Katollšli cerkven list.
Danica iuhaja vsak petek na celi poli, in veljft po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za četirt 1. ta 1 tri**- K Kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtn« na T i. dur piaci.ik. izide
Danica dan poprej.
TpfcaJ XXIV.	V Ljubljani 15. grudna 1871.	I Ani 50.
P(/ II pred zborom (kongresom),
ki so ga v Parizu napravljali I. 1H60.
Francoski cesar: „Ecce horao! Glejte, Človek!" (Jan. 19, 5.). „Kaj se vam zdi V (Mat. 26", 60.).
Anglija: „Preč z njim, preč z njim, križaj ga!" (Jan. 19, 15.).
Svecija : „Rekli so: Smerti je vreden." (Mat. 26, 06.,).
Avstrija: ,,Kaj pa je hudega storil?" (Mat. 27, 23.).
Sardinija: „Mi imamo postavo (če je nimamo , jo pa naredimo), in po postavi mora umreti." (Jan. 19, 7.).
Borusija: „Jaz ne najdem nobene krivice nad njim." (Jan. 18, 38.).
Hispanija: „Jaz sem nedolžna nad kervjo tega pravičnega." (Mat. 27, 24.).
Portugalija: „Cemu ta potrata?" (Mat. 26, 8.).
Rusija: „Kaj nam je mar, ti glej !" (Mat. 27, 4.).
Napolitansko: „Ko bi se ravno vsi pohujšaii nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal." (Mat. 26, 33.).
Francoska cesarica: „Nič si ne dajaj opraviti s tim pravičnim; zakaj veliko sem terpela danes v sanjah zavoljo njega." (Mat. 27, 19.).
Francoski cesar: „Zdrav bodi, učenik!" (Mat. 26, 4'J.J. „Duh je sicer voljan, meso pa slabo." (Mat. 26, 41.).
Keršansko ljudstvo: „Gorjč tistemu človeku, po kterem bo izdan." (Mat. 26, 24.).
Keršanski vladarji: „Resnično, on je prevzel naše bolezni, in on je nosil nase bolečine; mi pa smo si ga mislili ko gobovega, in udarjenega od Boga in poniža-nega." (Iz. 53, 4.).
Škofje in duhovni: „Serčen bodi, prav blizo je, da te bo Bog ozdravil." (Tob. 5, 13.).
Papež: „Sedite tukaj, da grem tje in molim." (Mat. 26, 36.). „Čez tri dni bom vstal." (Mat. 27, 63.). Blagor mu, kdor koli se ne pohujša nad menoj." (Luk. 7, 23.). (Šlez. časn. 1860.),
Primerjaj s tem naslednje, in spoznal boš iz tega, kako žalostno, nesrečno in krivično je ravnanje deržav zoper papeža in katoliško cerkev.
Kersansko katolistvo pred sodnjini stolom evro-pejskih deržav.
Nemčija: „In veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa se ljudstva." (Luk. 22, 2.), „Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga niso našli, dasiravno je bilo veliko krivih prič pristopilo. Tedaj je veliki duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč: „Kaj potrebujemo še prič?" (Mat. 26, 59.60.65.). „Ako bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga ne bili izdali." (Jan. 18, 30.). „Slišali ste bogokletstvo, kaj se vam zdi?" (Mark. 14' 64.). „On pravi, da je on Kristus, kralj." (Luk. 23,
2.). Vsak, kteri se kralja dela, cesarju zoper govori." (Jan. 19, 12.). „On ljudstvo sunta." (Luk. 23, .*►.). „Ako ga pustimo, bodo vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani in vzeli našo deželo in naš narod." (Jan. 11, 47. 18.).
Buden: „0ni pa so rekli: Smerti je vieden. Tedaj so mu v obraz pljuvali" (Mat. 26, 66.), „ga zasramovali in bili." (Luk. 22, 64.).
Bavarija: „Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal?" (Mat. 26, 15.).
Belgija: „Ko je pa veči hrup prihajal, je vzel vode, in si je roke umil vpričo ljudstva, rekoč: ,,Jaz sem nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi glejte!" (Mat. 27,24.^
Dansko in Svedija: „Ne poznam tega človeka.' (Mat. 26. 72.).
Anglija: „A!i obsodi naša postava človeka, ako ga popred ne zasliši, in ne pozna, kaj dela?" (Jan. 7, 51.). In zdaj vam tedaj rečem : Odstopite od teh ljudi in pustite jih; zakaj če je od ljudi ta naklep ali to delo, se bo razderlo; če je pa od Boga, ga ne bote mogli razdreti." (Djan. ap. 5, 38. 39.).
Francija: „Ko bi se ravno vsi pohuišali nad teboj, se jaz ne bom nikdar pohujšal. Akoravno bi mi bilo s teboj umreti, te ne bom zatajil." (Mat. 26, 33. 35.).
GreČija: „Kaj nam je to mar?" (Mat. 27, 4.).
Holandija: „Krivega ne najdem nad tem človekom" (Luk. 23, 4.).
Saksonija: „Za zdaj le pojdi; o nriložnem času te bom pa poklical." (Dj. ap. 24, 25.). »Poslušali te bomo zastran tega drugikrat." (Dj. ap. 17, 32.).
Portugalija: „Kaj je resnica?" (Jan. 18. 38.)
Italija: „Tale je, njega primite." (Mat. 26, 48.). „Bolje je, da en človek umerje za ljudstvo." (Jan. 18, 14.).
Avstrija : „Vsi se bote pohujšaii nad menoj." (Mark. 14, 27.).
Rusija: Pastirja (škofe) bom udaril, in razkropile se bodo ovce čede." (Mat. 26, 31.).
Švica: „Mi imamo (naredimo) postavo, in po postavi mora umreti." (Jan. 19, 7.).
Španija: „Ecce homo!" Glejte, človek!" (Jan. 19,5.). „Njegova kri pridi na nas in naše otroke!" (Mat. 27, 25.).
Turčija: „Kaj je pa hudega storil?" (Mark. 15, 14.).
Virtenberško: „Nisem našel nobene krivice nad tem Človekom v tem, česar ga tožite." (Luk. 23, 14.).
Deržavno cerkvenstvo (take osebe, ki vladi v vsem kimajo, če se tudi v cerkvene reči vtika in cerkvi nasprotne postave daje; imenujemo jih „jožefinarje", ki za papeža-kralja nič kaj ne marajo): Nimamo kralja, razun cesarja." (Jan. 1!», 15.). Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijatel; zakaj vsak, kteri se kralja dela, cesarju (vladi) zoper govori." (Jan. 19, 12.).
Prostomavtarji, blatarji, judovski in mnogi liberalni
Časniki s .svojo brezbožno derhalijo: „0ni bo pa vpili: Preč z njim, preč z njim, križaj ga!" (Jan. 19, 15.). „Spusti oam Baraba, ki je bil zavoljo nekega v mestu storjenega punta in uboja v ječo veržen." (Luk. 23, 18. 19.). „Strebimo ga z dežele živih, da njegovo ime ne bo več v spominju" (Jercm. 11, 19.).
Katolištvo: „Kakor nad razbojnika ste sli me lovit z meči in s kolmi; vsak dan sem sedel pri vas, in učil
v	tempeljnu, in me niste prijeli." (Mat. 26, 55 ). „Ako sem hudo govoril, pričaj od hudega; ako pa prav, zakaj me biješ?" (Jan. 18. 23.). „Veliko dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo kterega teh del me kamnjateV" »Jan. 10, 32.). „Toda to je vaša ura in oblast temč." i Luk. 22, 5:i.). ,,Gorje pa vam pismarji in farizeji, hinavci! Ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi;
vi	namreč ne greste vanj, in kteri hočejo vanj iti, jim ne pustite iti. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! ker po morji in po suhem v*e obhodite, da enega k svoji veri spreobernete; in kadar je spreobernjen, ga storite otroka pekla, dvakrat hujšega, kakor ste vi." (Mat. 23. 13. 15.». „r.orje vam, ki dobro imenujete hudo, hudo pa dobro, ki temi pravite luč, luči pa tema, ki grenko v sladko, sladko pa v grenko spreminjate ! Gorje vam, kteri ste modri v svojih oččh, in sami pri sebi razumni! Ki hudobnega opravičujete zavolj darov, pravičnemu pa njegovo pravico jemljete." (Iz. 5, 20. 21. 23.). , Pokončal bom modrost (Dnllingerjevo in vsih njegovih pajdašev) modrih, in razumnost razumnih bom zavergel." '1 Kor. 1, iu.). ,,Svojo cerkev pa bom zidal na to skalo (■ v Potra, in peklenske vrata je ne bodo zmagale," <.\i it. K», 1 "v ktera je steber in terdnost resnice." (I. lini. 15 . .,Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevčruik iu očitni grešnik." (Mat. 17.). Kdor ne veruje 'kar katoliška cerkev uči in zapoveduje verovati), bo pogubljen." Mark. 1*1,	(Po Vaterld. iz Germ.)
Srobotf* floti — r peke! t sr obori* gori r nebes*. Mi ter* ti Je ijubsi?
Neutajljivo je, da naloga vsih pospeševalcev člo-ve-k»-ga blagra moia ta biti, da človeštvo pride k miru kolikor j» mogoče na zemlji. Dandanašnji -.e mnogotero misli, da bo človek potlej sreč n, in miren, ako se vsih postav in zavez znebi, kolikor koli jem goče , posebno pa ver-kih in nravskih. Čakajte malo!
Kliče veda, učenost bodipr. >ta; šola bodi prosta brez ozira na vero, tedaj brez ozira na dušo iu na prihodi je življenje uboge mladine? Lepega ti nauka! Vse liai sc v šoli sine govoriti, vse učiti, veri naj bolj nasprotne ,,hipotese" razkladati, čc tudi se verska podlaga razdira učencem? I.epe ti take poti k sreči, k miru!
V naj novej-ein času se sila dela, da bi se rešili, oprostili delavci od kapitala, od posestva, — da bi se re.-ile hudodelstva izpod postave. In kako naj bi se to zveršilo, je najprej pokazala z nezmernim divjanjem komuna v Parizu, in naslednjič to poskušajo s požiganjem sem ter tje po svetu. Bodo mar s timi pošastmi, tolovaj stvi mir pridobili svetu, ali saj sami sebi?.. Ča-kite malo!
Italijani zlasti se išejo spod „pravice" emaccipirati s tolovajstvom, ropom, posilstvom cerkvene lastnine, in Viktor Kmanvel si je s tira taki mir pridobil, kakor pripovedujejo, da nikoli in nikjer pokoja nima. Ga bodo mar drugi s takim počenjanjem več pridobili?... Danes že se ne!
Z veliko silo se oprostuje tako imenovana ljudska šola. Po mnozib potih, pravi briksenški knez in škof, so se gnali zato namero. Ločevali so nauk od odreje, rekši: šola naj le samo uči, ne pa odrejuje. V severno-amerikanskih deržavah so to načelo tako vintali, da
učitelj še čerhniti ni smel v šoli kacega pravila ali nauka, kako naj se živi, kaj je prav ali ne. Na Nemškem bo šoli so-odgojo dopustili, toda prašanje je, kaj se s to odrejo misli? Neki protestanški pedagog meni, da veri in cerkvi 2a odrejo mar ne bodi, češ, da Cerkev se je preživela in ni več odgojnica človeštva, — šola je stopila na njeno mesto. Podobne brezglavne marnovanja so se slišale tudi o Beustovem času v deržavnem zboru in po učiteljskih shodih. Med drugimi je zagrebški učit. shod dosti govoril o zvezi z nemškimi pedagogi in šolniki, akoravno je znano, kakošne načela imajo premnogi nemški pedagogi z Dittesom vred. Vsa zgodovina priča, da narode stalno in koristno olikuje le sama Cerkev; njena pomočnica je šola, pa tista šola samo, ki je hči matere Cerkve in uči iu izobrazuje človeštvo po njenih načelih. Kdo da narode v resnici budi in osrečuje, kažejo med drugim naznanila iz Amerike, - tudi v zadnji Danici. Kdor pa v Cerkvi sovražnem pomenu narode izobraža, on jih ,,zobraža," on podira in kvari. Vzemite danes s sveta papeža in njegove zveste vernike, pa povejte, kje imate še kaj stalnega in zanesljivega? —
Neka odreja je tako imenovana umovalska ali raci-jonalistiška, češ, da je človeku zadosti neko spoštovanje nravne postave; kakošna pa je nravnost, čednost, spodobnost brez vere, to je vsakemu znano. To je blizo tako, kakor bi rekel sinu: očeta in mater zaverzi, njune nauke pa spoštuj.
Po enakem kalupu je neka zgolj humanistiška, človekoljubna odreja — brez Boga.
Naj se le vije in emaneipira človeštvo spod postave in vere, kakor hoče, resničuo vekomaj ostane, kar je rekel veliki Avguštin:
Serce človekovo je za Boga stvarjeno in vedno nepokojno je naše serce, dokler v Bogu ne počiva.
Svoboden v resnici tedaj je, kdor se oprosti izpod jarma greha in nejevere in stopi pod postavo Kri-atusovo, ktera edina pelje k miru, pelje v življenje.
Pij II r V* t ikona, Viktor Kmnnrel n* Čitorijn. €S*rib*t<li n* aficttk.
27. listopada je bil čuden dan za Rim. Na homcu Citoriju je kralj zbor pričel; v Vatikanu je namestnik Kristusov imel pred seboj prostovoljno zbrane najve-Ijavniši Rimljane.
Kralj se je na Citorij peljal v zapertein vozu. Kakor kdo, ki ima hudo vest, tišal se je v kot na vozu in le sem ter tje se je pokazala pozdravljajoča roka. Guječa je bila precejšna, sprejem pri dohodu merzel, pri odhodu še merzlejši. V sobani veliko zveranje; ravno braziljskega cesarskega osebslva pa je bilo zraven prav treba, češ, tudi braziljsko katol. monarhištvo je terst, za papeža in zoper njega ob enem.
Ravno ta čas pa je bilo pri sv. Očetu blizo 10U0 zastopnikov rimskega plemstva in meščanstva in v Rimu bivajočih katoličanov. Brale so _se tri adrese, ki so pre-klicjvale, kar se je godilo na Citoriju.
Odgovor častitljivega Pija je velikansk tudi le v posnetku. „ Vojskovanje je imela Cerkev in zmage je obhajala, odkar stoji," je rekel Veliki Pij. „Ravno so bili sovražniki Božji Zveličarja na križ pribili, že je rimski vojak pod križem primoran spoznal: ta je bil Sin Božji, in derhal radovednežev je na persi terka-joča s Kalvarije šla. Od tistihmal ni bilo brez borb v Cerkvi. Bog pa je Cerkev zidal na skalo in hoče, da naj skala terdna bode, peklenske vrata naj je ne premagajo. — Kri mučenikov je v pervo pokrivala zemljo, prostori rimski so se napajali s tem „semenom kristja-
nov." Poalednjič pa so zginili tirani, trinogi sami so se naveličali svojega dela, in Cerkev je dosegla zmago in mir. Nastopila je dolga verata bojev zoper krivoverstva, nastopila nadalje prederznost cesarjev, — Cerkev pa je vselej zmagala."
„Današnje dni ni več prašanje za mučeniško kri, krivoverstva ne morejo več Cerkvi škodovati; ali vojska ni več zoper oddelek, vojska je zoper vso Cerkev; orožje ao novošegni uki, Bog brez razodenja, brezboštva in materjalizem. S temi pomočki hočejo tudi Rim, ae-dež reanice, kakor pravi papež Leon, narediti za sedež vsih zmot. Tudi iz te vojske bode Cerkev šla zmagovita. Poroštva tega so skazovanja, ki se papežu opravljajo, je katoliška mladina, ki je pripravljena tudi kri dati za sv. Cerkev... Edinosti je potreba v aedanji vojski; katoličani vsih dežel naj se toraj sklenejo z rimskimi, da bijejo Božjo vojsko. Potrebna je edinost in stanovitnost. Prazno je govoriti o spravi; ker Cerkev se z zmoto ne more spraviti.... Bog in belial, luč in temota, resnica in laž se nikakor ne morejo spraviti" itd. Vtis, ki ga je taki govor storil pri poslušavcih, ae ne d& popisati. Kaj pač so neslane liberalske besedovanja proti tako tehtnim besedam poglavarja sv. Očeta!
Koliko je dosegel Viktor Emanvel ta dan, to ae je pokazalo še tisti večer. Razavitljene so bile ulice in Ka-pitol v Rimu, ne pa osebne hiše, razun tistih, ki jih je mestna gosposka dala razsvetliti ; po cestah pa ni bilo slišati druzega klica, razun: „Živi Garibaldi, živi republika!" in popevalo se je: „Garibaldi 6—11 nostro r&. Garibaldi je naš kralj." —
Ali to ni naj britkejši aatira ? V Rim je kralj prišel, je zbor pričel, — in precej po noči mu propad pojejo!... Tako je. Francosko je strahovito padlo , ker je očeta keršan8tva njegovim sovražnikom izdalo; padel je Napoleon, ker je papeža pomagal oropati: kako je mogoče, da bi se ohranil on, ki hoče ta rop vživatiV --
Vsaka krivica se grenko mašuje. Človek, vari se hudih dčl: Kratka je zmota, dolgo je kesanje.
Ali so res reveii poškodovani z da-rovi za papež a f
Nekteri pobratimi tiatega gospoda, ki ga je bil zapeljal denar in nevošljivost, da je gospodom judom svojega Gospoda izdal, in se poalednjič na njivi pod Oljsko
§oro obeail, pišejo v časnikih gospodov judov in gospo-ov liberalcev, kolika krivica ae godi, ker Danica nektere darove sprejemlje in jih našemu sv. Očetu starčku papežu Piju IX pošlje; ko so vender doma take potrebe! —
Toda tudi mi bi imeli kaj svetovati in povedati. — Ljubljanski gg. liberalci vsako leto na tisuče pošljejo dunajakim in drugim gg. judom in gospodom zatiravcem naše matere katol. Cerkve za časnike, ki našo vero spodjedajo in 1U00 in 1(XX) ljudi nezadovoljnih sami seboj, z Bogom in svetom in toraj nearečnih storč : mar bi gospodje ljubljanski liberalci ubogim dali ta zaver-ženi denar, za kterega ai kupujejo nevero, greh, laži, krivično politiko in pogubljenje sami sebi, pa dostikrat tudi svojim ženam in otrokom.
Gg. liberalci si tudi velike atroške delajo v shodih po steklenjačah in druzih sobanah, po kterih delajo naklepe zoper domačine, zoper neoveržljive pravice našega slovenskega jezika, zoper našo sv. vero itd. To je sklenjeno z marsikterimi stroški in čisto prazno delo, sa ktero jih ne le nobeno plačilo, ampak še hud odgovor čaka. Naj bi raji velike stroške, ki jih s tim imajo, za uboge dali. -
Tacih reči bi jim zamogli še toliko našteti, zlaati
ako bi v njih stanovanja pogledali, da smo si sveati, da bodo reveži kaj dobro oakerbljeni in oni aami nič na škodi, ako dobri svčt sprejmejo. Samo pri pustnih burkah, ako jih iz ljubezni do ubožnih opuate, jim zamo-rejo stotine in stotine nakloniti. —
Čudno je , da gospodje judje in njih gg. prijatli le samo tiste beliče s tako bistrim očesom vidijo, ki jih dobre serca papežu dajo; do celih kupov zadeganih denarjev so pa slepi.
Darovi za sv. Očeta so čisto radovoljni, in kdor d& kaj tukaj, daje naj berže tudi drugim potrebnim. Koliko darov je Danica že zbrala za razne pogorelcc itd.! Ko bi tudi noben človek za sv. Očeta nič ne dal, kdo je porok, da bi se tisti denar potlej dal na Notranjsko ali pa kam drugam za uboge in da bi ravno tisto potlej reveži dobili? Ali mar liberalci, ki za papeža nimajo druzega kakor zaničevanje , ali pa vredniki liberalnih listov veliko denarjev pošiljalo ca Notranjsko ali pa ga ob petkih med reveže delč? Kteri dajejo revežem? Gotovo tisti, ki so tudi sicer usmiljeni in dobri kristjani. Nejeverec še tisto iz posvetnih namenov dd, če že kaj da.
Na Laškem so bili in so še vse drugač „blagočutni" gg. nevošljivci, kot ste vi gg. prijatli gospodov zatirav-cev naše vere. Košatili so se večkrat celo v parlamentu zoper darove za papeža. Le berite n. pr. „Armonio" prejšnih let, in vidiii boste. Pa kaj so dosegli? To, kar bote Vi s svojim mermranjem, da so namreč usmiljeni ljudje še več dajali in dajejo za sv. Očeta.
Povem Vam pa še to, gg. zavidljivci, da noben tistih, kteri so kdaj za papeža kaj dali, kolikor mi je znano, ni še prišel pred vrata krajcarja prosit: tacih pa prav veliko, ki mu niso nikoli nič privošili, in bili so mnogi liberalci vmča, še brez goapodov liberalnih vrednikov ni bilo. In kar je bilo, nam nihče ni porok, da bi se ne ponavljalo. Sicer je bila pa revšina tudi že ob tacih časih, ko papežu nihče nič ni dal, in pomočnikov blezo ne obilniših kot zdaj, zlasti liberalnih ne.
Ms Amerike•
(Pisma naših mladih rojakov.)
Iz opatije sv. Ludovika, 11. septembra 1871.
(Dalje.)
Toliko tedaj o P. Veninger-ju. Drugo je vse po navadi. Pretečeni teden smo pričeli — zadnje leto bo-goalovstva! kako malo sem še pripravljen, to sem posebno videl v duhovnih vajah: praeparatio remota: ha-bitua clericalia — oh še „actus" so tako redki — kje pa je še habitus! — Sicer mi tudi še v potrebni učenosti precej terda gre, ker nimam samo zaae skerbeti, ampak zraven še svoj gerški in latinski red nadaljevati in zraven so me letos še za pervega pretekta naredili (lani sem bil le za „viceprefekta").
Do zdai imamo 58 študentov in 18 bogoslovcev. Vse življenje tukaj v kolegiji me prav živo spominja na Alojznico ; le na zunanjo gimnazijo nam ni treba hoditi, temuč imamo vse doma pod streho. Morebiti bo Vas še veselilo zvediti, kakšen red da imamo. Takole dan na dan: 3/45 vstanejo študentje (mi redovniki ob ^4), '/,<» sv. maša in po maši zajutrek (kava in kruh z molases-om (domačim sladkorjem namazan); ob 7 se začne učenje in bogoslovci imajo dogmatiko; ob 8 latinski redi, ob 9 greški in angleški, ob 10 matematični. Ob 11 kosilo, počešenje presv. R. Telesa in potlej prosto. Ob ! mo-droslovje, lepopiaje , risanje , ob 2 nrav (moral), govorništvo (retorika), zgodovina, zemljepisje, ud 3—4 prosto. Ob 4 cerkv. zgodovina, katekizem, naravoslovje in kup-čijatvo (Buchhaltung), ob 5 nemški razredi, ob ♦> več erja in potem prosto. Ob '/ts večerna molitev, potem učenje (studytims - Studirzeit) in o poli 9 grejo spat. —
Glasba in petje se se posebej uči. Ob nedeljah vstanejo pol ure pozneje, potem je kot po navadi jutranja molitev in potlej zajutrek. O 1 2S peta maša in pridiga, 10—11 učenje, in popoldne ob 3 sv. roženkranec in litanije; 5—G učenje in drugo po navadi. O četertkih je učenje do 9, potlej pa prosto do 5 popoldne in drugo kot po navadi. Navadna igra v prostem času je „žoga" (bali), po letu ravno kot kranjski študentje „v Gašteji" — (base-ball); po zimi pa z nogami v dveh trumah, ki jo sujejo skušaje se, ktera stran jo bo pred spravila „domu" (home). Ta igra se imenuje „Fo- t-ball" in igrajo jo navadno po ledu na jezeru. Imamo pa tudi gimnastične priprave; — naj bolj jih pa mika „guncalica" (swig) in „flying duchinan" (flaing dočmen, „ferčajoči nemec," nekako vreteno in na vsakem koncu eden sedi, — pa jih eden zadervi okoli, — skoraj kakor pri Vas „cir-cus"J. Velikrat, posebno zdaj v jeseni, po večerji na-pravljajo ognje, ker se vedno okoli kloštra posekuje — in les! se potlej večidel tako požge, da se „bush" (gozd) nekoliko sčisti in sčasoma poblaži. K spovedi gre j o vsak mesec. Reči pa moram, da jih je več tukaj, ki grejo vsako nedeljo k sv. obhajilu in še niso bogoslovci. Koliko takih bi se pač pri Vas med 5* študenti dobilo V (Natihoma Vam povem, da še v Alojznici nisem takega poznal! in še nekaj, da še sam nisem bil taki.) — >,Ja> ja, pravi P. Veninger, Amerika ich kenne dich! — Amerika ist ein Land, wo ich — (Weninger) einen sicherern Weg zum Himmel zu tinden hotie, als in Europa. — Tako tudi jest mislim; s tim pa, se ve, tudi ni rečeno, da bi ne bila v kakem u. ugem oziru Evropa boljši kot Amerika. — Letos imamo tukaj 3 protestante, ki so prav dobri in mirni fantje in posebno tudi pridni, kolena pa le ne morejo vpogniti: strašno prevzetna in ošabna mora biti njih vera! — Eden tih — naj mlajši — mi je rekel pri priložnosti: Ja wir Episcopalen beten immer, ako smo mi jeli moliti, je debelo gledal — in njega samega še nisem vidil moliti, — ne vera, kako molijo. Se eno: ravno tega jc njegov škof ,,'oirraal" ravno predno je semkaj v naš koleč (kolegiju) prišel — češ „da bi nepremagljivo stal v taki nevarnosti." — ^Eden teh „gajst »v" nam jo je domu pobral, oče ga pa spet nazaj sili; ne vem, kako se bo ta pogodila.)
Se tale listek naj Vam priložim in nadaljujem o naših študentih. Na jezero jih le redkokrat pustimo, ker so preveč neprevidni, in bi sc lehko kaka nesreča pripetila, ki »Bi potlej, se ve da, na kloštru obvisela in neke baže ljudje bi jo gotovo še skušali prilepniti katoliški cerkvi. Sicer imajo pa študentje za svoje veselice dosti prostora brez jezera in se res tudi kmalo privadijo. Koj od začetka se časi kteri malo kisa, ko se enkrat vidi v gozdu, odločen od vsega sveta. Ako pa vidi, kako jo drugi skačejo in se veselijo, jo tudi kmalo za njimi potegne in kmalo pozabi na dom in aruge reči — in na koncu leta se še celo marsikteri čmeri, da mora iti. — O Marijni bratovščini (sodality of Immaculate Con-ception), mislim, sem že Vam omenil. — Jest sem vedno zdrav in prav zadovoljen, angleško jo že lomim — pa le lomim --- časi že moram gospodom študentom „speech" (spič, govor) narediti, če je treba kako nerodnost zadušiti; pa se vselej malo anam; če sem pa malo nasajen, mi pa lože gre, ali če zato tudi bolje govorim, tega ne vem. — Mati (ranjca) mi neizrečeno velikrat pridejo na misel, posebno ker so me tako neizrečeno ljubili. Tak o so šli težko od doma, — pa so vendar šli, — sej veste zakaj : in tukaj, ki bi jim sicer gotovo ne bilo nič dopadlo, so bili veseli, rker sva bila midva tukaj; posebno tukaj v kloštru se jim je tako „fletno" zdelo, da bi bili zmiraj radi tukaj. Tolikrat so prišli naji obiskat; - zdaj jih ni nikdar več — ne vidim jih več,
—■ ali pozabiti jih ne morem. Vsi Kranjci so jih skoraj poznali in jih blagrovali, kakor so mi sami pravili, in veselili se z njimi, da bojo kmalo dobili svojega duhovna. V našem kloštru in v nunskem pri sv. Jožefu so jih vsi poznali, in naji milovali, da so nama tako dobra mati umerli. Tukaj so opat napravili slovesni „Reqiuem" zanje in vsi očetje so zanje brali sv. maše, sestre pri sv. Jožefu so pa molile in sv. obhajila darovale zanje; — tako sem bil neizrečeno potolažen. Zdaj bi bili začeli imeti precej prijetno življenje; ali ravno zdaj jih je bil namenil Bog modrosti poklicati, terdno upam v boljši življenje. — Vsega na tem svetu niso doživeli, kar so tako željno pričakovali; upam, da bojo v boljšem življenji dočakali. Fiat voluntas Tua! Na drugo stran pa spet moram spoznati, da bi bil imel precej več s svetom opraviti, ko bi bili mati še živi, in to bi mi bilo morebiti škodovalo v drugem oziru. — Tako tedaj vem, kar Bog pošlje — je dobro, — če tudi nam ne dopade vselej. —
Carigrad.
V.
(Kalcedon ali Kadi-Kevi; zadevna deržava. Apolinov tempelj. Kse-nobrat. Cerkveni zbor kalcedonski in Evtihovo krivoverstvo. Na-predvanje katol. vere. Cerkev sv. Evfemije in njena znamenitost. Skutari. Pokopališe in „slavni" grob Mahmudovega konja. Laza-risti in bulgarstvo.)
Sedmega rožnika sem se z dragomanom Napoleonom prepeljal na parobrodu čez Bospor na azijansko stran Carigrada v mesto Kalcedon, po turško Kadi-Kevi (vas sodnikov). Kalcedon je staro mesto, zidano od Megarov 680 pred Kristusom, 17 lčt pred začetkom Bizanca, sedanjega Carigrada. Pozneje je bil Kalcedon glavno mesto majhne cveteče deržavice ob vsem azijanskem bregu mičnega Bospora, in imel je poganom sloveč tempelj malika Apolina. Modrijan Ksenokrat je bil doma v tem mestu, rojen 1. 397 pred Kristusom. Bil je Ksenokrat izmed naj gorečniših Platonovih učencev. Peržan Kozroa je imel od 616-626 to mesto v oblasti. Do čistega razdjali so ga Turki in iz njegovih podertin so delali velike džamije v Carigradu. L. 451 je bilo tukaj v vesoljnem cerkvenem zboru zaverženo Evtihovo krivoverstvo (monofizištvo) in izrečeno je bila verska resnica, da v Kristusu ste božja in človeška natora nezme-šano in neločljivo zedinjeni.
Čutiti je, da se katoličanstvo v tem predmestji lepo razcveta, ker zidali so ravno kar lepo novo cerkev Marije Device v nebo vzete. Močno me je veselilo, ker sem vidil tako gorečnost za katoliško vero med nekdanjimi prehudim sovražniki katol. vere. Podobo latinskega križa ima nova cerkev s prelepim marmornimi altarji in podobami iz Rima. Deseteri granitni stebri in drugi iz zelenega kamna pa belim marmornim obglav-jem so se kaj lepo podali. Pa cerkev ni bila se čisto dodelana. — Posebno zanimiva v tem klasičnem predmestji mi je bila stara cerkvica sv. Evfemije, v kteri, kakor je izročilo, sta bila dva cerkvena zbora, če tudi je nekoliko čudno, kako bi bili očetje mogli zborovati na tako majhnem prostoru. Verjetno je toraj, kakor Isambert piše, da je ta kapela le na prostoru nekdanje veči bazilike. Odzunaj prav starikarske razkolniške cerkvice je preddvorček s plošami po tleh, po kterih je polno greških napisov; pa nisem utegnil študirati, če je pisana morebiti zgodovina zborov, ali kaj druzega. Cerkev tedaj imajo v oblasti greški razkolniki. Mlad, nižji duhoven je bil prav prijazen in mi je z veseljem razkazoval znamenitosti.
Iz Kalcedona sva šla z dragomanom peš nekako uro deleč čez homec, polja in mem silo velikega tur-
škega pokopališča, ter sva prišla v predmestje Skutari. Pokopališe, silovit log s cipresami in s prehajališi vmes, je kaj dolgočasno, kakor bi ga pri nas naredili v kakem smrečji. Deska pri deski z napisi, pa tudi nekoliko veči, celo marmorni spominki stojč po prostoru, in tur-bani so ca verhu desk. Po cipresah je stanovanje ne-številnih golobov. Sploh imajo turki radi golobe; v preddvoru ene džamije v Stambulu sem jih toliko vidil, da naj se pred njimi skrijejo uni na tergu sv. Marka v Benedkah. Skutarska zemlja je Turkom sveta, tam se
t'e bila deržioa Otomanov vstanovila; od tam se je mo-lamedanstvo razširjalo. Mnogi imenitni turki hočejo tam pokopani biti.
Na odločenem mestu je bilo polno vozov in lepih kočij, ker turki močno hodijo svoje mertve obiskovat. Še ženč, ki so sicer vedno znotraj v stanovanjih, imajo pravico večkrat iti na pokopališče. V sredi med grobovi je spominek, ki oko popotnikov posebno nase vleče. Kupola je namreč na 6 marmornih stebrih, in to ni ne več ne manj kot prostor, kjer je bil pokopan sultana Mahmuda naj ljubši — konj !.. Kaj čete turčinu to zameriti? Sej še kristjanje se nahajajo, ki konja ali psa bolj čislajo, kakor pa ljudi!
Skutari, ali Uskudar, je veliko predmestje, ter ima do 200.000 prebivalcev; katoličanov je kacih 400. Hiše so radečkaste, lesene, dolgočasne. Očetje lazaristi imajo v tem predmestji svoj vstav ali menda le podružnico iz Galate, in so tudi imeli že kupljen prostor za novo, veči cerkev, ker tedanja kapelica je kaj majhna. Pravil mi je eden očetov, da posebno veliko Hervatov tje prihaja.
Že precej čez poldan sva se pripeljala z Napoleonom nazaj čez Bospor na Galato k oo. lazaristora. Ta naprava me je posebno mikala, ker že iz Aleksandrije sem imel priporočilo do tega reda. Čast. oče Evg. Borč me je bil že prejsni dan v Bebeku ob Bosporu na kosilo povabil za ta dan. Imel sem ondi priliko marsikaj zvediti o bulgarstvu; dobil sem nekaj bukev v bulgar-skcm jeziku, vidil tiskarnico, in kupil majhno bulgarsko slovnico od Mirkoviča, ki mi je bila posebno mična.
Ogled po Slovenskem in tlopisl•
lz Ljubljane. Te dni je šel skoz Ljubljano v Kim prečastiti gosp. Tomaž Brzeska, redovnik Kristusovega vstajenja, prednik bulgarskega misijona v Drinopolji. Muditi se utegne kake tri mesce v Rimu, kjer bode veliki shod tega reda zarad obnovljenja volitev; potem se verne po ravno tej poti nazaj v svoj misijon. Njegov misijon se pri vsem pomanjkanji ohrani in napreduje. Pravil je, da je v Carigradu in po nekoliko ob Cernem morji nekaka kuga, ki sicer ne napade veliko ljudi, da ga pa v eni uri spravi, kogar se loti.
Oklic.
Častita duhovšina in drugi p. n. prijatelji človeštva se v povzdigo pravosodstva vljudno prosijo, da c. k. sodnijam darujejo knjige, verskega, podučnega ali spoh zanimivega zapopadka v rabo jetnikov.
Vsa takošna darila sprejemale bodo hvaležno vse c. k. sodnije.
Ob enem se častita duhovšina in druga dobrodelna društva prosijo, da sodniške vjetnike brezplačno pod-učujejo v verskih, poljedelskih, obertniških in sploh podučnih vednostih.
Vspeh tega delovanja se bo potem vsako leto slavnemu c. k. ministerstvu prava v Beču naznanil.
V Gradcu, 24. novembra 1871.
C. k. nadsodniški predsednik:
Lattermanii.
V Zatičini, 6. grudna. S hvaležnim sercem naznanjam, daje tukajšnji rojak, preč. g. Jožet Podobnik, fajmošter v pokoju v Čatežu, podaril 44 podučnih in zabavnih knjig in knjižic za tukajsno farno in šolsko knjižnico, kteri je s tem blagim činom pervi temelj postavil, za kar mu v imenu far&nov bodi serčna hvala izrečena. — Ob enem se obračam do vsih prijatlov in rojakov tega kraja s prošnjo, naj blagovole koristnih knjig v ravno ta namen darovati.
G. Jakelj, kaplan.
Il Cernic, 4. grud. — Namen malarije v cerkvah je, v sercih vernih vnemati gorečnost k molitvi, jih spomniti na zvezo z duhovnim svetom, v njih obuditi nado in gorečo željo po boljši, nebeški domovini, ali tudi jim kazati pot, po kteri jim je hoditi, ako hočejo dospeti v obljubljeno deželo. Svetniki kličejo v podobah vernim: posnemajte nas, in bote nekdaj z nami vred se veselili, Boga gledali obličje v obličje. Posebno so potrebne slike za take, ki ne umejo brati na bukve. Sv. Gregorij Veliki pravi: „Kar je pismo za bralca, to so podobe za nje, ki brati ne znajo; zatnorejo vsaj z očmi brati na steni, kar ne morejo v bukvah."
Kolikor lepše so podobe, toliko ložej dosegajo svoj namen in toliko je veča korist od njih. Toraj naj bodo vse malarije po cerkvi umetne in v cerkvenem duhu ter spodbudne, ker letake dvigajo k pobožnosti in povzdigujejo človeški duh k nebeškim dobrotam, take imajo veliko moč do človeških sere. Lepe, spodobne in dostojne slikarije nam je napravil v cerkvi gospod Jan. Wolf, zdaj v St. Vidu nad Ljubljano. On je v svoji umetniji pravi zvedenec, bodi si glede volitve barv, njih skladbe ali izpeljave malarije. Vse podobe so tako umetno, kusno naslikane, da meniš, zares žive so. Derži se v zgodovinskem oziru običajev in navad onih časov, v kterih je ta ali uni svetnik živel. V naši farni cerkvi je pomalal prezbiterijo. Vredno je, da si ogleda to malarijo vsaki, komur je le moč. Na steni za altarjem velikanska, dva sežnja visoka podoba v pozlačenem obodu kaže sv. Vida, patrona naše farne cerkve. Na desni strani na tej podobi vidiš cara Dioklecijana na pozlačenem, s škerlato preprogo pogernjenem prestolu; na obrazu mu bereš divje sovraštvo zoper vse keršansko, pa željo keršanstvo z imenom vred zatreti; njemu na levi stoj i ,,lictor" (berič z butaro palic), na desni v dnu opaziš veliko množico gledavccv. Na levi strani na podobi v dnu zunaj sodnega mesta ugledaš velik kotel, pod kterim sužnji netijo velik ogenj. V sredi podobe na vzvišenem odru stoji mladi mučenec sv. Vid, njemu na desni sv. Modest — njegov učenik, a na levi sedi na doljni stopnici sv. Krescencija. Ti trije mučenci so bili že prej od cesarja zaslišani, in ker vse žuganje nič izdalo ni, v ječo pahnjeni, pozneje pa spet pred cara pozvani izreko naravnost, da hočejo za Kristusa terpeti in umreti. Car zapove lačnega leva nad nje spustiti, ki jim pa nič žalega ne stori. Silno razkačeni cesar kriči: Cara, čara! in zapove vse tri v kotel vreči. Ta prizor je pred oči stavljen. Sv. Vid neprestrašen in ves zamaknjen gleda proti nebesom, odkoder mu angeli nasproti neso nezvenljivi venec mučenstva, palmove veje dognane zmage. Na stropju se nam odpirajo nebesa, in vidiš presv. Trojico, vsako osebo po dolgem stropju od druge nekoliko oddaljeno. Pervi nad podobo sv. Vida je naš Zveličar, ki v levi roki derži križ, z desno pa višej povzdignjeno kaže navzgor, stoji na belih oblakih, veličastvo ga obdaja na vseh straneh. Nekoliko višej njemu na vsaki strani sta po dva evangelista. V sredi stropja je Bog Oče z žeslom v desnici , nad njim sv. Duh v podobi goloba. Okrog in okrog je neštevilna truma angelov. Okoli stropja v dolbinah so podobe ss. Avguština, Ambroža, Jeronima in Gregorija Velikega.
Na stranskih stenah v prezbiteriji ste se dve podobi, ob desni strani 121etni Jezus v tempeljnu, in ob levi Zveličar med otročiči. Kdor to sam ogleda, se bo prepričal, da je malar vreden priporočila.
S Predvora na Gorenskem. Naša farna cerkev sv. Petra zadobila je letos prav prijazno in mično lice. O času velikonočnega izpraševanja so naš vis. čast. gosp. fajm. J. D. pomenkovali se s farani, kako bi bilo mogoče farno cerkev po moči povzdigniti; posebno po volji vsim bila je misel o prenovljenji altarjev, kteri so bili zelo zatemneli in že čez 100 let stari. Ker so časi prehudi za sklade, so sklenili denar pri cerkvenih darovanjih in druzih prilikah prostovoljno nabirati. Modra vredba ni brez sadu ostala; cerkev je po različnosti zidu prijetno z belo in zarumenelo barvo pobeljena, leča, kerstni kamen in pet altarjev prenovljenih. 16. nedeljo po binko-štih blagoslovil se je veliki altar sv. Petra, 4 stranski pa so bili dodelani že lani in predlanskim. Čast. gosp. E. C. so pri zali slovesnosti v prav čverstem nagovoru, ozirajoči se na sedanjost in nje nevarnosti, vnemali ljudstvo k nepremakljivi djanski veri in vdanosti do sv. Očeta papeža Pija Včlikega. Po naslednji veliki sv. maši so se pričujoči pri darovanji prav dobro skazali.
Altarje, kerstni kamen in prižnico je prenovil po-dobar gospod Mat. Tomec. Reči se mora, da je svojo pogodbino nalogo: starim altarjem podobo novih dati, več kakor doveršil. Posebne pohvale vredna je zlasti posnema natornega marmorja, kokoršna se le redkoma po deželi vidi. Prekrasen je tudi novi tabernakelj, kterega je kaj izverstno korintično-romanskemu stavbnemu redu altarja primerjeno izdelal. Bogato pozlačeni hra-mič Najsvetejšega pokriva s pozlačenimi rezbami olepo-tičena kupla, ktera sloni na šest pozlačenih stebrih na okrog. Opomniti še moram, da nam je malar g. Volf za stranski altar „zadnjo Večerjo" teko lepo in dobro zmalal, da daleč okoli ne najdeš teko lepe podobe.
V dolžnost si štejem konečno še dveh posebno bla-godušnih sere omeniti. V pozdigo in olepšanje farne cerkve sta obilno z denarjem in tudi materialno pripomogla: Blagorodni gosp. Janko Urbančič, grajšak Turnogradski, in njegova matka gospa Josipina Urbančičeva. Gospod Janko je za stranjska altarja dve podobi, Mater Božjo in sv. Miklavža, brezplačno prav izverstno zmalal; go-spa je pa vlani sama z naj večjo pridnostjo in marljivostjo izgotovila lep , bogato z zlatom obšiti (štikani) velum, ter ga cerkvi podarila.
Letošnje leto je te pridna gospa zopet izdelala prav izverstno in dragocenjeno malo banderce (antipendium), in ga farni cerkvi podarila.
Ko bi gospodu Urbančiču samo malarija njegov poklic bila, bi gotovo mnogo njegovih del še v pozne veke po njegovi smerti v čast cerkvi in domovini slavno živelo. — Farani so do 3000 gl. stroškov radi in voljno darovali ter sem jih veliko že sam slišal govoriti: „Vsaj še ne vemo, če smo kaj dali." Dobrotljivi Bog obilno, čaano in večno poverni preddvorskim dobrim faranom, kar so storili v Njegovo čast.
Začasen Preddvorčan.
Iz Monakovega, 8. grudna. (Posnetek iz prijatel-skega dopisa.) Zmiraj bolj zadovoljen in vesel sem tukaj. Marsikdo je že v šali rekel, da je mene Bog pogledal skoz veliko okno, in ni se zmotil, ker s slabimi pripomočki sem odpotoval v Monakovo in naročeno delo imel sem le uno od šenpeterskega g. fajmoštra. Pa nisem še v Monakovo prišel, že sem dobil kaj lepo delo v Neukirchen u, in ni še te podoba zgotovljena, in dobil sem že drugo naročilo, namreč č. g. profesor M. naročili so pri meni podobe križevega pota v Stango. Tako sem zdaj prav obilno z delom preskerbljen. Tudi sem že začel delati eno podobo B. M. D. za Bosno. Prav
zelo me je vžalilo, ko je nedavno dopisnik v nekem časopisu s satanovo surovostjo napadel in žalil duhovno in osebno čast tukajšnega tako častitljivega vikšega škofa Gregorija. Tako-le je namreč pisal: „Ko je nadškof birmoval v Bruk-u, je nekemu fantiču samo zato, ker se je smejal, pritisnil silovito zaušnico. Kakor je ta nadškof starokatoliško vero zatajil, ravno tako je svoj ribčevski perstan spremenil v pretepavni perstan. Kdor je že kdaj vidil to roko (nadškofovo), ta si lahko misli, da je bila vihro vita zaušnica prav po novi meri in vagi." —
Ker je prišlo pričevanje iz Bruka, da je to gola laž, in da so se otroci skoz in skoz lepo obnašali, je bil vrednik onega lista Juri Morin tožen. Priseženci so ga obsodili , pa njegov zagovornik ga je tako dolgo izgovarjal, da so vse potlačili in bil je za nedolžnega spoznan. (Imel sem priložnost prav od blizo viditi tudi nadškofovo roko, ki je pa lepo vstvarjena in proti veliki osebi prav majhna).
Tisti dopisi v Zgod. Danici: „Marsikaj o cerkveni umetnosti" meni prav pasebno dopadajo. Da bi le še gospod dopisovalec prav viiiko pisal. Skrajni čas je že, da se tudi o tem oziru na boljši oberne. Kajti, ako bi šlo tako naprej pri cerkvenih oblekah, posodah,itd., bi pri teh reččh sčasoma izvirna oblika zginila. Cemu je podoben marsikteri današnji mašni plajš? Izvirnemu že ne. Tako dolgo bi ga nekteri strigli in „komot" delali, da bi na zadnje škapulirju podoben postal. Tukaj vidim mašne plajše bolj po stari šegi delane, po določilih sv. Cerkve in tako, kakor je sv. Karol Baromej zahteval. Cez rame seže skor do komolcev in je mehek ali gibčen, ne pa terd kakor smrekova skorja.
Sploh je tu v Monakovem, zlasti pri novih cerkvah, vse prav natanko po cerkvenih določilih narejeno, ter res človeka mora veseliti, ko vidi vsako reč primerno Božji hiši. — Ciborije vidim ravno teke, kakor so bili v Danici popisani. — V mestu Gota na Nemškem razsajajo koze; bolnih je do zdaj nad 600, in bolezen se je jela tudi po deželi razširjati.
li Rima, 7. grud. — Ant. P—r je bil tukaj; jutri gre v Loreto; on bo več povedal. — Ravno ko je odšel, zvčm, da 3. grud. je v Ortoni umeri apostoljski prefekt iz Chili-a, o. Jeremija pl. Paglieta. Obiskal je svojo domačijo, tam koze dobil in se prehladih — Lepa osnova za Chili je med tem ustavljena, če ne razderta. Gotovo dalj časa se bom tukaj mudil. Ozdravel se še nisem do terdnega, vender je bolje. Danes je nekoliko snežilo. Vreme 8 stop. R. — Prosim za Danico. (Se že pošilja, začenši z vsimi štev. od 1. nov. Vr.) P. Maks 1. r.
Iz Belle-Prerije v Ameriki 3. nov. (Pismo gosp. misijonarja Jož. Buha.) (Konec.)
V ponedeljek sva šla z g. Veningerjem z Long-Prairije proti Otter-tail-u, od jutra do večera se peljeva po novo zmerjenih potih, kjer je bilo polno parobkov in mostov še ne narejenih, ali pa samo kake rante, trami čez položene. Zvečer sva bila namenjena prenočiti pri nekem pol Indijanu, ali predeleč je bilo, dan hoda, in pot preslaba za hitro vožnjo. Zvečer prideva k Krowing-Krossing-u; reka je bila kakih tri sto stopinj široka, in nič mosta čez njo, peljali pa smo se čez njo, kjer je bila bolj plitva; vender je nam nekoliko na voz prišla in nas malo zmočila. Ko se čez njo prepeljemo, smo mislili, da smo težavnosti pota prestali; toda ko se malo naprej peljamo, je bila pot zasekana in velik kup derv je bil čez pot tako, da ni bilo moč naprej. Pregledujemo na vse kraje, kje bi se nam ka-košna pot odperla, ali nikjer nič ni upa. Na enem kraju je bil potok, na drugem gosti gojzd. Eden naših sprem-ljevavcev zagleda od daleč kočico in leti tje poprašat in pozvedit zavolj pota, in potem nas pelje skoz terdi
gojzd kake pol ure deleč, da sem mislil, vsak trenutek ima naš voz se polomiti. Ko pridemo k tisti kočici, začne malo peršeti, in se mračiti. Menili smo tam prenočiti; ali ta gospodar je bil ravno ko tje pridemo, svoj platneni šotor poderl , ker je bil namenjen drugi dan se drugam podati. Torej ni bilo sobice dobiti za prenočevanje; pa kar kmalo nekdo pravi: malo tje dolje je drugo stanovanje za delavce, in šli smo tje; sobica pa je bila premajhna, ker je bilo kakih 60 delavcev tam, ki so presek delali za novo železnico. Da bi bil le vsakteri prostor imel se vsesti! Vender nama je bilo dovoljeno vsesti se, ali se vleči na klopi, ali na mizi v drugi sobi, kjer so jedli. Precej merzla noč je bila, pa ni bilo mogoče dobiti nobene reči za podzglavje, ne odeje — ne za dnar ne zastonj. Tudi jedi ni bilo na zbiranje. Pravim gospodu Veningerju, da naj kaj večerja; on mi pa odgovori, da bi bil rad že kaj jedel, pa berž ko je jedila vidil, kako so pripravljene, je bil sit, preden jih je pokusil. Naši konjiči so pa bili za smreke privezani celo noč, in naš spremljevavec jih je varoval. Ne smete si pa misliti, da je povsod v Ameriki tako divjaško; tako se godi veči del le v novo naseljenih krajih, je pa veči del vse bolj po domače vravnano. — Po tem greva z misijonarjem k sv. Jožetu, 10 milj za Otter-tailom, in tudi tam z velikim vspehom pridigajo , in veliko jih je bilo pridobljenih za sveto vero.
Otter-tail je čez 2o0 angleških milj daleč proti severu od Št. Pavla; in od tam se je g. Veninger podal v št. Pavel, jest pa nazaj v Belle Prairijo, ki je moje navadno stanovanje. Z Bogom!
Iz Cerknega. Radosti in veselja se je človeku serce širilo, bravšemu v Zg. Danici prelepo , vsega posnemanja vredno delo ljubljanskih dobrotnikov za revno šolsko mladino , da se namreč mili darovi pobirajo in potem za taki znesek omisli revni šolski mladini potrebna obleka. Tako delo gotovo ne bode brez plačila ostalo. Gotovo take prelepe darove skladajo pisatelji in mojstri ljublj. „Tagbl.4', sej ravno ti vedno kriče: , fortschritt," jjintelligenz" itd. V! Dragi čitatelj, luč bodeš moral po dnevu prižgati in med dobrotniki revne mladine li-beraluhov iskati, pa še potem jih bodeš malo najdel. Mile darove za šolsko mladino skladajo navadno le tisti, ktere tagblattarji pitajo z mračnjaki, ultramontanci itd. Po logiki teh ljudi je mračnjak, kdor katoliško veruje in dobro dela iz ljubezni do Boga. Res, lepa reč! Pa pregovor pravi: , zamorca boš zastonj umival;" tudi ljudi te baze boš zastonj spreobračal....—
Sv. apostelj Pavel pravi: „Omnia probate, bona tenete." Vsako dobro delo navadno najde kmalo svojih posnemovalcev. Enako so semtertje pričeli tudi po deželi skladati male darove v prid revne mladine. Dobri ker-šanski duh cerkljanske dekanije je povsod dobro znan; Cerkno nikoli ne zastane, kadar je treba kaj dobrega storiti. Tudi po Cerknem so se pričeli mili darovi na-nabirati v blagi namen, da se revni šolski mladini omisli potrebna obleka. Že se je nekoliko nabraio in prihodnje 3e bode gotovo še mnogo storilo. Slava in čast verlim Cerkljanom! Obdarovana revna mladina bode vsim dobrotnikom gotovo hvaležna, dobrotljivi Bog pa jim bode enkrat bogati plačevalec. —
Da v Cerknem dobra reč, sploh keršanstvo napreduje, je jasen dokaz lepa velikanska cerkev sv. Ane, ki se je v malo letih znotraj vsa prenovila. Veliki da-rilnik in več malih je popolno prenovljenih; v resnici velikanski pogled. Delo je lepo in človeka zelo spodbuja k pobožnosti. Letos se je prenovil tudi kerstni kamen. Ostala sta bila še dva mala darilnika nepoprav-ljena, ki sta pa ravno zdaj v delu, in mladi umetnik J. Stravs ju bode gotovo prav dobro izdelal, sebi v čast, drugim pa v spodbudo. V delu je zdaj tudi božji grob,
lepo velikansko delo. Do prihodnje velike noči bode skoraj gotovo dodelan, potem bode cerkev popolno oza-lišana. Velečastiti g. dekan si je z vsim tem postavil lep spominek.
Razgled po svetu.
Dunajski listi že pišejo, da naznanila o volitvenih gibanjih ministerstvu niso vgodne in da utegne ministerstvo hitro skipeti. liotlo je menda ministerstvo der-žavne predsednike premeniti čisto po svoji osnovi, pa so zadeli na nepremagljive zaderžke v kraju, kjer je do-ločivna beseda. Drugi to taje. Sicer listi zaterjujejo, da za zdaj ne bo nobenih novih deržavnih predsednikov.
Rimsko. Veliki gospodje dobivajo okušati, kako je človeku pri sercu, kadar ga kdo napade in oropa. 3. grudna po polnoči je bil ob Trajanovem tergu napaden sam minister Mingeti in pobrano mu je oilo, kar je imel drazega seboj. —
Poslanci kar zaporedoma zginjajo iz Rima, kajti treba je patakonov, kdor se hoče sedanjo dobo v Rimu muditi. —
Liberalni časniki vedno tarnajo, da v Rimu ni prave ledine za njih barantijo. — Rimljani imajo pač še nekaj več zdrave pameti, kakor marsikteri drugi: toda tudi drugod jih toliko bolj spoznavajo, kolikor veči je stiska in nesreča, ktero so mavtarji iu brezbožni listi zdaj v malo malo letih po svetu razširili, — ti hudo-delniki, kterih namen je: deržave in katoliško cerkev razdjati. —
O napadu ministra Mingeta „Nuova Roma" pripoveduje nektere posebnosti. Ob eni po polnoči je koračil po Trajanovem tergu „častni Mingeti , zavit v svoj paleto, v rokovicah in z belo ovratnico. Prišel je iz „ple menite tovaršije" (nobile compagnia). Na omenjenem klasiškem prostoru stopijo pred nj trije člo^eki , brez kake šege posvetijo deržavnemu možu s svetlim bodalom in tirjajo od njega uro in pismovnjak. Bili so trije, bili so oboroženi, niso imeli časa pogajati se, terg je bil prazen, očitne straže, „karabiiijeri" in ,,brigandi'' so krožili po druzih ulicah... „Onorevole Miughetti" je izročil hudobnežem uro s pritaknjeno verigo in becov-njak z nad pol tisučera lir. — Kdo si ve, če je potlej „častni" Mingeti sam pri sebi kaj študiral definicijo, kaj da je rop in k »lik je razloček med temi tr«mi že-potipei iu unimi tisučeri, ki so s kanonami zid prestre-liii, da so prišli v tuje mesto in se ga polastili?
Kiinska mestna gosposka je^JO.O«"* frankov po-tratila za razsvitljavo 27. grud., ko je bil Viktor Emanvel pričel deržavni zbor. Vender se je popolnoma oparil govor kraljev z razsvitljavo vred, kakor piše ,,<ient. Korresp." Na Kapitoliju je bila polovica barvanih svetilk že pogasnila, preden je bila druga polovica še prižgana, iu razširjale so te luči tako kužljiv maočobni smrad, da občinstvo ni moglo tega prenašati in tam blizo obstati. Obrali so Rimljane tako neusmiljeno in potlej jim še mesto smradijo. Prcslavni napis „S. P. R." (Senatus Populusque Romanus. Rimsko starašinstvo in narod; so Rimljani tolmačili: „Sono Proprio (^uattrini Rubati. To so prav za prav pokradeni patakoni." Po očitnih tergih in povsod po hišah so se drugo jutro slišale besede: „Okradeni smo!" liogovilski časniki pa se togote in derejo, da je kaj; — vender menda ne tako kakor obdivjani ljublj. „Tagblatt" pred vol:tvami.
Viktor Emanvela pa vest trinoži, da jejo) in gorj&. Ko je v voz šel prepeljat se k pričetju zbora, je menda z roko v Vatikan pokazal in sklical: ,,Tam je tisti, ki ga jetnika imenujejo, ki je pa res svobodniši od mene. Jaz, ki me imajo za svobodnega, sem oklenjen." Si non e vero, č ben trovato. Če se to tudi morebiti ni zgodilo;
pa je vender okolišinam kraljevim prav primerno. Cisto res je, da so ga framasoni tako oklenili, da se ganiti ne more, vklenjen je v železje strahovitih krivic, ki stiskajo njegovo dušo.
Iz Ljubljane. Misijon pri sv. Petru v Ljubljani, ki se je bil pričel v nedeljo, 3. grud., je bil dokončan v torek, 12. tega mesca. Po vsem, kar se je godilo, je upati, da je ta misijon veliko dobrega storil, silo veliko nepokojnih sere očistil, poterdil, vmiril. Vse dni je imelo kacih H—12 spovednikov neprenehoma opraviti, in se niso mogli vsim kaj. Samo v cerkvi sv. Petra jih je bilo med 5—6000 obhajanih. Spovedovalo in obhajalo pa se je tudi po vsem mestu. Pri čverstih in prav podučljivih pridigah je bila cerkev do goječe na-polnovana, naj večkrat pa tako natlačena, da ni bilo moč n. pr. iz spovednice v sakristijo priti. Kdor ve, kolika sreča je dušni pokoj, pa kako so si ljudje prizadevali, da bi se misijonskih dobrot vdeležili, bode gotovo priterdil, da gotovo se noben dan, odkar je fara vstanovljeoa, ni bilo tako splošnega veselja po vsih, ali saj do malega po vBih hišah cele fare, kakor v dan, ko se je misijon dokončal, in je vse skozi imelo tako lepo gostijo vpokojene vesti. K sklepu misijona so bili milostni knez in škof prišli podelit sv. blagoslov. Čč. oo. Dolijak, Stare, Valjavec in Lempelj so misijonarili. Odbor veljavnih mož se jim je ob koncu priserčno zahvalil za trud. Plačilo pri Bogu jim gotovo ne bo odšlo. Kdor le malo misijon vidi in skusi, nikakor ne more tajiti, duhovni pastir ne more nobene veče sreče nakloniti svoji čedi, kakor če ji sveti misijon napravi.
Ravno zato pa zagrizeni sovražniki sv. Cerkve in ljudske prave sreče tako togotno pihajo zoper misijon in misijonarje. Pa naj le pihajo; katoliški narod jih pozn£ in spoznava bolj in bolj, ter ve ceniti njih so-vražljivo8t in njih obrekovanje. — Bog poterdi dobro-serčne vernike v njih lepih in blagoserčnih sklepih!
Na „Eingesendet" v Laibaherici. Danica je v predzadnjem listu v opombi k členku „Zmaga<( itd. omenila, kar se je govorilo o nekem gimnaz. profesorji, da je namreč pred učenci popisoval solnce kot vse stva-rilno in ohranilno moč, od kterega vse imamo, da Bog je le samo ime, in tisti, ki naj več o njem govore, naj manj vedč itd. — Na to se je oglasil v Laibaherici z „Eingesendet-om" gosp. profesor Wurner in pravi, da razlagaje členek „delo" je učence zavernil na velike d la, ki jih solnce opravlja na naši zemlji, pa da se po današnjem stališu vede zamore terditi, da solnce je per-votni vzrok (Grundursache) vsih gibanj na naši zemlji, kje razun oseke (Ebbe). Potem govori o Dionizijevem ušesu, pa ne izmed učencev, ktero je njegove besede pretiralo in tenko spreverniio, ter zahteva tudi on preiskavo, rekši, da tudi pod novimi postavami se ne šteje manj odgovornega, kakor poprej (kar je gotovo
hvale vredno). Ne spusamo se za zdaj globokeje v to reč, ker sliši se, da je bila ta reč naznanjena gosp. ravnatelju, kteri bode menda že celo glas samega g. profesorja poslušal in to zadevo preiskal; samo to bodi pristavljeno, da namesto nadaljnega precej dolzega in misterijoznega basedovanja v svojem „Eingesendet" bi bil vsemu občinstvu gosp. Wurner bolj vstregel, ako bi bil naravnost povedal, kar je čisto „ad rem," to je, če je terdil, ali ne: „da je Bog le samo ime," in šipal tiste, „ki naj več o Bogu govore?" Gotovo ljubše nam je zavolj g. W. samega in zavolj učencev, ako je bila vsa govorica „pretirava, prevračba in pomota," kakor pa da bi bil gosp. profesor zmoto terdil; toraj bomo serčno radi naznanili, ako se poterdi in zve, da je nasledek preiskave njemu vgoden.
Osemdeset ubožnili šolskih otrok, 40 dečkov in 40 deklic, je preteklo nedeljo po katoliški družbi bilo obdarovanih z vso novo zimsko obleko, pa še s kruhom, sadjem in njih 12 z molitvenimi bukvicami, od neke gospč darovanih. Gg. ddr. Orel in Vončina sta otroči-čem na serce govorila, pa preblagim gospem in go-spodičinam in drugim dobrotnikom živo hvalo in pohvalo naznanila. To je res prelepo djanje; Bog poplačaj sto-in tisučerno!
Izvolitve.
Občine po kmetih so zopet izvolile vse poprejšne domače poslance in pa veči del enoglasno. Naslednji gospodje so: Dr. Bleiweis, dr. Poklukar, M. Koren, L. Pintar, vodja Kramar, dr. Razlag, M. Kramarič, dekan J. Grabrijan, grof J. Barbo, M. Tavčar, dr. Zamik, Jož. Zagorec, P. Kos-ler, L. Svetic, dekan To man. —
Mestne volitve. G. Jugovec v Kranji izvoljen soglasno s 117 glasovi; — g. Kotnik v Postojni s 190 proti 30 glasovom (dr. Deva). G. dr. Murnik v Teržiču s 112 proti 99 glasovom (g. Pirca); v Novem mestu g. domorodec Rudež ima 180, nasprotnik 165 glasov. — V Ljubljani imata nasprotnika: dr. Suppan 378, dr. Kaltenegger 377 glasov zoper domača: s. Krišperja s 331 in g. Vilharja s 325 glasovi. — Iz Idrije še ni znano, pa zaupno nedvomljivo. — Ministerstvo bo pomnilo, kaj se pravi Kranjce skušati. Slava poštenemu katoliškemu in domoljubnemu narodu.
Duhor&ke spremembe.
V	ljubljanski škofiji. Umeri je č. g. Mih. Rozman, lok. na Vranji peči, starašina kranjske cuhovščine, 10. dec. (R. I. P.). Lokalija je razpisana 13. dec.
V	lavantinski škofiji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Ferd. Jan za proviz. na Pako; Vinko Pla-skan v št. II pod Turjakom; Martin Lapuh v Ro-
Šatec; č. g. Jan. Trobaj, župnik pri sv. Vidu poleg lov. gradca, gre v pokoj. Župnija sv. Vida pri Slov. gradcu je do 15. prosenca prih. 1. razpisana.
iVamesto vabila na naroeevanje,
ki ga v gnječi to pot ne moremo obširniše pisati, prosimo in živo priporočujemo : Katoličani, olovenci, domoljubi — podpirajte, razširjajte vsestransko nas cerkveni list. Podraženje papirja in dela založnika pnsiluje ceno nekoliko povzdigniti.
Zg. Danica veljaš
v tiskarnici prejemana za celo leto 4 gold. — po posti posiljana za celo leto 4 gold. 60 kr
za pol leta 2 gold. — „ „	„ za pol leta 2 ., 40 „
"	" za cetert letal gold. — „ „	za četert letal	30
♦ • u	pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo ieto 40 kr. — Naročnina se pošilja
tiskarn.c. Slaznikovi v Ljubljano. Denar za naročilo pa se najcenejše po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postamveisungen) pošlje, ktere se pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gld., ki se po posti pošljejo, veljajo le 5 kr., tedaj se po njih prihrani do 12 kr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.