Preš) 11,16; 2. Martina Bearzi (Preš); 3. Petra Loredan (Preš). 1600 m: 1. Nastja Maver (Preš)7:02,2; 2. Petra Corbo (Preš); 3. Vera Sturman (Stef)
Trienij moški
100 m: 1. David Colja (Zois) 11,50; 2. Martin Fajdiga (Preš); 3. Kristjan Vida-li (Stef). Daljina: 1. David Colja (Zois) 5,12; 2. Henrik Leghissa (Stef); 3. Simon Cettolo (Preš). Krogla (3 kg): 1. Samuel Zidarič (Preš) 14,46; 2. Ilja Kocjancic (Stef); 3. Luka Ghira (Zois) 2000 m: 1. Federico Ban (Stef) 6:43,8; 2. Martin Fajdiga (Preš); 3. Ivan Rojci (Stef)
Več fotografij na naši facebook strani
primorski_sport
□ Obvestila
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). NK KRAS prireja avtobus, za navijače v nedeljo, 24. maja, za tekmo Giorgione - Kras, veljavna za obstanek v D-Ligi. Prijave po tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 347-7313232 (Matteo). »GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja ob 17.30, v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli&Arduini. Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium. Poskrbljeno za pijačo in jedačo.
ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.6. do 19.6.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 60,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih.
Prijave (do četrtka 11.6.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander)
primorski_sport
facebook ^
Primorski
dnevnik
f
Z vami, naprej.
Posebna naročniška akcija
za nove naročnike ob
70. letnici Primorskega dnevnika
Vsem, ki se bodo odločili postati naročniki na Primorski dnevnik, nudimo do konca meseca maja posebno ponudbo: 7-mesečno naročnino za samo 100 evrov. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik na dom do 31. decembra 2015, do konca maja pa bo zanj časopis brezplačen!
A
A
A
A
A
A
A
APrimorski
r	dnevnik
za informacije: Trst: 040 7786300 - Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. maja 2015
23
RAI3bis
RETE4
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.00 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Af-fari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Serija: Il com-missario Montalbano 23.35 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Piano regolatore e progetti di sviluppo del porto di Triste 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
12.40 Bourdain: Senza prenotazione 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 12. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.15 Film: Colazione da Tiffany (kom., '61, i. A. Hepburn) 23.50 Film: Il principe e la ballerina (kom., '57, i. M. Monroe)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomerig-gio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Film: La grande bellezza (dram., '12, r. P. Sorrentino, i. T. Servillo, C. Verdone)
_ITALIA1_
6.40 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nan.: Chuck 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.40 Serija: The Vampire Diaries
21.05 Film: The Rock (akc., '96, i. S. Con-nery, N. Cage) 23.20 Nad.: Scandal
_RAI4_
11.35 Heroes 12.20 17.15 Andromeda 13.00 18.45 Star Trek Enterprise 13.40 90210 1 4.20 Heartland 15.05 Joan of Arcadia 15.45 Novice 15.50 Streghe 16.30 The Lost World 18.00 Doctor Who 21.00 Eurovision Song Contest 2015 23.00 Film: Crank (krim.)
_RAI5_
14.05 La Terra vista dal cielo 14.45 Il popolo dei cieli 15.40 I buongustai dell'arte 16.35 Tutti i segreti di un'opera d'arte 17.25 Novice 17.30 22.55 Memo - L'agenda culturale 18.00 I tesori dell'architettura 18.50 Gli impressionisti 19.50 Koncert: Tunisi, Museo del Bardo 21.15 Petruška presenta 21.20 Koncert: Honeck, Mozart, Mahler 23.25 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.30 Film: Vacanze romane (rom., '53, i. A. Hepburn) 16.30 Film: Rain Man - L'uomo della pioggia (dram., '88, i. D. Hoffman, T. Cruise) 18.50 Novice 18.55 Film: Le av-venture di Pinocchio (pust.) 21.15 Film: Ri-torno a Tara Road (dram.) 23.00 Movie.Mag 23.35 Film: L'albero del male (horor, '90)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.05 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.50 23.40 Serija: Sule tracce del crimine 15.35 Aktualno: Anica - Appun-tamento al cinema 15.40 Serija: A Gifted Man 17.05 Nad.: Legami 17.45 0.30 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Nad.: La mia casa e piena di specchi
17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.30 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Shark Tank
_IRS_
15.00 23.15 Live from Cannes 15.25 Film: No problem (kom., It., '08) 17.10 Note di cinema 17.20 Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It., '75) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Score (triler, '01, r. F. Oz, i. R. De Niro) 23.30 Film: Colpevole d'omi-cidio (dram., '02, i. R. De Niro, J. Franco)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: McBride 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il com-missario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiam-me 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 0.50 La mala edu-caxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 12.40 Le ricette di Gior-
17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35
Bourdain: Cucine segrete 19.35 Novice 21.00 Film: Quasi famosi (dram.) 23.05 Nad.: Xanadu - A luci rosse...
_CIELO_
12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.1518.15 Fratelli in af-fari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari di famiglia 20.15 Dok.: House of Gag 21.10 Film: Zohan (kom., '08, i. A. Sandler) 23.15 Film: Venere nera (zgod.)
_DMAX_
12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 21.10 Affari a quattro ruote 22.55 Salt Lake 23.45 Cacciatori di fantasmi
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Turbulenca 12.20 NaGlas! 12.35 Evropski magazin 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Mednarodna obzorja 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 15.50 Nad.: V boju s časom 16.20 Točka preloma 17.30 0.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum
SLOVENIJA2
6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.55 Odprta knjiga 10.15 Dobro jutro 13.15 19.00, 0.35 Točka 14.20 Odd.: Bleščica 15.00 Glasnik 15.30 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 16.30 Mostovi -Hidak 17.05 Pričevalci 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Od Eme do Dunaja 21.00 Pesem Evrovizije 2015, 2. predizbor, prenos 23.00 Film: Sredi vihre (dram.)
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Nogomet: Pokal Slovenije, finale, Luka Koper - Celje 16.10 Feelthe90 16.25 Slovenski magazin 16.55 Webolution 17.25 Najlepše besede 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Vaš super agent Flit (dram.) 22.15 Avtomobilizem 23.20 Sledi
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 20.00 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 22.25 Novice in vreme 21.20 Serija: Epilog 23.00 Serija: Na kraju zločina 23.55 Serija: Policijska družina
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.50 Risanke 8.5511.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.45 Pazi, kamera!
Četrtek, 21. maja Canale 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
La grande bellezza
Italija, Francija 2013 Režija: Paolo Sorrentino Igrajo: Toni Servillo, Carlo Verdone, Sabrina Ferrilli, Anita Kravos in Iaia Forte
V	Rimu, na Giannicolu že od samega jutra mrgoli turistov, ki se z autobusi pripeljejo na grič, da bi ujeli v fotoaparat vsaj delček tiste neizmerne lepote, ki se odpira pred njimi.
Japonec srednjih let doživi ob tolikšni čudovitosti Stendhalov sindrom in se zgrudi na tla. Ob isti uri, v sanjskem stanovanju, ki gleda naravnost na Kolosej, se s težavo, po enem tolikih rimskih žurov prebuja Jep Gambardella. Petinšestde-setletni novinar in pisatelj, kralj rimskih zabav in noči, ki se je v mladih letih iz Neaplja preselil v prestolnico.
La grande bellezza pripoveduje večplastno zgodbo. Najprej tisto monu-mentalnega, zgodovinskega, zanemarjenega a oboževanega Rima in nato še drugo: groteskno, ki govori o ljudeh, ki živijo v njem.
V	filmu nastopa tudi goriška igralka Anita Kravos.
10.20 12.20, 12.35 Tv prodaja 10.35 Serija: Kamp razvajencev 12.5016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.20 17.05 Serija: Komisar Rex 14.20 Film: Poslednji skavt (akc.) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Jack in Jill (kom., '11, i. A. Sandler) 21.20 Big Brother 22.50 Film: Široko zaprte oči (dram., '99, i. T. Cruise, N. Kidman)
PLANETTV
10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.40 Tv prodaja 12.10 17.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Zasebna klinika 16.10 21.00 Bar 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ta teden z Juretom Godlerjem 22.35 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24 Četrtek, 21. maja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010
Nad zahodno in srednjo Evropo je ciklonsko območje s hladno fronto, ki bo zvečer dosegla naše kraje. Z jugozahodnim vetrom k nam še doteka topel in vse bolj vlažen zrak.
Dopoldne bo povsod po deželi deževno vreme, še zlasti na vzhodnem delu kjer bo oblačnost povečana. Popoldne bo spremenljivo in ponekod se bo razjasnilo čeprav za manj časa. Vreme bo v teku dneva zelo nestabilno. Ob morju bo pihala zmerna burja, po nižinah pa veter iz severa. Ohladilo se bo.
Danes bo oblačno, deževno in hladneje. Popoldne bodo padavine oslabele in ponekod tudi ponehale. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja, tam bo tudi nekaj sonca.
Jutri bo dopoldne oblačno s padavinam i, ki se bodo tekom dneva postopoma okrepile. Po nižinah bo še pihal zmeren veter s severa, ob morju pa zmerna burja. Še bo hladno.
Jutri bo oblačno in deževno. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
1
-1 -3
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 8 in v gorah 9.
V Savdski Arabiji osem delovnih mest za rablje
RIJAD - Savdska Arabija je objavila razpis za osem prostih delovnih mest za rablje, ki bi izvajali usmrtitve pretežno z obglavljenji. V državi so letos usmrtili že 84 ljudi, skoraj toliko ljudi kot lani v celem letu (87). Kot je navedlo ministrstvo za državno upravo, za zaposlitev niso potrebne nobene kvalifikacije in ni treba opravljati običajnih izpitov. Poleg obglavljenj se od kandidatov, ki bodo izbrani, pričakuje tudi izvajanje amputacij, ki bi jih v skladu s strogo različico islamskega šeriatskega prava odredila sodišča.Amputacija ene ali obeh rok je v državi rutinska kazen za krajo. Trgovanje z mamili, posilstvo, umor in oborožen rop pa se kaznujejo s smrtjo. Večino usmrtitev izvedejo z obgla-vljenjem, nekaj pa tudi s strelskim vodom, kamenjanjem ali križanjem.
Jutranje zabave pred pričetkom službe vse bolj popularne
tokio - Odločitev proti spornemu načinu lova
Delfini naj živijo
TOKIO - Japonski živalski vrtovi in akvariji so včeraj z glasovanjem sprejeli odločitev, da ne bodo več uporabljali delfinov, ki jih na sporen način lovijo v zalivu Taiji. S tem bodo lahko ohranili članstvo v Svetovnem združenju živalskih vrtov in akvarijev (Waza), ki jih je minuli mesec zaradi tega vprašanja suspendiralo. Na sporen lov na delfine v zalivu Taiji je mednarodno javnost opozoril dokumentarec Skriti zaliv (The Cove), ki je leta 2009 prejel oskarja. Film prikazuje, kako jate delfinov prisilijo, da priplavajo v odročni zalivček, kjer jih nato pokoljejo z noži ali jih kasneje žive prodajo.
Združenje japonskih živalskih vrtov in akvarijev (Jaza) je danes odločilo, da svojim članom prepove pridobivanje delfinov, ki so jih med tovrs-
tnim lovom ujeli v Taijiju, pa tudi sodelovanje pri izvozu in prodaji tam ujetih živali. Za odločitev in s tem obstanek v Wazi je glasovala prevladujoča večina 152 članov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Predsedujoči japonskemu združenju Kazutoshi Arai je sicer včeraj poudaril, da Jaza lova v Taijiju ne obravnava kot okrutnega. Izvršni direktor Jaze Kensho Nagai pa je še pred glasovanjem povedal, da združenje letno iz Taijija pridobi okoli 20 delfinov, pri čemer pa naj bi izboljšali način lova in ga ločili od vsega, kar je namenjeno pridobivanju mesa delfinov.
»Nadzora nad preostalim ulovom delfinov, katerega del naj bi prodali lokalnim posrednikom za akvarije na Kitajskem in Bližnjem vzhodu, nimamo,
je še dodal Nagai. Prebivalci Taijija sicer že dolga leta zagovarjajo lov na delfine, češ da je njegov cilj pridobiti delfinje meso, ki je tradicionalni del njihove prehrane. A več delfinov, ki jih v zaliv prisilijo tako, da jih z ladjami stisnejo skupaj in jim preprečijo, da bi odplavali, ne ubijejo, temveč jih žive prodajo. Kritiki poudarjajo, da povpraševanje po delfinjem mesu ni veliko in da je okrutni lov dobičkonosen zgolj zaradi visoke cene, ki jo lahko delfini dosežejo pri prodaji akvarijem ali šovom z delfini.
Japonski mediji so konec tedna poročali, da skoraj polovico delfinov v akvarijih v deželi vzhajajočega sonca ulovijo s sporno metodo lova, pri čemer pa niso navedli, ali so ti delfini ulovljeni v Taijiju.
NEW YORK - Najprej užitek, nato delo, pravijo nekateri v ameriškem New Yorku, kjer so jutranje zabave, še pred začetkom službe, vedno bolj priljubljene. Nenavadni običaj se že širi tudi v druge metropole, kot sta London in Berlin. Na Manhattnu je ponudba za tiste, ki bi se želeli pozabavati še pred odhodom na delo, kar široka. Pred nebotičniki Manhattna se je mogoče na primer ob zori s pijačo in glasbo, ki jo vrti DJ, pozabavati na ladjah. Namesto alkohola, ki ga na takšnih zabavah ni na voljo, nudijo hektolitre kave. Tudi obleka je primerna času in naslednjemu opravku - mora biti takšna, ki je primerna tudi za v službo.
brno - Izjava mestnega sveta
Opravičilo za povojni
izgon tisočev Nemcev
BRNO - Češko mesto Brno se je sedemdeset let po t. i. brnskem pohodu smrti opravičilo za izgon etničnih Nemcev iz mesta po koncu druge svetovne vojne. Mestni svet je danes sprejel izjavo o spravi, v kateri so izrazili obžalovanje nad dogodki
30. maja 1945 in v naslednjih dneh, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Ta-krat so več tisoč ljudi v Brnu prisili, da so zapustili mesto. Iz mesta so na 60 kilometrov dolg pohod proti Avstriji izgnali okoli 26.000 nemško govorečih meščanov. Med pohodom je umrlo najmanj 2000 ljudi, med njimi ženske, otroci in starejši moški.
Brnski desnosredinski župan Petr Vokral je dejal, da mesto prosi za odpuščanje za napake iz preteklosti.Komunisti in socialdemokratski politiki v Brnu so izjavo že kritizirali. »Politiki ne bi smeli vrednotiti preteklosti,« je dejal guverner regije Južna Moravska Michael Hašek iz češke socialdemokratske stranke. Po drugi svetovni vojni so iz tedanje Češkoslovaške izgnali okoli tri milijone Nemcev.
Andrea Massi: Slovencem manjka pripadnosti
PORTOROŽ - Slovenci imate pred drugimi narodi številne prednosti, manjka pa vam pripadnosti, je na odprtju Poslovnega dogodka v okviru Microsoftove NT konference v Portorožu povedal vodja ekipe Tine Maze Andrea Massi. Dinamike v ekipi so zelo pomembne, zato je treba graditi na pripadnosti in osredotočenosti na cilj. »Ne razmišljajte, da bi že prvi dan nekaj zaslužili. Moj cilj pri Tini ni bil, da zaslužim denar, ampak da zmaguje,« je dejal. Udeležencem je svetoval še, naj poskrbijo za prožnost ekipe in prenos izkušenj, znanja in mentalitete.
Najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Tina Maze pa je spregovorila o lastni transformaciji v vrhunsko smučarko. »Leta 2006 sem bila v enakem položaju kot marsikatera podjetja danes, v veliki krizi, v depresiji. A nekako sem se zavedala, da to ni to in da nekaj lahko naredim iz sebe. Ni šlo za veliko tveganje, saj takrat nisem imela veliko za izgubiti - vse, kar smo naredili, je bilo lahko le boljše,« je dejala. Ključni trenutek v njeni transformaciji je bil, ko je videla, da ekipa stoji za njo in se bori z ovirami.