St. 37. V (ioriei, t solwto dno 10. maja 1002. Letnik IV. F/.haja vsak torok in Hohoto v tediiu ob 11. tin prudpoldiif! /.a mesto tor oL H. uri popoldiic /.a »le/Ho. Ako padenata dnova praznik i/idc dan prcj oh 6. zvttčor. Staun po pošli prejeinan ali v Gorici na dom pošiljan rrlolrtno 8 K., pollctno 4 K. in cetrtlH.no 2 K. Prodaja se v (iorici v tobakarnah Schwarz v Solskih iilicah in .l<'l- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. (ZJutrunJe izdanj«*.) I redništvo in upravni&tvo se nahajata v «Narodni tiukarni», ulica Vftturiiii h. U. 9. f)opis<* jc nasloviti na uredniStvo, oplasf in liaro^riino p>kim vpiasa- njein je v ve-diii nevarnosti eolnie na;o ustave, kateremu pretita jednako oninia gibajocima se skalama Si ilo in Karibdo. ki sta pretili OüIiiu grskega junaka Ja- zona, brodei-oga v Kolhis j»o /.lato riino... Madjari, katerim carinska unija / naso dr/avno polovico nesr ina>tne ko- risti, a jc nain avslrij>kmi narodom v veliko škoilo, so delali vimIh" oviie pn obnovitvi, boječ se, da i>ta /apre pied nosoni duri njihovi nakani. spraviti Av- stnjo gospodarski na bera>k<» palie<> in ju izmolzti eelonia. Fred letom je Oe>ko jrzikovno vpra- sanje bilo povod podaljsmjn nngodbe na eno letu pod prejšnjiini pog-'j.. k»-r Cohi niso hoteli glasovati /a nagodbo dokler se jim ne ugodi v /adevi traits r nutra- njega poslovnega jezika za Li«.ško kakor zabteva obstanek in namdn; points ee- škega naroda in je z njiiui linii vcuna poslaneev kljubuvula nagodbi, kar j<* bilo Madjaroui seveda jako v>»h'\ 1 »atn-> pa so se ra/inriv v toliko .-.pi-fiiu'inb1. da ubimvitvi / iKiM' -train ni uobciiib nvir vec. Knoletni podaljševalni obruk jc pn tekelin avstnjska vlada >\\\ na «»i ¦ i n»v i - lev. Seveda je pr; tcj prihki i/.javil na> tr^oviiiski minister b.ipui ','. a I 1. »la viada nikakor lie dopusti. da l»i biii mi p<» pu^'üiibi b r e z o ru /. j a in o b r a m b e n a p r a in 0 « e r s k i. Toda Madjari so bas to poslednje lioteli in zato so zavlačevali obnovitev. kar je, kakor Kveim /. njib Uriviriie.L'a staüsCa innevno. Odkar se jc po prizadevanju /idov- ske«a kapitalizina, k i j e n e k a k t o 1 mač p r o t i a v s I. r i j s k i h t e ž e. n j | p r i naši h n a - p r o t n i k i h ¦- - /, u- j n a j il !• /. a v c. povzdignila ()^er>ka v vt'likoindiisli'ijskein pogledu. jf? Avstrija iinela v»'\<\) ko prej v o^romni mnn/.iiii kmclij.-ki priddki, a svujo p« itrebn na i n d u s t r i j s k i h i/.delkiii -d j.ukrivaii Madjari iz la-tno ' raz>ir|ajMcc sc industrijc m Av.-trijc z;m to ni>o vi-r j'ldrebnvali. Mi>ru) \; i r< > n ;tl i illtcies O^wrske ^'ii'dc nvoza k nict: |~kih pridi'lkov \ sled p ten;, -ia -•• ;•• ndvracal jcdnaki uvuz iz dru<_'ili ']»•/.••!. a v povračilo te^'a nain niso Jali Madjari liiOe^;.'-. Tak položaj bi iimral v Kia". k'iii duve>ti v naAi poiovici do ; <>j ¦•.r;i- j>- j spndarsk'* kn/.<\ ker /.id'»v.-ka trj^vina - i I kiiietijvkuiii pridtdki i/. Uj,'er>kp j«4 na-t' knietijstvo spraviia na nie. a vuanji u.i i s" nam lull tako /a knict ij-k«* kakor za j indii-tnisk»- pndfikc tak«tr«-k«»i- zaj-rti. i \'-ak i-<-!i dr/avnik -»- j** ob tch ra/.iiieiab moral vj>ra~ati. kaj Lode iz ' ( tf^'a, kani pride Avstri a in nj'-ni narodi : :tUir. Koerlierju, j zut) s'li na ubnovitev Minuii poiuJoijek ¦' je bd dr. KoL-rber v Hndinipo>ti na raz- ^r«i\ • • rii /. < >_'¦ I'-kim iiiiiii.-t'>r>i\i:ii prt'dsed- n'koin >/.•¦.!'••; :i ; ¦!•¦¦>•...i ^ >v -r«'. da .»0 ^' v I'd ii" ii ¦ ;...... Vi'l; '..iV -i' ID' 't\t iul!ui;ti v Hi ^atO- nii dneb. ki-r in i n ¦• m •• i ••::;.¦ \f (¦ i'akati. N"Vi tanl iu<>la biii ;/.'irianai dni.u'e na^odliene predifje tudi. Uprav:- i'elli' »' \ 1 r«* III lii'lielie /alit-w aV~tr:j-K'' vlade -.i kar naiptdilevne; ~<-, /.,a~!. v -hari'li r.trine na >in>,ivin<1. Saj jt'T Szell to sain v«'Okrat pri/nal- i A seveda, S/ell ne more v-cja >am. de- j ¦ !iiia mu tivire poljedet>ko in h_-»>v:n*Kii piidrt'ejc A ta poloAaj ne iiumt Irajati. Treba jasnosti ; vedet; treba. pri Oem da j je. Ako iiaj se »dmovi na^'odba. inoiata | iineli »d»e stranki nior in odloinot, da lojalno prvvzameta tudi bicniona. Aut -- ant! "i'ako ali tako ! Ako naj obstoji šf: nadaljf4 carin-ka in ti'L'Ovin.-ka unija, mora tudi Ogerska vedcti. kt*j jo njena dul- f>,iioy,t i?i kaj smc ali ne .-inc. Ako pa tr^a no rnara — tcilaj pa sc mora /.go- diti. na kar smo v tostranski polovici ic (Io'l'o j.i-ipravljeiii: namreč izvr-iti s:c mora Lr «> -¦ p o d a r.- k a I o c i t »¦ v <>\><'h ilizavnih jiolovic, katerih vsaka za se hi liila j>ot(*in jednako slaba v «ospoJarskciu kakor i morda v [lolitičncm. /a na- a\-trij-ke narod»\ naravnost rcčf-no. in- bila 1-i taka \o(:\ic\- nolx'na posebna ru\-re.üa, tü pa zaradi t<'<:a. ker in ln!a za nas doscdanja zdru/.ituv z ()i!»'t>k<» i)* ibena si'cca. K nam bi sc «eveda potein ne dova- ;'aia veO l*4pa pseniea iz Uanata in o?er- >k<' vi,-. •. ;.!i na»emu kmetijstvu tudi ne hi \ee (l«^lalo konkurenccsleparstvo o^or- -kin zidov.skih »pekulantov. Kazun tega pa, ako se ne varamo, -•* I..UI1 oliflajo iiLrodn»4jše vnanje zveze, ki nam hodo le \ kori>t. u. pr. v Iiusijo in na Haikan. Kak'i pa bodo prene-li loeitev rnad- jarski s^ovinisti in sanjači o „veliki mad- jarski držuvr. to pa je kaj druzega. kajti J njihova «?rt'*vesa ^1 aolgo ne bodo do- se^Ia iil*;-i'S. Madjari so si zbrali jako neugoden trcnutek za spur z naini in si bodo go- tovo se premislili, predno izzovejo s kraj- n ci s t i. K"iK>0no inia pri eeli stvari be- >edu >i* nt'ki visji faktor, ki bode pre- 1 final izvestne madjarske sanje. Fred zak'juökom delegacijskega za- ! sedanja najbrže ne pride do odloCitve; po dL'lf^acij.-kem zasedanju pa bode -mi m >ral izvedfli. na kako ^tališče naj sc po.-tavi ra/.iiD'i'je mej Avstrijo in ().L?er?ko. Mi av>trijski narodi smo z mirno ' Yrstjo piipravljcni. D o p i s i. j I/. uiMtelj. kroyov. — ..Soca" sc je zopet enkrat spomnila nčiteljov. ki ii'HVmo >iriti njcnih krivih naukov in i pospesi-vati nje sebu'nih nanuMiov. l'o- 1 natisnila je namrfiü iz ,.SIov. Naroda" vse ucitoljstvo siarnotoč članek, v katerem je govor o nekih garjevih ovcah. Uje- ; rnamo .-e /. dopisnikoin, vondar s tern razločkoiii, da so take garjnve ovce zareS ~' j ined „najjrednim ' nčrteljstvoni. a nikakor 1 ne rued Slornskarji. : Oni dve garjevi ovci učit. stanu. \ kateri katoliškim imenom, a napada in sramoti katol. cerkev in nje najvišjega poglavarja. ^Io, in takih hinavcev je mnogo med našimi „Zavezniki". Iz Medane. — Še enkrat o ob- č-inskih volitvah v Korminu. Na javkanje i in besnenje v ..Soči" od dne 3. t. m. glede dopisa iz Medane v ..Goriei1' dne I 29. m. in. so nam zdi potrebno omeniti j še to-le: ..Legina". ali kakor bi jo ..SoOa" imenovala: ..napredna laska" stranka je vže kak mesec pred volitvam: agitovala ter na? volilce nadlegovala in nagovar- jala za svojo stvar in ker smo se izgo- varjali. da ne pojdemo voliti ne za eno ne za drugo stranko. so res v svojih klubovih sejab. koje so iineli skupno s socijaldemokrati vsaki večer pred volit- vam i. doloeili. da ,.naj se Bricem vse obljubuje ter naj se jih z denarjem pod- kupi" in res! Obljubovali so nam lepe I.IS,1 I'.K. Čcžki: 1. Huri ca. I Fogosto so oziramo nazaj v prete- klost ter se ponašamo se svojo zgo- dovino. Ali pri teh niislili o [»reteklosti zasle slave češkega imena, zaneniarjamo dolžnosti, ki nam jih naklada sedanji čas; in vendar so te bolj vazne, ntgo j minulost. Da, sedanje dolžnosti zane- marjamo večkrat in postavljamo s tem v nevarnost ne prav rožno 'bodočnost na- ¦ šega naroda !... Mnogo smo si biii povedali po poti po lokah iz Haja do üeneäovu. Solnce i je prijazno svetilo; ali ledeni severni j veter nam je bil ob ušesih in nosu. Pod vršičem, visokini bregom, kjer se dviga benešovska cerkev, je naposled prejenjal veter. Kak razgled ! Vse podolje reke Opave je ležalo prod nami. Videl se je Hlucin in v daljavi Opava. i V Benežovi se ni nič zgodilo. Iz ; cerkve je donela pobožna pos(»m ; bila je uprav služba božja. Na Fruskeni je po- ' polni nedeljski počitek brez tisočerih izjem. Prodajalnice zaprte, na ulici ni- \n se dr/.nil biti v knioi za i'-asa božjt1 slu/.lie ? Se v»> da je tudi tu /.ivljcnj»1. ali Ii1 bolj proti vei-eru. Vsaka rvC- ob >vi>jem rasn! Tako j;~ zimaj na de/.eli. Stopimo v cerki'v sc ini ! L.judij jc bilo prepolno, ostati smo nicirali pri vratili. Fo eerkvi se je glasila mogoOna posein iz nokoliko sto grl. Ncki starček ini pomoli kiijigo. naj bi so jaz zapcl. Bila je knjiga kakoršne so rabili izključno nasi de/adani, starsi ljudje, so pred dvaj- setimi leti. Bile so prastare pesmi in inolitve natisnjene s svabskinii Orkanii. V polno /adovoljnost starčkovo sein pel vso kitico : poleni vzaniem knjigu v roko in prosec- dovoljenja z očnii pogledam prvi list. Bila jt1 natisnjena v Üloinncu v jubilejnem Itdu 1893. „Ali ste bil na Velehradu'?*' vpra- šain sta reu naglo. Kesno prikima ter se vzravna. Senea nevolje niu je šinila po obrazn, Ni niu bilo všeč, da sem jel govoriti pri bo/.ji slu/bi. Zunaj pred eerkvijo na pokopuliscu smo jeli čitati nagrobne napiso. Uazen rodkih izjem vse čcško. In tudi v cer- kvonem zidu smo dobili stare nagrobne In ;.«.» smo sc pogreznili v zgodo- vino. hi kdo bi sc tudi ne zaini«jlil v nii- nuhist. ko bere na icrkvenem zidu se- danjega pruskega mesta na|>is : „I.t^ta Gospodovega lf>OH pustni punedeijt^k"... V& zopet: ,.L. G. 1Ö69. prvi Ootrtok posta je uinrl plemeniti gospod UtMieš dragotuški"... In dalje: <(L. (.1. lf)73 v Oetrtck pred Duhoveni je uinrla pleni. gospa Margarita Odreska iz Lidcrova. vdova po g. Henešu Dragotuša iz Heno^ovo. Ciospod Hog bodi milostljiv lijeni du>i". Ni c-uilo, da smo jeli razinišljati tu na zeml.ji, kjer so vladali nekdaj gospodje Kravarski. Korniski, Nasilski itd. — Ali oglejmo si ljudi zunaj cerkvo. Možje so biii tibi ; za to p:i so ženske bolj sčebe- lalc v tukajsnji i.M-hki, kratki češOini. Uva dečaka sta nas ogledovala nekaj časa, po tcMii pa je doloüil jcdtMi, da smo najbrže „bauinajstri". Knialn so se razšli ljudje, in biii smo zopet sanii. Vendar nc popoliuMii, Za nami je stal širokoplei- inož kakih petdeset let star, visok, z mogocniini brkami, ali prijaznega po- glcila. Fo obleki soditi je bil kak bene- savski Mieščan. „Kaj je to doli pod gradom?"4 začel ..Ali mislite malin?" iMislite malin — ponavljal sein za njim v dubuV ..Da", dostavil sein naglo. ..Ali ste vi od tu doinaV" ..Sem". In inoleal je. Mislil sein, da pove. kaj; ali nie. ..Ali vi govorite prav Oeski ne po našem ^nareeju)'1. Zasmeje se. ..Bil sein malo v svetu". ..Tako...??" In zopet je inoleal prav trdovratno. „Morda ste biii tudi na Češkem?" ,.A kdo pa ste vi?" vpraša me. ,.Mi smo s Češkega, in prišli smo pogledat. kako je s češčino tü na Pru- skem ?¦* ..Dobro", reue mi odlocno; in zopet je inoleal — ta porednež. ..Kako pa mislite: dobro? Kdo pa I ste vi V" ! Ogledoval nas je časek in se oziral okrog. „Obrtnik sem tu. Bil »em na Fran- , eoskein v vjetju, potein sein delal v Mo- nakovem, zdaj pa sem sprejel gospodar- stvo in sem doma". ceste, (lobre vode itd. in sicer za to, ker ima ta stranka cestni odbor Korrninski v sfojih rokah in odposlanca v deželnem zboru, renegata Naglosa, koji bode v do- govoru z dr. Tumo Bricem v deželnem zboru vse dorolil Čujte, knko so govo- rili ti binarci: „Naglos pri deželnem zborn, VVaiz predsednik cestnega odbora vse Vam dovolijo in ugodijo, kar boste zahtevali, a za nje morale iti na vo- liače!" Tedaj eisto naravno je, da so se tudi zmerni elementje zaeeli gibati in nagovarjati ljudi za avstrijsko patrijotično stranko. Šli smo torej vsi na volišče za zmerno avstrijski mislečo laško stranko in rnislimo da nismo zgrešili, nemeneč" se za zlate obljube laških „naprednjakoV reci: irredentovcev in to tern bolj, ker so dohajala od teh grozilna pis ma nekaterim osebam v Medano, ne pa ka- kor čveka „Soča", na komando velee. g. Hr. Gregorčiča in g. nuncev. Naj bode omenjeno, da nas je gnalo na volišee proti la^kim „Legov- cenr4 tudi to-le : ..Legovci" kupijo tu po Brdih sem in tje kako posestvo in tudi v Medani so nedavno kupili in se izra- zili, da napravijo tu ,.Legino" italijan- sko solo in sicer pod Medano na Pleši- vem, kakor so jo napravili v Neblem pri Šlovrencu; a upamo, da to se jim tukaj ne posreči. Opomniti hocemo tudi da celo Lahi v občini Dolenjah so sedaj o volitvah ob- činskega starašinstva tern Korminskim irredentovcem, koji so krivi, da se je zi- tlala „Legina" sola v Neblem, pokazali lige in vse tri Kormince, koji so bili prej v btarašinstvu, izbacnili in niso jim po- magale več vse svitle kronice koj e so volilcem ponujali. Da nam ne napravi zmerna avstrijsko patriotična stranka ne cest ne voda pred hiso, to vemo dobro a ti nam tudi niso nicesar obetali. Gotovo pa nam oni več privoščijo, kakor pa zagrizeni „Legovcr' kteri bi radi sedaj, ko imajo polne žepe Briskih grošev, postavili debel zid na cesti pri ,.Subidibt da bi ne slišali milih slovenskihzvokov „nella borgata del puro sangue". Kar se tiče vinarja za tržnega ko- misarja na trgu, ga radi plačamo in to radi tega, da nas židje in socjaldemokrati kteri kupeujejo s sadjein, ne bodo go- ijufali. Nam očita „Soča" da smo šli volit za nazadnjake. Seve pri Vas so taki, ki kažejo svoj patriotizem in udanost do cesarske hiše in ki še spožtujejo svoje duhovne, „črni nazadnjaki1' naj bodo Slovenci ali Lahi, a bi hitro postali „beli naprednjakr ako bi pristopili k vam in trobiii v Vaš židovsko liberalni rog. Kar se tiče zmerjanja, tisto prednost pustimo Vam, v kteri stroki ste napred- njaki pravi mojstri. Če nočete verjeti res- ničnemuporočiluodogodkih pii Dobravem, to je Vaša stvar: „gliha vkup štriha". Slednjie naj bo opomnjeno da mi doljni Briei Medanci ne potrebujemo da bi Vi, blebetaei in ragovileži okoli ,.Soče" odganjali ,.tetnou iz naših lepih Brd; bo- demo vže sami skrbeli da se ne prime ne nas ne naših potomcev VaSa „na- prednjaška luč" in ne Vasa „politiOna zrelosf pri kteri je geslo: Naj vse hudic vzame, če ^o velja kar trobi „Soca". V o 1 i 1 c i. Politični pregled. Delegacije. V torek popoludne sta se spsle v Budimpešti obe delegaciji. Predsednikom je bil izvoljen dr. Bärnreither. V svojem najjovoru je izražal željo, da bi se So nadalje ohranil mir ined državami. Tudi vojna uprava zahteva vecjega prispevka za preuredbe, ki so potrebne v našeni vojništvu. Govornik je koneal s trikrat- nim „hoch" na cesarja. Podpredsednikom je na to bil hvoljen grof Vetter. Izvo- ljen je bil verifikaeijski in peticijski odsek ter so bile Oitane razne interpelacije. Mej temi je bile znamenita interpelacija delegata Kleeweina in tovarišev na mi- nistra vnanjih stvari glede prodaje konjza angležko arm ado, češ, da Avstrija v slučaju vojne sarna * bo imela dosti konj. Delegaciji je bil na to predložen skupni državni proraoun, ki znaša kron 372,437.836, in je za 8,431.193 kron višji od lani. Ako pa pristejemo še 38 mili- jonov za nove topove in druge kredito, znaša ves proracun 427,241.515 krou troškov. Troški za kitajsko ekspedicijo so znesli 1262 milijonov, ki so pa po- kriti z odškodnino, ki jo morajo plačati Kitajci. Proračun bosanske uprave izkaže letos 274.498 kron prebitka. Dohodki pa znašajo 6.385.464 kron. Ako te dohodke odštejemo od skupne redne potrebščino, iznaša čista potrebščina 366.052.272 kron. Ta potrebščina se delorna pokrije s či- stimi dohodki carine, ki se za letos pro- računava po odbitih apravnih troskih na 112,848,689 K. Torej znaša skupna po- trebseina, ki se mora pokriti s kvotnimi prispevki, 253.203.683 K. — Ker je kvota 656 : 344, torej odpade od skupne po- trebščine na Avstrijo 166,101.616 kron, na Ogersko 87,102.066 kron. V sredo opoludne je sprejel vladap obe delegaciji in sicer naj prej avstrijsko in potem ogersko. Na nagovor predsed- nika avstrijske delegacije pri slovesnem vsprejetnu je odgovoril cesar: Z odkri- tim zadovoljstvom jemljem na znanje iz- javo zvestobe in udanosti. Sprejmite zato mojo toplo zahvalo. V dobi od zadnjega delegacijskega zasedanja se splošen po- litiški položaj ni v ničemer bistveno pre- menil. Prej ko slej se trudi moja vlada, da ohrani prijateljsko razmerje napram našim zaveznikom, kakor tudi napram vsem drugim velesilam ter s tern znatno pripomore za ohranjenje evropskega miru. Tudi je specielno naše prijateljstvo z ruskim carstvom zelo pospeševalo mir in red na bliznjern vzhodu. V Kini je bil uduäen upor in so se torej lahko vrnile tje poslane vojne čete. Tern povodom me „Te sem se naučil v Monakovem. Tarn so me vzeli tovariši v delo". „Ali Čehi?" „Da, in povedali so mi vsakovrstnih stvarij''. „Pa berete, kaj ne...?" „To je posebno". „Pa mislite, da je tu dobro za češčino". „Da, dobro1'. ,.Kako pa mislite to?" „Vse to delajo naše žen3ke. Pri nas se ženske ne učijo nemški; čemu pa? Kar treba, že zna mož. Ko bi se učila ženska nernščine, bi se smejali, da se povzdiguje nad druge in sram bi jo bilo. Torej se je ne uči nobena in seje ne bo učila, pa naj so sole, kakoršne hoeejo. — A to veste: kjer so ženske naše, je tudi rodbina naša. In pri nas se ponačajo ženske, da so otroci njih, in da otrok se mora ravnati po materi. Kar je naše, to je naše!" „To govorite kot pridigarP Obstal je. Pozabil Bern bil, da se zunaj na deželi ne sme kar precej šaliti. „Kaj, pridigar! Kar sem dejal je reanical" „Ali pa mislite, da vašim ženskam ne zadiši nem.ščina in da se ne bodo hotele šopiriti ž njo?" „Ne... ne! (Čudo, da ni lopotnil z nogo). Naše ženske so pametne in ne- majo skomin po bedarijah. Ne pustim, da bi se govorilo čez nje; zanesem se na nje. Z Bogom, gospudje!" Odšel je. Stopal je kot pruski gre- nadir, naglih odmerjenih korakov kot bi se bil razsrdil. In vendar bi ga bili naj- rajši poljubili! Da, da, dajte nam dobre matere! Na pokopališče v vasi Ludherovice, med Hlucinam in Ostravo, je vstopila mala češka družba. Vodil jih je starejäi, postaven mož z motiko v roki. Očividno je bil grobar. Družba se je veselila, da so tarn samo češki napisi. „Kaj mislite stri^ek", vpraša nekdo iz družbe, „ali pa obstane tu češčina?" Ni odgovoril takoj; ampak še le za časek. „No, to so valovi. Bral sem mnogo kronik. Včasih smo bili na vrhu, pa zopet spodej. Ali to se spremeni zopet, in vendar ne poginemo !.... Kot neko prikazen smo gledali tegu shakespearovskega grobarja — modri- jana!... napolnjuje s posebnim zMdovoljstvom dej- stv(., da nioram izreči popolno priznanje svoji inornarici. Moja voj. uprava mora tokrat zahtevati večji kredit za nabavo topnicarskega materijala in reorganizaeijo topništva ter zboljšanja vojaške hrano, vojna mornariea pa za neizogibno po- množrnjo oaobja in ladij. Pri teh postav- kah pa se ni nikjer prekoračila mej a najnujnejsih potreb. Bosna in Hercego- vina se redno razvijati na gospodar«kom in kullurncm polju in bota tudi v bodo- eem letu iz svojega pokrili vse upravno strožke. Prepričan, da se bote lotili svoje naloge z obieajnim patriotiskim ognjem, spreinljam vas7i dela z najboljšimi željami in vas iz srca pozdravljam. Po govoru je imel cesar običajni cercle ter je stavil na razne delegate razna vprašanja. Isterskega in goriškega delegata je vprašal cesar po stanju le- tine. V ogovoru tr/aškega delegata je omenil zadnjih izgredov v Trstu. Nasproti če.škenm delegatu Pacak,u je izrazil cesar svoje /adovoljstvo na miroljubnem nasto- panju češke državnozborske delegacije na Dunaju. V Budimpešti je obudil prestolni go vor veliko pozornost. Cesar je govoril pač o dobrih odnošajih proti „aliirancenr', a ni niti z besedo omenil trozveze, pač pa je govoril o dobrih odnošajih do Ru- sije, in opazilo se je, da je to naglašal. To tolmačijo tako, da ker obnovitev tro- zveze so ni podpisana, je ni hotel vladar onieniti. Ko je potem cesar govoril s pc- slanci. je omenil proračuna in otvoritve češkega deželnega zbora. Ekspoze grofa Goluchowskega. V seji proračunskega odseka av- strijske državnozborske delegacije minulo sredo je podal minister vnanjih poslov grof Golnchowski svoj ekspoze, ki je silno dolL. a ne pove v vsej svoji dolgosti nič posobnega. Vse kar bi se dalo zabeležiti, jo to, da je minister poudarjal, da je Avstro-Ogerska v najboliših prijateljskih odnožajih do drugih držav. Razun tega pravi ekspoze, da je obnovitev trozvoze z-'gotovljena in da je Avstro-Ogerska tudi nasproti dvozvezi v najboljših odnošnjih, osobito kar se tiče Rusije, s katero zveza omogočuje tudi mir v balkanskih pokraji- nah. Splošno razmerje mej državami je tako, da se sine s pornirjenjem zreti v bližnjo in nadaljnjo bodočnost. Okupaclja Albanlje. Listi vedo poročati sledečo seiüa- cijonalno vest: Avstro-ogerski poslanik v Petrogradu se dogovarja z rusko vlado o okupaciji Albanije, katero namerava izvesti avstro-ogerska monarhija. Posla- nik ni pri tern naletel na nikak ugovor. V kratkem se napoti v Albanijo družba trideset avstrijskih častnikov in visokih dostojanstvenikov. kateri bodo pod ime- norn lovskega izleta proučevali tamožnje odnosaje. Koliko je na teh vesteh ver- jetnega, se seveda še ne ve. Kraljica Viljemina Nizozemska. Kakor govore porocila iz grada Loo pri Amsterdamu, kjer leži mlada Nizo- zemska kraljica smrtnonevarno bolna, se je bilo bati zlasti minule sobote, da kra- ljica urnrje. Vsled vročinske bolezni, ki je napadla kraljico, je nastopil prezgodnji porod, in je ista trpela silne bolečine. Z usodo kraljice sočustvuje ves narod Ni- zozerncev. Glasom poročil je kraljica že iz največje nevarnosti, a javnost se v(3ndar peča z vprašanjom prestolonasledstva. Za slučaj kraljicine smrti bi nastopil kot pre« stolonaslednik veliki vojvoda vajmarslci, a za njirn princ Oranski. Soprog kraljice pa bi dobival Jetnihj 150.000 mark. Nemlri na Portugalskem. Tudi na Portugalskem niso ljudje zadovoljni z vlado. Zaradi tega dijaatvo z ljudstvorn vred demonstruje proti na- činu, kako je vlada uvedla neke vrste postopanje z inozemci. Vlada je na to zaprla vseučilišče v Coimbri. V Lizboni in Oportu je prišlo že zaporedoma do spopadov mej Ijudstvom in vojaki. Na- posled so se vojaki branili streljati na ljudi in so ž njimi vred kričali: „Živela republika!" Vstaja na Kitajskem. Na Kitajskem zopet vre. V pokrajini Čili je vse po konci. Uporniki napadajo kržčanske misijonarje in razdirajo njihove cerkve in sole. Število upornikov znaša tu 40.000 in vladne čete se zastonj tru- dijo, da bi upor zadušile. Tudi iz drugih kitajskih pokrajin prihajajo vznemirljiva poročila. Domače in razne novice. Nasiin ccnjcniin naroČnikum! — Ker je vže preteklo I. četrtletje v tek. letu, vabiino uljudno one gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino, da jo izvolc kmalu poravnati. Smrtna kosa. — Umrl je in so ga v cetrtek popoludne na^Št.^andrežkem pokopališču pokopali, g. Anton Čoš, znani gost'lnicar „Pri belem Zajcu" v Gorici. N. p. v m. VOeraj so pokopali z vojaskimi ča- stmi podpolkovnika barona Ban in - A p p e I s h o f e n a. Truplo pokojnega so prepeljali na sempetersko pokopali^če. V. kr. liamcstu. svetnik posp. Mari us ^rof Attcins, vodja okr. gla- varstva v Ptuju, je imenovan c. kr. okr. glavarjem v Mariboru. Duhovni^kc vosti. — č. g. Anton Pi pan, kaplan c. kr. mornarice v Pulju. je imenovan za kaplana I. vrste. Č. g. Andrej Mcsar, podžupnik na Livku je imenovnn za župnega vikarja v Lokavcu. Na njego mesto pride 6' R. Franc Knnvs. Za ,,Šolski Doui" so plačali prcd- sednistvu: Ivan Trost, carinski uradnik v Gorici 10 K; g.čna Ivanka Gej v Gorici 2 K; dr. A. Gregorčič 10 K; Narodna ti- skarna v Gorici 20 K. Srčna hvala. Nanit'stu ustopnine pri veselici ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda so še darovali preč. g. Blazij Grča župnik in dcželni poslanec K 3.—, c. kr. prof. Žnidersič K 5. — in gospa Hrovati- nova K 4.—, kar je pri takratnem izkazu pomotoma izostalo. (ioriska deputacija na Dunaju. — V pundeljek so odpelje na Dunaj de- putacija sestojeea iz članov deželnega odbora, goriskega mestnoga sveta in tu- kajšne trgovske zbornice, da se predstavi raznim ministrom ter jim razloži razne mujne potrebe naše dežcie in goriškega mesta. Župaiioin v sv. Križu jn bil iz- voljen dne 7. t. m. g. Jožef V o v k, pos. v Dobravljah, mož, ki je Tumovcem pravi trn v peti. Sijajni napredui luičrti. ,.Soča" obsiplje svoje čitatelje kar zapored s si- j".jnimi in velikanskimi načrli na polju narodne prosvete. Za velikanskim vspo- redom, ki je napisan na hrbet „Narod- nemu skladu" in v katerem je, kakor po- roča — „SI. Narod1', tudi že „g o s p o- dinjska in kuhinjska šol a", prihaja zdaj s sijajnim na^rtom glede „glasbene äSole". Gorižki Slovenci morajo strmeti nad toliko živahnostjo naprednih kolovodij. Tu so kar konservatoristi, ki zasedejo mesta učiteljev nadepolne mla- dine v mladi glasbeni soli. Pripravljeni srnejo torej biti, da jih „Soča;l celö iz- nenadi z angažovanjem — Naval Po- g a č n i k a, ki bode gotovo rad pustil svoj in 90.000 frankov na parižki operi, da prihiti kot krepka oporä naše rnlade glasbene sole v Gorici, katera se, to mora mo posebno n a g 1 a š a t i, v zadnjem času „čilo'- rnzvija. . . Jednö pa se nam čudno zdi in pro- simo „Sočo" v tern pojasnila, kako da je v svojem poročilu popolnoma izpu- stila ime g. Frana Ste I eta, katerega je .še nedavno visoko dvigala na stolec napredne slave? No, ne da bi ugibali na to ali ono stran, nam se čini, da se za tern kri- kom o naprednjaskih načrtih nekaj skriva kar ima duh po — trhljobi. Morda veljajo tudi o teh ljudeh besede nem- škega pesnika, ki pravi: „Wenn die Ivinder sind im Dunkeln, singen sie ein lautes Lied". Že ob zaključku lista nam je doi^lo porocilo, da narneravajo angaževati tudi — glasbenika Piceta iz Pliskovice, o lcaterem pojejo otroci po Krasu to-le: Pice ima lajno, Vcdno gode nujno. Kje je Dorve? — Od raznih strani dobivamo vprašanja, kje da je Dorče? Tisti Dorče, ki je zavzemal med nažimi naprednjaki jedno poglavitnih ulog; tisti Dorče, ki je bil glavni dr. Tumov leib- gardist; tisti Dorce, ki je bil glavni za- ščitnik odlične dame v „Sočia; tisti Dorče, ki je bil jeden najvecjih genijev v na- prednem taboru in ki je največje ma- tematične probleme kar iz rokava stresal v podobi člankcv v „Soči" in podiral vse „klerikalne" zavode, — in tisti Dorče, katerernu je bila v zadnjern času iz- ročena ,.prekomorska trgovina" v Tr- govskem obrtnem društvu ' ? Na ta vpra- šanja ne moremo odgovoriti druzegu nego da jo je — popihal iz Gorice ker je prišla pri njom v nemilost vsa „na- predna banda." Pred svojirn odhodom pa se je äe hotel maščevati, a maščeval se je plemenito, vsaj tako govore ljudje. Ljudje govore namreč, da je podaril „Narodnemu skladu" 1000 K; poleg tega pa da je odredil, da se vse druge nje- gove terjatve spravijo v poseben zalog, katerega obresti naj se porabijo v pod- poro vsem pri prekmorski trgovini po- nesrečenim in vsem tistim, ki bi se bili morda slučajno kdaj všteli. ... Kdo je A. 0—k? — (Pogovor.) Luka: Dorče, Ti poznas razne „So- öinea aotrudnikel Povej mi torej, kdo je tisti A. G—k, ki je skrpucal v r.adnji „Soči" članek „Kleriluilna zloha in ne- vednost". Dorče: Luka, poznam To kot lino glavo in radovedon som, ali to no liganes sam. L: Ali ni morda la preširni žur- nalist A. C—k Andrej Gobeek? I).: Androj jo, a Gobeek ni! Sotrud- niki „Soče;i sploh nimajo gobekov, marveo lo gobce, in sicor jako strupone. L: Torftj je la A G—k morda An- drej Golobček? D.: Kaj pa šo! Golobčkov ni vkrogu „Soee"; tamsezbirajo drugi ptički, kakor: kragulji, jaslrebi in enake ptice roparico, ki človeka še po sinrti mesarijo. L: In Androj Grižnik? D.: Dr. Treo mi jo pravil, da ime- nujejo Kraševci modrasa grižnika (vipora ammodytes). Ne ds'i se sicor tajili, da so med sotrudniki ,.Soče;' tudi modrasi, ki pikajo ko kaco, a vondar, dragi Luka, uganke še nisi uganil. L.: Kaj ti bilo z Andrejem Glaso- vitnikom? D.: Nič! A. G —k ni glasovitnik (slaven mož), če ravuo so jo bahal lastnik „Sočer ,.SIoveooc" poroča. jo to pre- klicanjo poslodicii tožbo, katoro sla na- periln dr. Susts'rsie in roto pr*-kiif.-aI ftbre- kovanjf. Konji za Ai'riko. — / Ho ra.šči in rodo- vitosti prav dobro spona.3a v Kanalu, potem M a n t o v a n e e, ,.K d e I - B ö h- m o r*' (s Ročinjii imenuiejo lo jabolko „tafoljcok*1 — kjiterernu jo nekoliko po- dobno). Zadnje imenovana vrsta rodi bo- gat o tudi v vetrovrii legi, ker se pi'colj prav trdo drži voje. Dobro kupčijsko ja- bolko in sposubno za na^o kraje je c o- «¦: a r j o v i č Rudolf, potem r u d e č i j e s e n s k i k a I v i I. r u d o č i v e 1 i k o- nocni k a 1 v i I. r u d e č i jesenski H a m b o ii r. iprav lepe sem videl na Knežii: mod najboljša kupčijska jabolka jc vštevati b e I i in r u d e č i Š t o t i- n e c. Z 1 a t a z i m s k a P a r m cna bo kmalu domaöa v našili gorah. a priporo- eati jo jo bolj za vise lege, ker v dolini prezgociaj zori in poslaja vela, preden jo pravi eas za sadno kupeijo. Med renol- I kami ali kosmaOi vspevajo v mrzlejih ! legah : Siva j e s e n k a, Bau m a- n o v a. k a r in e I i t s k a. sampan jsk a. d e b o la k a s e 1 s k a, m n škat n a r o- n e t k a. Sicer pa so na Tolminskom tudi prav ugodne goike lege. kjer bi uspevali tudi: b o 1 i z i m s k i K a I v i 1, potem renetke : A n a nas. Kanada in 0 r- leans. — T<.lminsko sadjerejsko dru- žtvo širi vrsto ..-lavonski s r či k a", imenitno kupčijsko jabolko. (Konec prih.) Ueenea | sa modno trqovmo sprcjme se takoj pri tvrdki L 2ö^J\lj< v Qorici. Prekrasna in # # # nova razsvetljava! Vinko Bandelj ! v Dornbergu posojuje za javne veseliee po g. Luzuiku dobljene svetilnice ter se priporoča pri- rediteljem veselic. da ga blagovole po- češčevati s svojmi naroeili. Oddaljeni lahko pisejo in prav jo, da se pise 8 do 14 dni pred rab->. „Universale^ • splošua Ijudska ^avarovahia driUba, Ravnatclj^tyo: Duna.j I.. SohotttMi- i rini; hiš. štev. 8 (v lastni hi««i> Polno vplaeana delniška glav- nica 2.«H")0.000 K. Garantijski za- ( klad 8,700.433-56 K. Njena posest his na Dnnaju. ki so popolnoma t nozadolžene. reprezentuje saina vrodnost okoli 3 milijono Iv. — i Cstanovljena je po ^ 16. ministe- rijalnoca ukaza z dne 5. marca 1896 R_G. BI. 31 vis. c. kr. mi- nisterslva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej i v ulici Morelli St. 6, zdaj pre- seljena Via Corta St. 3. i Javna zahvala. i | 0 priliki nenadoim^Uie izgube na^ogu pi'oljubljeuoga bniln j in slrica. gospoda I y^utoua Coš-a, j gostilnicarja „Pri belein zajcu" v Gorici, j izrekumo toin potoin v^oni blagim sreem za izkazana odkrito- | I srčua socutja. svojo najpi'isrciuijso zahvalo. Posobno zahvaljiijomo j pi'cc. duhovščino, sorodnike. prijatelje in oildaljenc znance, j »Dolavsko bralno in podporno drušlvo * lor vse doinačine. ki so j i s svojo prisolnosijo pri pogrebu skazali nepo/abnemu ranjkomu | j zjidnjo i'asl. i V Gorici, dne '.). maj.a 1902. ( ! Zalujon ostali. j i i Blags, grosp. fc Oabrijel Piccoli, I lekar, I dvitrni /aloiuik Nj. svet. papoXa I v LjubljiiMi. I I'otrjujem s pro join *t<>- I kltMiie VaAo iinkture sa . ^1 aelotittc, katero morain — ^--y najtopleje v>akoinur pri- porocali. kajti rabim jo ie od lota 1S7S. in zmiraj mi je kot izborno ui'inkujoce zdravilo služila pri želo- dii'nib in crevesnib boleznih. Krmin. tH. maja lSi>7. Miroslav Lcitner c. kr. liavOui blajrajnik. Z uporabo Vase izborno tinkturc za zclodec som resen skoro ilvo lcti trajajixV zelodi-ne bolezni tor srin popolnoma ozdravol, karz lakho vestjo i>otrjiijein in to tinkturo za želodee le priporoeam \>eu. ki trpo n;i želodOni bolozni. Sti;iM)!il(.) (I'rimorskiV) 6. tiuuva 1S98. Karol ifi'of Strasuhlo. Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu, Trstu. Istri in Dalmaeiji po 30 vin. steklenica. dobi so v zalogi trdke L Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najbol.j>e. najvecje in najcenejSe skladi^če vsakovrstnega perila. srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce. krasnih kravat v \>akem slopu. nogovic. rokovic, životni- kov ^modercev\ solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril. divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, v>ih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najbolje kupova- Iiščc za g. Sivilje irc krojače. Naroeila za izdelovanje perila i/.a gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (V lastni hi-ii priporoča Oastiti duhovščini in slavnemu občin.stvu v mestu in mi deželi svojo trgovino jedilnr-ga blaga n. pr. kavo : Santo?. Sanilomingo, Java, Cejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Korfii istersks) in daimatinsko. Potrolej v zaboju Sladkor razne vpste. Moko $1 0, 1. 2. 3 4, 5. Voč vr.st riža. Miljsveče prve in druge vrsle, namreč po '/» kila in od 1 funta. Testorine iz tvornice ž^nideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbo sv. (lirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mliiKi v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovdčini. V.se blago prve vrste. Po poriti se razpožilja v zabojekih najrnanje po 5 Kg. na vse kraje. Krojaika mojstra Cufer nike itd. I I v Pevmi, , ' za Soškim mostom. p. Gorica, J priporoča p. n. občinstvu svojo j ' bogato zMlogo, zagotavlja naj- ' I hitrejšo postrežbo in jako nizko i I cene. I Odlilrnva.nn. kleparska delavnica ( Artur Makutz, j '- Gorica, Ozka ulica št. I. I l^ 1'riporoni svojo klcparsko delavnico toi- zalo^o kleparskih L izdelkov za kuhinjo itd., ima zalotro žlebov vseh vrst za nove stavbe, J oziroina pivskrblja isto v na.jkrajsom času -- Pcov/oina nafouiln za vpe- r ljavo strelovodov, tiuli pozlačonib. — Jzdoln.jo pumpo za vodo. Pri- 'J i-.'ja vpeljavo vode z covnii vsake vrste. — V Iaslni zalogi ima stroje Y za žveplanje sodov i/. cinkanoga železa. škropilnico proti porono- k spori iKinovljtMio po Vormorolovi sostavi; mehove za žveplanje grozdja J raznib sistoinov itd. — ^a^ Postrežba točna. Cene zrnerno! -agipjg Anton Pečenko Vitna i;lica 8 (ÜOK1CA Via Giardino 8 priporoča priHina ucia in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- - matinskih ij» * isterskih v i nogradov. Dostavlja na doin in razpošilja po žolez- nici nu vse kraje avstro-egersko nionarliije v sodih od 5(5 litrov naprej. Na zahlevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba po&tena. Gostilna ,Yinarskes;a in saäjarskeaa ärnslva za Bräa' v Gorici, ulica sv. Klare st. 15 toci pristna bela in črna vina iz društ- vene kleti, in puntigamsko pivo. Postrože z okusnimi j(ulili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoca svojim rojakorn Anton Gerbec, gostilnicar. Naznanilo. Podpisanec, večletni hotelier v Pulju, naznanjam slavnemu občinstvu, da eem otvoril svojo, po najno- vejših zahtevah urejeno in opremljeno kavarno „Central", na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljai'dov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagotavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjcm udani Filip Pečenko. P. S. Ako kdo izmed gosp. ni prejel naznanila katera sem razpošiljal te dni, prosim da m\ blagohotno oprosti. 8? . . . ^ Konjeclic & Zajec v Gorici pred nadškofijo št. 5. "^C 9W Via Caserma št. 15. Peronospora škropilke najbolje vrste in njih posamezne dele, cepilne noše, gumijeve trakove za zeleno repljenje črne in rujave, zajamčene kakovosti. Pocinkane ograjne ntreše in trnjeva šica f Sa sta.vbs.r5sl Za čas stavbe priporočata svojo veliko zalogo vseh stavbenih potrebščin, kiikor: cement, stavbene nosilce, vse potrebne okove, orodje itd. itd. Nizke cene! Postrežba poštena! fl-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------R S v o j i k svojim! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dnnajska cesta št. 151 Mefljatovi hi v priljn vzprejoma xavarovaiija vsakovrsUiih j)oslopij, prtiinič- ilill in poljskih pridelkov proti puzanii škodi, kakor tudi zvoilOY proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe rtivnatoljstvo zavarovalnicc v pritličju 3led.jat()V(k liiše na Dunajski eosti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastav- Ijeni poverjeiiikijj „Vzajemiiii zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavamje pod lako ugodninii pogoji, da se laliko mori z vsako drugo zavamvalnico. Poslavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- C(mii popolno vai'tiost. w&~ ROJAKI! Zavarujte svoje imetjepridomačemzavodu! *w& Edina slovenska zavarovalnica! ; t)ttMTCMjMXnVn*iDrtnrri iVil>oto v todiiu ol> 11. uri prvdpoldno za mi'sto t(>r <»li ;i. uri |n»|»oIdru% za iln/.t'lo. Ako pndo n;vl;i dneva pra/.nik i/.idc dan prcj ol> (i. zveecr. Slants pi) |iošli prcjriiKui ;ili v (jorici n;i dorn pošiljan rHolHrio K K., pollelrio \ K. in iVlrllof.no 2 K. l'rodaja sc v (iorici v tonakarnah Schwarz v JSulskih ulicali in .l«'l- lersitz v Nunskih ulicali po 8 vin. UxilUA Oeeerno i/danjc.) Vrrriiiištvo in upravniatvo ¦• nahajata v «Xarodm tiikarni», ulica Vf-ttiiriiii h. St. 9. iJopise jf nasloviti na urediiiätro, oplasf in naroiliiiiio pa na uprarniStTO «Gorici>>. Ojrlasi st računijo po pptit- vrstah in sicor ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 ˇ in., 3-krat po 8 vin. Ako se vfčkrat tiskajo, raču- nijo s« po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušie. Ti4;u „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušiči. Avstrija in Ogerska. Naše notranje politicne razmere so so v zadnji čas dokii.j poojstrilo in po- lo žaj je v nekein pogledu postal preeej reson. Stvar so namreč tiče nagodbe z Ogersko, katere obnovitev so Madjari na nodopuston način zavlaeevali in jo so zavlac-ujojo. „Nagodba z Ogersko" je polcg „če- škega vprašanja1' ona nevarna točka v naši pai'lamontarni poliliki. kateia ne- rnalo ovira nonnalno dcio našega par- lam en la, — ali z drugimi besedami : mod nagodbo z Ogersko in českim vprasa- njem jo v vodni nevarnosti čolnič naše ustave, katorornu pretita jodnako oninia gibajočima se skalaina Seilo in Karibdo, ki sta prelili čolnu grškega junaka Ja- zona, brodečega v Kolhis \)O zlato runo... Madjari, kalorirn carinska unija z našo državno polovico neso mastne ko- risti, a je nam avstrijskim narodom v veliko skodo, so delali vodno ovire pri obnovilvi, boječ se, da ista zapre pred nosorn duri njihovi nakani, spraviti Av- strijo gospodarski na berasko palico in jo izmolzti celorna. Pred letom je češko jezikovno vpra- šanje bilo povod Dodaljšanju nagodbe na eno leto pod prejsnjimi pogoji, kor Čehi niso hoteli glasovali za nagodbo dokler se jim ne ugodi v zadevi resilve notra- njega poslovnega jezika za Čoško kakor zahteva obstanek in narodni ponoa če- škega naroda in je z njimi ludi večina poslancev kljubovala nagodbi, kar je bilo Madjarom seveda jako vseč. Danes pa so se razmere v toliko spremenile, da obnovitvi z naše strani ni nobenih ovir več. Enoletni podaljševalni obrok je po- tekel, in avslrijska vlada sili na obnovi- tev. Seveda je pri loj priliki izjavil nas trgovinski minister baron Call, da vlada nikakor ne dopusli, da bi bili mi po pogodbi b r e z o r o ž j a in o b r a m b o n a p r a in 0 g o r s k i. Toda Madjari so baš to poslodnjo hoteli in zato so zavlačevali obnovitev, kar je, kakor lečeno z njih krivicnega stališea umevno. Üdkar se jo po prizadovanju židov- skega kapitalizma, k i j e no k a k t o 1- rn a č p r o t i a v s t r i j s k i h t o ž o n j pri n a š i I: n a s p r o I n i k i b /, u- ii a j d r ž a v e. povzdignila Ogerska v volikoindustrijskem pogledu, jo Avstrija iniola vodno voč škode od madjarske slrani. Sknpni državiii proračun jo na naši strani znasfil dvo tretjini nasproli jedni trt'ljini za Madjaro, a pogodba nam ni donašala več nobonih koristi. \l Oger- sko so s(3 uva/.ali k nam so s 1 <• j ko prcj v ogromni mno/.ini kn;otijski jjridolki. a svojo potrobo na i n d u s t r i j s k i h izd(;lkiii so pokrivali Madjari iz la.-tin! razširjajoče so indiislrijo in Avstrijo za to niso voC polrobovali. Mi srno varovali intores Ogersko gledo uvoza kmotijskili pridi'lkov vsloil pogodbt.» s tern, da se jo odvračal jodnaki uvoz iz dru*iih dožol. a v povračilo toga nam niso elali Madjari nicesar. Tak položaj bi moral v kratkom dovosti v na.ši polovici do popolne go- spodarskc krizo. ker židovska trgovina s kmetijskinii pridolki iz Ogerske je našo I kmotijstvo spravila na niO, a vnanji trgi so nam bili tako za kmotijske kakor za industnjsko pridolko takorokoc zaprti. Vsak rcscn dr/.avnik se je ob tch razmorab moral vprasati, kaj bode iz toya, kam pride Avstrija in njeni narodi ako so stvari no obrnojo na bolje. Ta [iolo/.aj jo stal pred oOmi mini- sterskemu prodsodniku dr. Koerberju, zato s;li na obnovitev. Minuli pondeljek je bil dr. Küerber v Budimpesti na raz- govoru z ogorskirn ministorskitn predsed- nikoin Szollom, a poroOila govore, da se šo vodno nič ni doseglo. Vondar so inora odlociti v nokate- rib dneli, kor mi no in o r o in o vee 0a ka t i. Novi taril' inora biti izdolan in druge nagodbene predlogo tudi. O[iravi- eono oviro ni nobene. Zahtevc avstrijske vlade so kar najpohlevnojso, zlasli v stvaroh carino na surovino. Saj jo oger- ski minister Szoll to sain veCkrat priznal- A soveda, Szoll ne more vsoga sain, de- lata mu tn'ire poljedolsko in trgovinsko področjo. A ta položaj no inoro trajati. Treba jasnosti ; vedoti troba, pri com da je. Ako naj so obnovi nagodba, morata imoti obo stranki nioč in odločnost, ila l.ojalno prevzamota tudi bromona. I Aut — aut! Tako a!i tako ! Ako naj obstoji Ae nadalje carinska in trgovin.ska unija. mora tudi Ogerska vedoti, kaj je njena dul- I žnost in kaj smo ali ne sine. Ako pa ! toga ne mara — teiiaj pa se mora zgo- ; ciiLi. na kar smo v tostranski puloviei že i dolgo pripravljoni : namreč izvršiti se inora g o s p o d a r s k a 1 o č i t o v oboh ! drži.vnih polovic, katcrib v-aka za sc bi ! bila jiotoni jednako slaba v gospodarskfin kakor i inorda v politicnem. Za nas av.-trijske narodo. naravnost | rečrino. no bila bi taka ločitov nobona \ posobna nesroča, to pa zaradi toga, ker . ni biia za nas dosodanja združitev z j Oger.sko nobona sroOa. K nam bi se seveda potem ne dova- /.ala veO lopa p.^enica iz Banata in ogkib židovskib spekulantov. Kazun toga pa. ako ?e ne vararno, se nam obotajo uL'odnej-le vnanje zveze. i ki nam bodo le \ korist. n. pr. v Husijo i in na Balkan. i Kako pa bodo orenc-sli ločitev inad- jarski šovinisti in sanjaei o ..veliki mad- jarski državi", to pa je kaj druzega. kajti I njihova drevesa še dolgo ne bodo do- I segla nebes. I Madjari so si zbrali jako neugoden ; trenutek za spor z nami in si bodo go- j tovo še premislili, predno izzovejo s k raj- no s t i. Koneeno ima pri celi stvari be- sedo se neki vi^ji faktor, ki bode pre- gnal izvestne madjarske sanje. I Pred zaključkom delegacijskega za- ! «edanja najbrže ne pride do odločitve: po delegacijskem zasedanju pa bode j svot moral izvedeti. na kako stalisee naj | so postavi razinerje mej Avstrijo in Ogersko. Mi avstrijski narodi smo z mirno vostjo pripravljeni. I D o p i s i. Iz luMtelj. krojiov. — „Sou a'1 i so je zopet enkrat spornn ila ueiteljev. i ki noCemo širiti njenih krivih naukov in j pospešcvati nje sobičnih namenov. Po- natisnila je namreč iz ..Slov. Naroda" vse učitoljstvo sramoteč članek', v katerom je govor o nokib garjevih ovcab. L'je- rnamo se z dopisnikom, vendar & tern razloekom, da so take garjeve ovce zares mod „naprodnim • ucitelj.stvom, a nikakor nf3 rued Slomškarji. Oni dve garjevi ovci ueit. stanu, kateri s.o morali lociti iz pošteno Oloveške družbe. jedno zaradi nesramnih dejanj. drugo pa zaradi defravdacije, ter ju izrociti pravici,daju ..ozdravi". nista pri- padali Slomškovi zvezi, pač pa „dični" liberalni Zavezi! In ona garjeva ovca ucit. stanu pri nas. o kateri se v Brdih mnogo govori. in ona druga. o kateri smo slisali da je na pustni torek t. 1. v soli zaspala pri mizi, mesto otroke učiti. a popoludne pouk opustila. tudi nista pripa- dali Slomškarjom. marveč „napredni" Za\>zi. Naštel bi lahko že drugih garjevih ovc — toda slan še tako preveč trpi po zaslugi ..naprednih" časnikov. katere ,.napr. učit." podpira in tako goji gada na svojih prsih. Kar se pa tiče papeževe nozmotljivosti in drž. š. zakonov, velja jedno kakor drugo jednako za vse uči- telje: ..napredne- kakor „klerikalne". Vsi smo prisegli na cerkvene, kakor na dr- žavne postave. Hinavec je torej oni, ki se dici s katoliškim irnenom, a napada in sramoti katol. cerkev in nje najvišjega poglavarja. No. in takih hinavcev je mnogo med našimi „Zavezniki''. Iz Medaue. — Še enkrat o ob- činskih volitvah v Korminu. Najavkanje in besnenje v ,.Soči"' od dne 3. t. m. glede dopisa iz Medane v ,.Gorici" dne 29. m. in. se nam zdi potrebno omeniti še to-le: ..Lpgina". ali kakor bi jo ..Soča" imenovala: ..napredna laška" stranka je vže kak mesec pred volitvam: agitovala ter nas volilce nadlegovala in nagovar- jala za svojo stvar in ker smo se izgo- varjali, da ne pojderao voliti ne za eno ne za drugo stranko, so res v svojih klubovih sejah, koje so imeli skupno s soeijaldemokrati vsaki večer pred volit- vami, dolocili, da ,.naj se Bricem vse obljubuje ter naj se jib z denarjem pod- kupi" in res! Obljubovali so nam lepe LlöTKK. w %^te wMi ^^' y& sib Čcški: I. Ho sic a. Pogosto se oziramo nazaj v prete- klost ter se ponašamo se svojo zgo- dovino. Ali pri teh mislih o protoklosli ' zažle slave eeškega imena, zanemarjamo dolžnosti, ki nam jib naklada sedanji eas; in vendar so te bolj važne, nogo mlnulost. Da, sedanje dolžnosti zano- roarjamo večkrat in postavljamo s tern v nevarnost ne prav rožno bodočnost na- žega naroda!... Mnogo smo si bili povedali po poti po lokah iz Haja do Benešova. Soliice i je prijazno svetilo; ali lodeni severni veter nam je bil ob ušesih in nosu. Pod vržičem, visokim bregom, kjer se dviga benešovska eerkev, je naposled prejenjal veter. Kak razgled! Vse podolje reke Opave je ležalo pred nami. Videl | se je Hlučin in v daljavi Opava. V Benešovi se ni nič zgodilo. Iz cerkve je donela pobožna posom ; bila je uprav služba božja. Na l'ruskem je po- kogar, v krčmi še man,]. Kateri domačin bi so dr/nil biti v krčnii za casa božjo slu/.bo V So vo tla jo tudi ti'i /.ivljonjo, ali : lo bolj proti voi-oru. Vsaka rev ob svojein öasu ! Tako j;^ zunaj na dozt'li. Stopimo v cerkev šo mi ! Ljudij jo bilo propolno, ostati smo morali pri vralih. Po cerkvi so jo glasihi mogocna pesem iz nokoliko sto grl. Neki starček mi pomoli knjigo. naj bi še jaz zapel. Bila je knjiga kakoršno so rabili izključno nasi d(!/(4lani, starsi ljudje, so prod dvaj- sotimi loti. Bilo so prastare posmi in molilvo natisnjone s svabskimi erkami. V pulno zadovoljnost starčkovo sem pel vso kitico : pottMii vzamem knjigo v roko in proseč dovoljonja z očini pogledam prvi list. Bila jo natisnjena v Olomueu v jubilojnem lotu 1893. ,.AIi ste bil na Velohradu?'1 vpra- šam starca naglo. Kosno prikima tor se vzravna. Senca »evolje mu jo šinilu po obrazu. Ni mu bilo všeč, da sem jel govoriti pri božji službi. Zunaj pred corkvijo na pokopalisču smo jeli čit.ati nagrobne napiso. Razen kamene dragotuških gospodov. ' In /.o smo so pogreznili v zgodo- vino. In kdo bi so tudi no zamislil v mi- nulost. ko bore na eerkvenem zidu se- danjoga pruskoga mosta napis : „Lota Gospodovega 1503 pustni ponodeljok"... Pa zopot: ..L. G. 1569, prvi četrtek pusta jo umrl plomeniti gospod Bonos dratiotuski"... In daljo: ,,L. G. lf)73 v t-otrtok pred Duhovom jo umrla plem. gospa Margarita Odreska iz Liderova, vdova po g. Benošu Dragotusa iz Bonošove. Gospod Bog bodi milostljiv njoni duši". Ni čudo, da smo jeli razmisljati tu na zomiji, kjer so vladali nekdaj gospodje Kravarski. KorniJki. Nasilski itd. — Ali oglejmo si ljudi zunaj cerkve. Možje so bili tihi; za to pa so ženske bolj ščebe- lalo v tukajšnji mohki, kratki eesoini. Dva decaka sta nas ogledovala nekaj časa, po torn pa je določil jeden, da smo najbrže „baumajstri". Kmalu so se razsli ljudje, in bili smo zopet sami. Vendar no popolnem. Za nami je stal sirokoplec mož kakih potdeset let star, visok, z mogocuimi brkami, ali prijaznega po- gloda. Po obloki soditi je bil kak bene- sem pogovor ž njim. ' „Ali mislite malin?" i^Mislite malin — ponavljal sem za njim v duhuV „Da", dostavil sem naglo. ..Ali ste vi od tu dornn?" ..Sem". In inolcal je. Mislil sem, da pove, kaj; ali niO. „Ali vi govorite prav češki ne po nasem (narecju)". Zasmeje se. „Bil sem nmlo v svetu''. „Tako ...? V" In zopet je molčal prav trdovratno. „Morda ste bili tudi na Češkein?" ,.A kdo pa ste vi?'' vpra$a me. ,.Mi smo s Češkega, in prišli smo pogledat, kako je s češčino tü na Pru- skem ?" ,,Dobro", reče mi odločno; in zopet je molcal — ta porednež. „Kako pa mislite: dobro? Kdo pa ste vi'?" Ogledoval nas je časek in se oziral okrog. ,.Obrtnik sem tü. Bil sem na Fran- coskem v vjetju, potem sem delal v Mo- „Ali dovolite: vaša češčina?" ceste, (iobre vode itd. in sicer za to, ker ima ta stranka cestni odbor Korminski v sTOjih rokah in odposlanca v deželnem zboru, renegatt Naglosa, koji bode v do- gOToru z dr. Tuuno Bricem v deželnem zboru vse doTolil. Čajte, knko so govo- rili ti hinavci: „Naglos pri deželnem iborn. Waiz predsednik eestnega odbora vse Vam dovolijo in ugodijo, kar boste zahtevali, a za nje morale iti na vo- liače!" Tedaj čisto naravno je, da so se tudi zmerni elementje zaeeli gibati in nagovarjati ljudi za avstrijsko patrijoticno slranko. Šli smo torej rsi na volišče za zmtrno avstrijski mislečo laško stranko in mislimo da nismo zgrešili, nemeneč se za zlate obljube laških „naprednjakov" reci: irredentoveev in to tern bolj, ker so dohajala od teh g r o z i 1 n a pisma nekaterim osebam v Medano, ne pa ka- kor čveka „Soea", na komando veleč. g. dr. Gregorčiča in g. nuncev. Naj bode omenjeno, da nas je gnalo na volišee proti laskim „Legov- cenr* tudi to-le: „Legovci" kupijo tu po Brdih ^em in tje kako posestvo in tudi v Medani so nedavno kupili in se izra- zili, da napravijo tu „Legino" italijan- sko žolo in sicer pod Medano na Plesi- vem, kakor so jo napravili v Neblein pri Šlovrencu; a upamo, da to se jim tukaj ne posreči. Opomniti hočetno tudi da celo Lahi v občini Dolenjah so sedaj o volitvah ob- (jinskega starašinstva tern Korminskim irredentovcem, koji so krivi, da se je zi- dala „Legina" sola v Neblem, pokazali fige in vse tri Kormince, koji so bili prej v starašinstvu, izbacnili in niso jitn po- magale več vse svitle kronice koj e so volilcem ponujali. Da narn ne napravi zmerna avstrijsko patriotična stranka ne cest ne voda pred hišo, to vemo dobro a ti nam tudi niso ničesar obetali. Gotovo pa nam oni več privosčijo, kakor pa zagrizeni „Legovci" kteri bi radi sedaj, ko imajo polne žepe Briskih grošev, postavili debel zid na cesti pri ,.Subidi" da bi ne sližali miJih slovenskihzvokov „nella borgata del puro sangue*1. Kai se tiče vinarja za tržnega ko- misarja na trgu, ga radi plačamo in to radi tega, da nas židje in socjaldemokrati kteri kupčujejo s sadjein, ne bodo go- Ijufali. Nam očita „Soča" da smo sli volit za nazadnjake. Seve pri Vas so taki, ki kažejo svoj patriotizem in udanost do cesarske hiše in ki še spožtujejo svoje duhovne, „crni nazadnjaki" naj bodo Slovenci ali Lahi, a bi hitro postali „beli naprednjaki" ako bi pristopili k vam in troüili v Vaš židovsko liberalni rog. Kar se tiče zmerjanja, tisto prednost fustimo Vam, v kteri stroki ste napred- njaki pravi mojstri. Če nočete verjeti res- ničnemuporočiluodogodkih priDobravem, to je Vaša stvar: „gliha vkup striha". Slednjie naj bo opomnjeno da mi doljni Brici Medanci ne potrebujemo da bi Vi, blebetaci in ra^ovileži okoli ,.Soeo'' odganjali ,.temo" iz naših lepih Brd; bo- demo vže sami skrbeli da se no prime ne nas ne naših potomcev Vaša ,.na- prednjaška luču in no Y;»s"a „polititna zrelosp' pri kteri je goslo : Naj vse luidiO vzame. če ne velja kar trobi „Soča". V o 1 i 1 e i. Politični pregled. Deiegacije. V torek popoludne sta se sosle v Budimpešti obe delegaciji. Predsednikoin je bil izvoljen dr. Biirnreither. V svojeni nagovoru je izražal željo, da bi se so nadalje ohranil mir med državami. Tudi vojna uprava zahteva vecjega prispevka za preuredbe, ki so potrebne v našem vojništvu. Govornik je končal s trikrat- nim „hoch" na cesarja. Podpredsednikom je na to bil izvoljen grof Vetter. Izvo- ljen je bil verifikacijski in peticijski odsek ter so bile t-itane razne interpelacije. Mej temi jo bile znamenita interpolacija delegata Kleeweina in tovarišev na mi- nistra vnanjih stvari glede prodaje k o n j z a angležko annado, eeš, da Avstrija v slueaju vojne satna ne bo imela dosti konj. Delegaciji je bil na to predložen skupni državni proratun, ki znaša kron 372,437.836, in je za 8,431.193 kron vižji od lani. Ako pa pristejemo še 38 mili- jonov za nove topove in druge kredito, znaša ves proracun 427,241.515 kroa troškov. Troški za kitajsko ekspedicijo so znesli 12 62 milijonov, ki so pa po- kriti z odskodnino, ki jo morajo plačati Kitajci. Proračun bosanske up rave izkaže letos 274.498 kron prebitka. Dohodki pa znašajo 6.385.464 kron. Ako te dohodke odštejemo od skupne redne potrebžčino, iznaša čista polrebšči na 366.052.272 kron. Ta potrebščina se deloma pokrije s či- stimi dohodki carine, ki se za letos pro- racunava po odbitih apravnih tioskih na 112,848,689 K. Torcj znaša skupna po- trebscina, ki se mora pokriti s kvotnimi prispevki, 253.203.683 K. — Kerjekvota 656 : 344, torej odpade od skupne po- trebščine na Avstnjo 166,101.616 kron, na Ogersko 87,102 066 kron. V sredo opoludne je sprejel vladar obe delegaciji in sicer naj prej avstrijsko in potem ogersko. Na nagovor predsed- nika avstrijske deiegacije pri slovesnem vsprejemu je odgovoril cesar: Z odkri- tim zadovoljstvom jemljem na znanje iz- javo zvestobe in udanosti. Sprejmite zato mojo toplo zahvalo. V dobi od zadnjega delegacijskega zaseda..'i se splošen po- litiški položaj ni v nL Tier bistveno pre- menil. Prej ko slej se ,. :.di moja vlada, da ohrani prijateljsko razmerje naprarn našim zaveznikom, kakor tudi naprarn vsem drugim velesilam ter s tern znatno pripomore za ohranjenje evropskega mini. Tudi je specielno naše prijateljstvo z ruskim carstvom zelo pospeševalo mir in red na bližnjem vzhodu. V Kini je bil udužen upor in so se torej lahko vrnile tje poslane vojne čete. Tem oovodom me ,,Te sem se naučil v Monakovem. Tarn so me vzeli tovariši v delo". „Ali Čehi?" „Da, in povedali so mi vsakovrstnih stvarij". „Pa berete, kaj ne...?u „To je posebno". „Pa mislite, da je tu dobro za češčino". „Da, dobro". ,.Kako pa mislite to?" „Vse to delajo naše ženske. Pri nas se ženske ne učijo nemški; čemu pa? Kar treba, že zna mož. Ko bi se učila ženska nernščine, bi se smejali, da se povzdiguje nad druge in sram bi jo bilo. Torej se je ne uči nobena in sej* ne bo učila, pa naj so Sole, kakoršne hočejo. — A to ve8te: kjer so ženske naže, je tudi rodbina naäa. In pri naa se pona^ajo ženske, da so otroci njib, in da otrok se mora ravnati po materi. Kar je naše, to je naše!" „To govorite kot pridigar!" Obstal je. Pozabil sem bil, da se zunaj na deželi ne srae kar precej galiti. reaoioa I" ' „Ali pa mislite, da vašim ženskam ne zadiži nemščina in da se ne bodo hotele šopiriti ž njo?" „Ne... ne! (Čudo, da ni lopotnil z nogo). Naše ženske so pametne in ne- majo skomin po bedarijah. Ne pustim, da bi se govorilo čez nje; zanesem se na nje. Z Bogom, gospodje!" Odšel je. Stopal je kot pruski gre- nadir, naglih odmerjenih korakov kot bi se bil razsrdil. In vendar bi ga bili naj- rajši poljubili! Da, da, dajte nam dobre matere! Na pokopališče v vasi Ludherovice> med Hlučinam in Ostravo, je vstopila mala čeaka družba. Vodil jih je starejši, postaven mož z motiko v roki. Očividno je bil grobar. Družba se je veselila, da so tarn samo češki napisi. „Kaj mislite striček", vpraša nekdo iz družbe, „ali pa obstane tu češčina?" Ni odgovoril takoj; ampak še le za časek. „No, to so valovi. Bral sem mnogo kronik. Včasih smo bili na vrhu, pa zopet spodej. Ali to se spremeni zopet, in vendar ne pogincmo !.... Kot neko prikazen smo gledali tega anal... I napolnjuje s posebnim zadovoljstvom dej- slvo, da morain izreči popolno priznanje svoji mornaricM. Moja voj. uprava mora tokrat zahtevati večji kredit za nabavo topniearskega matorijala in reorganizacijo topništva tor zbolj^anja vojaško hrane, vojna inornai'ica pa za neizogibno po- množenjo osobja in ladij. Pri teh postav- kah pa se ni nikjo.r prekoraeihi meja najnujnojših potreh. Bosna in Mercogo- vina se rodno razvijati na gospodarskem in kullurnem polju in bota tudi v bodo- čpiii letu iz svojega pokrili vso upravno ¦stroSke. Prepričan, da se bote lotili svoje nalogo z obieajnim patriotiskim ognjem, sprernljam vasa dela z najboljšimi željarni in vas iz srca pozdravljarn. Po govoru je imel cesar običajni cercle ter je stavil na razne delegate razna vpraäanja. Isterskega in gorii5kega delegata je vprasal cesar po slanju le- line V ogovoru tržaskega delogata je omenil zailnjih izgredov v Trslu. Nasproti öeskemu delegatu Pacaku je izrazil cesar svoje zadovoljstvo na miroljubnem nasto- panju čoške dr.aivnozborske deiegacije na Dunaju. V Budimpešti je obudil prestolni govor veliko pozornost. Cesar je govoril paö o dohrih odnošajih proti „aliirancem11, a ni niti z besedo omenil trozveze, pač pa je govoril o dobrih odnošajih do Ru- sije, in opazilo se je, da je to naglašal. To tolmacijo tako, da ker obnovitev tro- zveze šc. ni podpisana, je ni hotel vladar omeniti. Ko je potem cesar govoril s po- slanci, je omonil proračuna in otvoritve češkega deželnega zbora. Ekspoze grofa Goluchowskega. V seji proraeunskega odseka av- strijske državnozborske deiegacije minulo ^redo je podal minister vnanjih poslov grof Gohichowski svoj ekspoze, ki je silno dolg. a ne pove v vsej svoji dolgosti nič posebnega. Vse kar bi se dalo zabeležiti, jo to, da je minister poudarjal, da je Avstro-Ogerska v najboliših prijateljskih odnožajih do drugih držav. Razun tega pravi ekspoze, da je obnovitev trozveze ziiijrotovljena in da je Avstro-Ogerska tudi nasproti dvozvezi v najboljših odnošnjih, osobito kar se tiče Rusije, s katero zveza omogočuje tudi mir v balkanskih pokraji- nah. Splošno razmerje mej državami je tako, da se sine s pornirjenjem zreti v bližnjo in nadaljnjo bodočnost. Okupacija Albanlje. Listi vedo poročati sledečo senza- cijonalno vest- Avstro-ogerski poslanik v Petrogradu se dogovarja z rusko vlado o okupaciji Albanije, katero namerava izvesti avstro-ogerska monarhija. Posla- nik ni pri tem naletel na nikak ugovor. V kratkem se napoti v Albanijo družba trideset avstrijskih častnikov in visokih dostojanstvenikov, kateri bodo pod ime- nom lovskega izleta proučevali tamošnje odnošaje. Koliko je na teh vesteh ver- jetnega, se seveda še ne ve. Kraljica Viljemina Nizozemska. Kakor govore poročila iz grada Loo pri Amsterdamu, kjer leži mlada Nizo- zemska kraljica smrtnonevarno bolna, se je bilo bati zlasti minule sobote, da kra- ljica umrje. Vsled vročinske bolezni, ki je napadla kraljico, je nastopil prezgodnji porod, in je ista trpela silne bolečine. Z usodo kraljice sočustvuje ves narod Ni- zozerncev. Glasorn poročil je kraljica že iz največje nevarnosti, a javnost se vendar peča z vprašanjem prostolonasledstva. Za slučaj kraljičine smrti bi nastopil kot pre- .stolonaslednik velik1' vojvoda vajmarski, a za njirn princ Oranski. Soprog kraljice pa bi dobival letnih 150.000 mark. Nemlri na Portugalskem. Tudi na Portugalskem niso ljudje zadovoljni z vlado. Zaradi tega dijaštvo z ljudstvom vred demonstruje proti na- činu, kako je vlada uvedla neke vrste postopanje z inozemci. Vlada je na to zaprla vseučilišče v Coimbri. V Lizboni in Oportu je prišlo že zaporedoma do spopadov mej ljudstvom in vojaki. Na- posled so se vojaki branili streljati na ljudi in so ž njimi vred kričali: „Živela republika!" Vstaja na Kltajskem. Na Kitajskem zopet vre. V pokrajini Čili je vse po konci. Uporniki napadajo krščanske misijonarje in razdirajo njihove cerkve in šole. število upornikov znaša tu 40.000 in vladne čete se zastonj tru~ dijo, da hi upor "^dušile. Tudi iz d.'»^ih kitajskih pokrajin prihajajo vzne ;: /a poročila. Domače in razne novice. Našim cenjeniin naro^nikom! — Ker je vže preteklo I. četrtletje v tek. letu, vabimo uljudno one gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino, da jo izvole kmalu nqravnati. . .,., . ,. . ja v c^trtek popoiudne na^bt.^andrežkem I pokopalisuu pokopali, r. Anton Čoš, znani gost;lniuar „Pri belem Zajcu" v Gorici. N. p. v m. Vceraj so pokopali z vojaškiini ča- stmi podpolkovnika barona Baum- A p p e 1 s li o f o n a. Truplo pokojnega so prepeljiili na sempetersko pokopalisče. (1. kr. nanicstii. svetnik ^osp. .Harius ^;-of Attcins, vodja okr. gla- varstva v Ptuju, jo inienovan c. kr. okr. glavarjem v Mariboru. Duliovni^kc vesti. — Č. g. A n t o n Pi pan, kaplan c. kr. mornarice v Pulju, je imenovan za kaplana I. vrste. C.g. Andrej Mcsar, podžupnik na Livku je imenovan za župnega vikarja v L o k a v c u. Na njego mesto pride č* R. Franc K n n v s. Za ,,Solski Doin" so placali pred- sednistvu: Ivan Trošt, carinski uradnik v Gorici I0 K; g.čna Ivanka Gej v Gorici 2 K; dr. A. Grcgorcii; 10 K; Narod na ti- skarna v Gorici 20 K. Srena hvala. Nainestu ustopniiie pri veselici ženske podružuicn družbe sv. Girila in Motoda so še darovali preč. g. Blazij Grča župnik in dcželni poslanoc K 3.—, c. kr. prof. Žnider.šič K 5. ¦— in gospa Hrovati- nova K. 4—, kar je pri takratnem izkazu pomotoma izostalo. (iorlška deuutacija na Dunaju. — V pondeljek se oilpelje na lJunaj de- putacija sestoječa iz čianov deželnega odborn, goriškega mestnega sveta in tu- kajäne trgovske zbornice, da se predstavi raznim ministrom ter jim razloži razne mujne potrebe naše dežeie in goriškega mesta. Županom v sv. Križu je bil iz- voljen dne 7. t. m. g. Jožef Vovk, pos. v Dobravljah, inož, ki je Tumovcem pravi trn v peti. Sijajni nnpredni nah'ti. ,.Soča" obsiplje svoje čitatelje kar zapored s si- jajnimi in velikanskirni načrli na polju narodne prosvete. Za velikanskim vspo- redom, ki je'napisan na hrbet „Narod- nemu skladu" in v katerem je, kakor po- roča — „SI. Narod", tudi že „g o s p o- dinjska in kuhinjska šol a", prihaja zdaj s sijajnim nac-rtom glede „glasbene ?ole". Gori.ski Slovenci morajo strmeti u:id toliko živahnostjo naprednih kolovodij. Tu so kar konservatoristi, ki zasedejo mesta učiteljev nadepolne mla- dine v rnladi glasbeni Soli. Pripravljeni smejo torej biti, da jih .,Sočaadiša-'. List je namenjen lirvalskemu, delavskemu. obrtnemu in trgovskemu stanu. Deset liratov vojakov. ~ Na Vir- t(;iriber.^kem živi oee, kateremu so letos desetega sitta potrdili k vojakom. Ta redek dogodek so naznanili kralju. ki je 75 letnemu. v slabih razmerah se nahajajo- čemu očetu odkazal znatno denarno [jodporo. Narodno ^ospodarstvo. V prospcb sadjrrrjc na Tolminskcm. ilJalj.-.j Vsak okraj, kateri nima svoje kme- tijske zadruge, kakor jo irna cerkljanski, naj si uslanovi svoje sadjarsko drintvo in to naj se loti uredbe sadjereje v po- sameznib pokrajinah svojega okraja. Iz- bere in odloči naj najprej sadne vr.ste za razli'ine lege n. pr. tolminsko drušlvo: 1. za f'.snik. Ciginj. Kozarižče. Voice. Tol- min. Polubinj. Žabice. Zatolmin. Dolje, Gabriji1, Volarje. Sv. Lucijo. Idrijo. Slap; 2. za Selo, Ruti, Lubinj, Pod melee, Knežo in ba.ško dolino: 3. za Lo n. Ponikve. Pečine, Prapetno, za vise lege grahovske župunije, za Cadrg in Ravne. Približno na enak način naj razdelita tudi koba- rižki in cerkljanski okraj svoje pokrajine po sličnih razmerah in naj doloOita v.-a- kej najprirnerni.se sadne vrste, doOim je smatrati »bovški okraj za eno ?amo sad- jar.sko pokrajino. Vsako drustvo naj ima, če mogoče, svoj sadovnjak in cirojo sadno dreves- nico. Zraven drn^t.cnih naj pa tudi dre- vesnice v šolskih vrtih pospo.šujejo isti namen, t. j. nai vzgajajo drcvesca od- branih in za posamezne pokrajine odlo- čenih sadnih vrst in jih Širijo med kme- tovalce. Če bodo vsi v to poklicani čini- telji na to delali. da se bodo v vseh sa- dorodnih pokrajinah polagoma opuščale malovredne, ali dotičnim razmeram ne- prikladne sadne vrste, namesto njih pa uvajale in pravilno sadile in vzgajale samo v to odbrane in odločerie vrste, pridemo po tern potu v kratkem času do zaželjene prekoristne uredbe. Za gorske okraje imajo cre?nje in sploh vsa poletna sadna plemena malo pomena za kupčijo in služijo bolj v do- mačo porabo : veeje vredno.-ti je pozno jesensko, najvecje pa zimsko sadje. Čim vstrajnise je. tem ložej se dobro prodaje. — Clešplje uspevajo v nekaterih legah in rode prav rade in mnogo; a ni ga v nažih go rah bolj zanemarjenega drevja, kakor Oešpljevo : vse zara^C-eno. vse pod lišaii in inahom in innogokrat tako zga- cenc skupaj. kakor smreeje. Zato pa je sad navadno reven in rodovitnost drnvja peša oritno. Kmetje pa tožijo : „Oesplje noeejo vei> roditi!" Zakaj ! Zato se nihOo nv znuMii. — Poglaviten sad za nase gore je j a- b o I k o. To so na^i kmetje /.e davno spoznali ter nasadili vse polno jablan. seveda po start navadi skoro toliko vrst, kolikor droves in vines mnogo slabarije. Najboljt4 znane domai-e in udomačeno vrsle so : 1 o n 0 i č i. v i s a n c i, k o- s m a j k e, s e v k v d u n a j k e (stajerski mašaneker). p o g a č i c e („Ilaslinger'M, t a f e 1 j C' k i. Zadnje tri vrste so na trmi ja!:o priljubljene in ker vstraja njihov sad do pomladi, zaslužijo, da jih qhra- nirno in da jih v prileženih legah se dalje gojimo. Zraven dunajk naj bi se v solč-nih legah, kjer se ne vlacijo megb1, gojil tudi sorodni a sineji plemeniti B o r s d o r se t: f, F]del~Borsdorfer#'j, v trgovini jako eeujeni sad. Za enake lege je priporočslti tudi tirolsko jabolko „Kost- 1 i c h 8 t e r', kalcro se po pa5či in rodo- vitosti prav dobro sponaSa v Kanalu, potem Mantovanec, ,.E d e I - B o h- m e r' fv Kocinju imenujejo to jabolko „tafeljček" — knteremu je nekoliko po- dobnoj. Zadnje imenovana vrsta rodi bo- gato tudi v vetrovni legi, ker se pecelj prav trdo drži vje. Dobro kupčijsko ja- bolko in sposobno za na3e kraje je c e- s a r j e v i č Rudolf, potem r u d e č i je sen ski kalvil, rudeči veliko- n o č n i kalvil, r u d e č i j e s e n s k i R a m b o u r, iprav lepe sem videl na Knežii: med najboljša kupčijska jabolka je vštevati beli in rudeči šteti- n e c. Z 1 a t a z i ni s k a P a r m e n a bo kmalu domain v nasih gorah. a priporo- čati jo je bolj za vi.-e lege, ker v dolini prezgodaj zori in postaja vela, preden je pravi d-a> za sadno kupčijo. Med renel- '• karni ali kosmaOi vspevajo v mrzlejih i legah : Siva j e s e n k a, B a u m a- n o v a, k a r m e I i t .s k a. š a m p a n j s k a, d e b e 1 a k a s e 1 s k a. in u š k a t n a r e- n e t k a. Sicer pa so na Tolminskem tudi prav ugodne gorke lege, kjer bi uspevali tudi: beli z i m s k i Kalvil, potem [ renetke : A n a n a s. Kanada in 0 r- j I e a n s. — Tolminsko sadjerejsko dru- štvo žiri vrsto ..-1 a v o n s k i srdika", i imenitno kupeijsko jabolko. iKonw prih.) lleenea i za modno trctovmo sprejmc sc takoi I pri tvrdki I Z0^j:i)<. v Qorici. i Prekrasna in # # # nova razsvetljava! Vinko Bandelj v Dornbergu I posojuje za javne veselice po g. Luzniku | cJobljene svetilnice ter se priporoea pri- rediteljem veselic. da ga blagovole po- češčevati s svojmi narocili. Oddaljeni lahko pižejo in prav je, da se pise 8 do 14 dni pred rabrt. 1 ^ „ i k „Universale" s i i . • splošna Ijudska savarovalna g I I drmba, \ Kavnatt'ljxtYo: Dunaj I.. Srliotten- ? , jf riim liiš. itev. S(v lastui hiši). / /' Polno vplačana delni^ka glav- { 3 niea 2.000.000 K. Garantijski za- ' f ^ klad S.TOO.-tSH;')») K. Xjena polest j ihiš na Dnnaju, ki so popolnoma # nezadolžene, reprezentuje sama . 9 \ vrednost t»koli 3 milijone K. — ;T . 0 Tstanovljena je po ij 16. ministe- \ I rijalnega ukaza z dne 5. marca * « 1S% R—G. BI. 31 vis. c. kr. mi- i» \ nisterstva notranjih zadev. T j Glavni zastop v Gor» » prej f' ; 1 v ulici Morelli St. 6, zdaj pre- v , ! J \ seljena Via Corta St. 3. ? Javna zahvala. i | O priliki nenadoinestno izgube nnžoga proljubljenega brata • in slrica, gospoda ^Cntoua 6oš-a, gostilničarj a „Pri belem zajcu" v Gorici, izrokaino torn potom vsem blagini srecin za izkazana odkrito- srčiia sočulja svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvaljujoino proč. duhovščino, sorodiiike, prijatolje in oddaljene züaiice. »Delavsko bralno in podporno drustvo-< tor vse domačine. ki so i s svojo prisolnostjo pri pogivbu skazali nepozabnemu ranjkiMiiu zadnjo c'asl. V Gorici, dne 9. ninja 1902. \ Blags, grosp. OabK-yel Pireoli. lekar, 'Ivorni /.aiužiiik Nj. svi'l. [apt'Li v Ljubljani. ' Potrjujem sprojtMii stt>- I Lieuii' Vaše tinkture za .______^^ I ieloUtc, katero mo ram ------—"^ najtoplejo vsakomur pri- poroeati, kajti rubim jo 2o od leta 1S78. in zmiraj mi je kot izborno urinkujoče zdravilo služila pri želo- dic-nih in rrovesnih bole/.nih. Krmin. ttV inaja 1897. .Miroslav Lcitner c. kr. daveni blasiajnik. 7. upnrabo Vase izborno iinhture an šelodec som re.^en skoro ilve leti trajajoče želodrne bolpzni tor som popolnoma ozdravol, karz lakho vostjo potrjujom in to tinktui'o za žoloiloc It1 priporoeam vsei.i, ki trpe na žolodčni bolezni. Strasuldo vl'rimor»ko) (J. niaiva 1SD8. Kami ijrof Strnsoldo. Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu. Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. gZafSBpiielaj!! dohi se v zalogi trdke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Xajboljse. najveeie in najcenejSp skladišee vsakovrstnega perila. srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce. krasnih kravat v vsakem slogu, nogovic. rokovic, životni- kov (rnodercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov. blusen, spodnjih kril. divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočcvalno najbolje kupova- IiSče za g. sivilje in krojače. Xarocila za izdelovanje perila t'za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hi si) priporoča častiti duhovščini in shtvnemu občinstvu v niestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos. Sandomingo, Java, Cejlon. Porto- rico i. ilr. Olje: Lucca. St. Angelo. Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrsto. Moko st. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, narnreč po Va kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zvpplonko dru/!j<1 3\\ Cirila in Aletoda. Moka iz Majdičevga rnlina v Kranju in z Jocfttnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpo.šilja v zabojčkih najmanje po o Kg. na vse kraje. 1 Krojaikamojsita 1 Čufer (fc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hisi L. .]. Kopai-a pri okr. sc^lniji. 1 izdclujcta ( vsaküvrsluc obleke .^a mo*kc po meri, bodisi sniv ali pa priprosle. Priporočata sesvojiin rojakoni v Cioriei in na dczoli. postjbno pa e. duliovsi-ini in ikhmk'Oim snvlnjiti in Ijudskih sol za obilna narot'ila. Ivan Bednarik pripororii svojt» knjiqoveznico ! v (Jorici I ulica Vetturini St. 3. „Krojaška zadruga", I vpisana zadruga z omejeno zavezo ! v €iJoriei. Güspuska ulica hiš. šlcv. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnegu l>l;i,iza za ženske in nioške obleke, za vs;ik stan in vsak letni čas v nnjvorj* izberi. kakor: sukno, platno. prle- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa- kovrstn preproge, zavese. namizne prte; r je vsakovrstno perilo.snijce. Jiiger itd. itd. Vse po liajniKJili cenali. One ho Htalue lire/. po^;i.i:iii.j:<. I Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga ' vsakovrstnega trdoga in mehkega i koroskega in kranjskega lesa ter I pohistva, rakev itrugi. vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake volikosti. kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ..3Iari- | janic' t. j. ličnih in trpežnih t mi/ iz trdoga lesu, ki imajo I znotraj tro- ali stiridelno keg- I ljišee z vrtenci in kpgljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za | krčmarje. zasebnike itd. I v Pevmi, ' za Soškim mostom, p. Gorica, I priporoC-a p. n. občinstvu svojo ' bogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. . ^^ ^**. ^""^ iL ^m\. ^¦^ ^m^ OHlilrnTrn.Tin. kleparska delavnica Arfur Makutz, Gorica, Ozka ulica St. I, ^ Priponu-a svojo kleparsko delavnico lov zalogo kleparskih L izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogn žlebov vseh vrst za nove stavbe, J o/iioma preskrlilja ist(> v najkrajscni rasn - - Prcvzcina narocila /a vpe- ^ ljavo strelovodov, tmli pozhuVnih. — lzdrlu.jo pumpo za vodo. Pri- \ r.-ja vpeljavo VOde z cevmi vsake \ts|<\ — V lastni zalngi ima Strojo J za žveplanje sodov iz cinkancga žolr/.;i. škropilnice proti perono- % spori puiiovljcno po Wnnon'lovi sisiavi; liieliovc zažvoplanjo grozdja I ranili sisttMiiuv itd. — 2PJP Postrežba točna. Ceno zmerne! ""Ä| ^^k ^^m^ .^^^^ .^^m^. .^H^^ik. .^M^^^h. .^^¦^h. ^amm^. .^^^^ ^_a^^^. ^^»a^ ^^—_ _____ ___. Anton Pečenko Vrtna i;!i«.-a 8 (iOHICA Via Giardino 8 pripoi'oca pristna bcla in črna win.i iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- ; matinskih ii isterskih v i nuaradov. I)oštavlj;i n;i (loin in nupošilja po želez- nici na vsi" krajo avstro-ogfrsko monarhije v sinliii oil at) litrov iiiiproj. Xa znlitevo pošilja tmli uzorct1. Cenc zmerne. Postrexba posfena. i> \mt iiDiiMfn tmilm II ii IT» ntü nil ill! m^^ i^ ¦inn Hi tful A Gostilna .Vinarskesa in safljarskesa drnStva za Brdafl v Gorici, ulica sv. Klare st. 15 tori pristna bola in Orna vina iz drust- vciic klcti. in punti^amsko pivo. Postrožo z ok us ni mi j nl ili. — Na razpolago so blevi za živino in dvoriščo za kro^ljanje. Za obilen obi.sk so toplo priporoCa svojiin rojakom Anton (Jerbec, ^ostiliiičar. if Naznanilo. Podpisanec, vcclelni hotelier v Pulju, naznatijain slavnemu občinstvu, da *cin otvos-il svojo, po nnjno- vejših zfihfevah urcjeno in opreinljeno kavarno „Central", na Travniku. V njej bo p. n. gg. «ostom na razpolago polog treh biljcirdov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejse vrsto. Ziigotavljaje najskrbnojžo postrežbo v vsakem obzii'ii. prosim ])lagoholne podpore z obiökovanjem ter se beležim z vsem spostovuiijctii udani Filip Petenko. P. S. Ako kdo izjnod ,t»;osp. tii prejcl naziianila kal.era som razpo^iljal ie dni, [)]'osiiii da id- l)l;igoholno oprosli. KonjecTic & Zajec v Gorici pretl nadškofljo št. 5. *VE 8V Via Caserma št. 15. Peronospora škropilke najbolje vrste in njih posamezne dele, cepilne no&e, gutnijeve trakor^e za zeleno cepljenje črne in rujave, zajamčene kakovosti. Pocinkane ograjne tnreše in trnjeva šicaf Za čas stavbe priporočata svojo veliko z4»]jskill ]>ri