List 42.
gosp
dar
5
)
Tečaj XXV.
v
m
ar
Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.,
posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.

Ljubljani v sredo 16. oktobra 1867.
Gospodarske stvari.
Poskušnja z vinsko trto.
razdelek po 30 do 40
m
po 10 do 15 centov
Ako
nobenem kraji na Kranjskem nisem na
12 Borovnice. R. in dan potřebuj
toraj skrbno cenimo svoje travnike, bomo izvedeti mogli dohodek sená v enem letu.
Znano je pa tudi, koliko centov ena živina leto
ke trt
prehodih naletel na toliko divj Labrusca; Scop.) kakor tukaj v borovniški okolici
oj ih
(Vitis Vsi
klaj
živi ploti, posebno grmovje v podnožji železnice med Pakim in Borovnico so povsod obilno prepreženi od bomo potřebovali vprežne
Sploh veljajo te-le številke : eno govedo (srednje velikosti) potřebuje na dan 20 funtov sená, to stori 73 centov na leto in dan.
Treba je tedaj najpred, da prevdarimo , kolike
? Da to izvemo
nje in pa od divj ega hmelja (Humulus Lupulus
Ko sem na jesen vsako leto še slišal čričati trtnega živino, črička, ali kakor ga v metliški okolici imenujejo
ramo preračuniti, koliko bomo imeli del
>
mo
z vprežno
prihodnjih dopisih bom to na tanko razložil po ka (Oecanthus pellucens; Scop.), večkrat se mije izgledih, kteri na tanko kažejo, daje mogoče prera-
misel budila
bi
ne rastla v tej prije tni okolici prava
L.)
ako
vinska trta (Vitis vinifera roka zasadila in jej marlji\ Planine bi jej bilo prav ugodno, ktero sèm ter
stregla. Obrežj
bi jo pridna
čuniti, koliko bo delà z
hriba
žle
je en konj zadosti za 16 oralov
vprežno živino. V planj
emlj
?
ako
so
J. laiilUU KJJL JVJ K/X1KS	C4I V W V/V«. ij. V,	~ --------.	j.»* «.i« , J	J ^
basto je obrnjeno proti jugo-zapadu, lepo v zatišji pred en konj za 8—10 oralov
mrzlo burjo in ogrevano od poldanskega solnca ; zemlj je večidel laporasta, namešana z apnenim peščencem
zemljišča na pianem; na Kranjskem pa in druzih slo vanskih krajih, kjer je vožnja težavnejša itd., se štej<
Prevdarili bomo: ali bomo konj
y
tedaj prav priležn
trti
Pred nekimi leti je
g. Srajt
takrat posestnik v Borovnici

obsadil
pokojni >dil lep
^ e ali
gali? Če vidimo, da nam konjereja v svojem kraj
risti
vpre u ko
y
da imamo mnogo konjske mrve, ktere ne bi mogl
mlj
na
kos
roke, podkuplj
let v hladni zc
obrežj
Planine z vinsko trto
pokladati govedom, bomo konje za vprego imeli
mlj
od nekeg
gnjye ?
«
5
zločeste imamo dosto dob
a ucvuoijiv^«j ki ze cez pet svoje njive v uicgu nu«, uduciuu oc » piuum puurijc so neko noč celi mladi no- volov, ker oni nam manj zgube obetajo kot konj
breg
klaj
?
itd
ce pa
(sladké mrve), in če imamo bodemo se s pridom poprijeli
Konj
ce je prestar
grad do korenine pokoncale. Za povzdigo sadjereje ves vneti tukajšnji gospod župnik, ki z besedo in vse hvale vrednim zgledom neprenehoma budijo ljudi za vse ko- gospodar prevdariti ristno, so sami in še dva druga posestnika
?
ne
eljá
nič ; vola
pa redimo in
ga mesarju prodamo za lepo ceno. Vse to mora umni
ristno, so sami in še dva druga posestnika, na prav	Ko smo prevdarili, koliko klaje imamo upat
pripravnih mestih sopet nekoliko trtic zasadili za po- koliko bomo mogli imeti vprežne živine, koliko klaj
Ko
smo
prevdarili, k o 1 i k o k 1 a j
imamo upati

skušnjo; da bi je
pa
kaka
y
>>
hudobna roka bo treba za vprežno živino
••i	V	1«1	,	11«	1
y
sopet ne pokončala! Ako se trte ohranijo ter srečno liko nam ost dorastejo, se ve da bo treba čuvaja, kadar bo grozdj
zorelo den ej
y
ker
nekteri „krščeni" tiči
My	cr — —j
mnogo veliko priza
dozorelemu in celó še zelenemu
lahko bomo izvedeli, k _ , koliko bomo mogli rediti drug živme, postavimo, krav, telet, ovac itd.
Eno govedo (kakor je že omenjeno bilo) potřebuj*
klaj
Al ko na dan 20 funtov, na leto 73 centov sená
bodo ljudje videli lepe trte bogato obložene sè sladkim grozdjem, bodo gotovo sploh tukaj poprijemsi se vino-reje kedaj veseli in zadovoljni pili še domačo kaplj če tudi presladka ne bo. *
y
molzne, ktere so velike kot
na dan 25 funtov.
holandské, potřebuj ej o
Krave
ga
} ^
Ako najdemo na svojem posestvu nektere kose (pašnike), kteri za kmetovanje niso ravno posebno pravni
y
bomo
y
če nam kaže dobro, ovce redili.
uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
ovca (žlahna merinoška) potřebuje
na
dan
y
oven
do 2 V.
ri-
na
funta sená
in nekoliko besed o umném ktne?ovanji.
(Dalje.)
Preračunili bomo dalje, koliko bomo redili živine, koliko je nam treba vprežne živine. To bomo izvedeli, ako prevdarimo, koliko bomo imeli sená in sploh klaje.
eno veliko
funte; toraj se 10 do 12 ovác šteje na
govedo, kar
se tiče klaje.
Dalje moramo prevdariti, koliko potrebujemo denarja , da nakupimo potrebnega poljskega orodj a. Navadno se šteje na en oral 12 gld. kapitala za orodje.
Kadar nastopimo gospodarstvo, moramo premisliti
y
Znano razdelek
Je>
po
da se travniki ločijo v štiri razdelke:
70 centov sená
y
razdelek po 50,
Ali bi ne kazalo še bolje, poskusiti zasadbo hmelja? Pre-
vdarite! ,,Novice" so o hmelji že obširniše pisale.
Vred,
da nam je še neke d r u g e zaloge (kapitala) treba, in to je zaloga za vsakdanje potrebščine; zakaj kupiti bomo morali živeža za ljudi in klaje za živino; imeti moramo denarja, da plačamo delavce itd.
Manj bode te vsakdanje zaloge treba, ako redimo
342
krave in prodajamo mleko, ker vsaki dan ali saj na mesec skupimo denarja. Drugače pa je, ako ovce redimo , ker le enkrat v letu dobimo denarja in to takrat, kadar volno prodamo.
Priporoča se sploh, da v dobrih letinah mislimo na slabe, da si kaj prihranimo, kar nam v prihodnjem času dobro pride. Ravno tako ni napačno, ako imamo kadaj mnogo sená, žita itd., da ga en del za prihodnost
prihranimo.
Preračunili bomo potem, koliko nam je treba d e-lavcev pri živini in za poljsko delo. Pri velikih kmetijah je navadno en hlapec pri dveh konjih ali dveh
volih, in pri 15 kra vah ali 30 teletih.
Poljske delavce bomo najemali. Pri velikih kmetijah je zdaj tudi navada, delo v pogoj (akord) dajati, kar je po moji pameti v marsikakem oziru dobro. Pri pogojih je ta dobiček, da ni treba toliko paznikov (Aufseher) ; delavci dobijo toliko plače, kolikor zaslu-žijo; če so na dan plaćani, dobi pridni delavec ravno toliko kot slabi; če ima delavec delo v pogoji, mu je priložnost dana, vec zaslužiti, ako je priden in uren v delu. Sicer je pri pogoji še to dobro, da, kadar delavec pogoj eno delo končá, lahko pogledamo, ali je delo dobro naredil, in pri pogoji lahko omenimo, ako ni delo popolnoma dobro dovršeno, da ne dobi celega plačila. Tudi pri tacih pogodbah vemo koj, koliko bo to ali uno delo veljalo. Mnogo je del, ki so pripravna, da se dajo v pogoj, postavimo žetev, košnja, mlačev, sa-denje dreves, kopanje jarkov itd. Sploh veljavnih šte-vilk za pogoj ni ravno lahko v izgled postaviti, ker v enem kraji je cena delavce v drugača kot v drugem kraji itd. Vendar more gospodar to že izvedeti, ako eno leto posebno pažljivo čuje nad delavci, vse zapiše, koliko delavcev je dělalo in koliko časa, kakošno je bilo vreme itd. Drugo leto bo lahko vedel, koliko je delavcem plačati v pogoj — to je, počez — za to ali uno delo.
Pri tej priliki pa moram omeniti, kako potrebno je, da si dobrih delavcev dobimo. To dosežemo, ako
take, ktere smemo imenovati zveste, pridne in pametne, bolje plačamo , jim vedno, kolikor je moč, zaslužka damo, da jim pri delih, ktera so posebno važna in težka, ako jih dobro izpeljejo, damo poseben nadarek ; tudi pametno ravnamo, ako za svoje zveste in dobre delavce skrbimo po zimi, ko jim mnogokrat živeža manjka, in jim damo, če je mogoče, tudi pozimi delà in zaslužka.
Zdravilska drobtiiiica.
(Kako se more vid brez stroškov in bolečin zboljšati f) Na vprašanje : kako bi si mogel svoj slab vid zboljšati, mi je svetoval slo več homeopat : naj si vsako jutro četrt ure potem ko vstáném (da se po spanji ogrele oči ohladijo) čisto studenčnico (mrzlo vodo, kakoršna se za umivanje obraza rabi) s prsti oběh rok škropim v o dp rte oči. — Od začetka mi je bilo težko, oči odprte imeti, kadar sem vodo v nje škropil, al kmalu sem se privadil. pa tudi kmalu bolje videl. To ponavljam vsaki dan, vid sem si toliko zboljšal, da s prostimi očmi zdaj boljše vidim, kakor sem pred malo meseci videl skozi najbolja očala.	S.....
Narodne stvari.
Slovanski skofje in druga duhovšcina z ljudstvom; ljudstvo s skofi in duhovščino.
Presilno se je jelo udarjati po naši častiti duhovščini , menda prav zato, ker je narodnost trn v peti
pseudo-liberalnim Nemcem in Magjarom. Toda vpra-
šamo vsakega poštenjaka: ali more duhovšcina drugača biti nego národna? Naj našim bralcem navedemo besede, s kterimi „Pozor" brani hrvaško duhovščino:
„Duhovšcina je bila in je še dan danes narodnosti najtrdnejše s leme. In to ne more biti drugače. Ona
vedno in neposrednje obcuje z ljudstvom; v svoji neodvisni službi, po svoji viši omiki in ker je izšla iz ljudstva, spoštuje in ljubi svoj narod in se je ž njim zrastla v neločljivo celoto; ona je ljudstvu mati, sveto-valka in služabnica; ona ima moralicne in materijalne pomočke, s kterimi je ljudstvu svojemu na pomoč v vsaki nezgodi; ona ima sredstva, s kterimi ljudstvo v državljanskem življenji brani vsake silovitosti in nepo-stavnosti ter je v političnem oziru tudi pripravlja za srečnejšo prihodnost. Naša duhovšcina se od duhov-ščine drugih dežel loči v tem, da je svobodoljubna; ona namreč vé in spoznava, da je svoboda temelj kršćanstvu, kajti ni je kršćanske ljubezni brez svobodě, in prav zato je edinih misli z narodom, kterega stiskajo težka bremena. To je duhovščini glavni razlog, da se z ljudstvom poteza za narodnost, samostojnost in neod-visnost. Naša duhovšcina, na ktero s ponosom in z vsem zaupanjem ljudstvo obraća svoje oči med tem, ko njeni nasprotniki ves žolc izlivajo na-njo, bo z narodom vred imela prestati še marsiktero skušnjo in pretrpeti marsiktero bridkost z onim ljudstvom, za ktero se poganja s toliko stanovitnostjo in ljubeznijo. Duhovšcina pa bode vse te bridkosti iz lastnega prepričanja slavno prenašala, nikakor nam ni treba prigovarjati jej , da strpi; kajti narodna stanovitnost, kolikor je hvale in čisla vredna lastnost, nikdar ne zbriše dolžnosti, ktera veže duhovnega pastirja. — Nikdo ne vé, koliko časa bode trajal národni boj in na ktera pota jo zavije. — V današnjih časih se ta boj vodi z orožjem sile, sili pa se ubranimo s stanovitno srčnostjo, kajti sila nima nikdar dolzega obstanka; toraj morajo nastopiti razmere, v kterih razsodi moralično, duhovno orožje. Ob tistih Časih pa bode treba duhovnih sil, trdega znanja, zavesti o cilji, čistih značajev, izglednega obnašanja in vseh tistih moraličnih prednosti, ktere člověka odliku-jejo od Člověka, in brez kterih si še misliti ne moremo pravega duhovnega pastirja. Po tem naj se toraj ozirajo mladi duhovniki, oni plemeniti cepiči, iz kterih imajo vzrasti mogocne cedre libanonske. Z močjo duhá in trdnim značajem oborožena — kako da ne bi zma-gala vseh satanovih in peklenskih skušnjav?"
Clovek bi kmalu mislil, da je „Pozor" pisal o slovenski duhovščini in njenih razmerah do ljudstva; kajti prav vse tako je tudi pri nas na Slovenskem, in menda tudi pri drugih Slovanih. Temu je priča to, kar piše „Politika" o Morava nih in Cehi h.
vKako se duhovšcina sumniči tudi na Moravském in Českem, to kaže pismo, ktero je tamošnjim konzistorij em konec julija meseca t. 1. pisal gosp. minister pravosodja in uka. V glavnih točkah se to pismo tako-le glasi : vSlavjani so novo pot nastopiti s tem, da si iščejo ruskega sočutja in se učé ruskega jezika. Pripoveduje se, da to podpira duhovšcina in učiteljstvo. Resno se toraj opominja konzistorij, da v okom pride temu gibanju, sicer bode vlada primorana napeti vse svoje %ile.u Vsled tega opomina je brnski konzistoř i j (Briinner Consistorium) duhovščini razpo-slal okrožnico, ob enem pa tudi ministerstvu na Dunaj odposlal krepko zavrnilo, kteremu je v přepisu přiložil to okrožnico. V tej okrožnici — pravi konzistorij — je škof omenjeni ministerski opomin svoji duhovščini razglasil le zarad tistih stvari, ki zade vaj o duhovske zadeve. V teh bode ravnal po svoji dolžnosti. „ Kar pa vlada dalje pravi, da je slovansko ljudstvo jelo ozi-
3 4 3
rati se na tujo državo, temu je krivo to, da ljudstvo česk. modlitba, staroslov. molitva, rusk, m o lit ba
ni zadovoljno z domačimi notranjimi razmerami.
Kar
se tiče učenja ruskega jezika, to pa škof mora tako malo braniti, kakor učenje laškega ali francozkega je- lomkih brizinskih bere: mil se tvorjij
poljsk. modlitwa, srbskohrv. molba. Korenika je
contritus, kakor se v od-
m r
terere, odkod mil
Se
ve
Kar poslednjič besedici ministerskega opomina
zika.
„pripoveduje se" tiče, mora konzistorij spoznati
?
da
glagol
»
moliti" tudi občeslovansk.
da j e
se mu žalostno znamenje zdi to, da minister duhovščino nelojalnosti (nepostavnosti) obdolžuje kar na sumničenje
nekterih dunajskih časnikov, ki so že silo grešili v tem
daseolomuškemu
nadškofu ni vredno zdelo, odgovoriti temu ministerskému opominu.
7. Državne razmere.
Na izvirno vredbo slovanské državne združbe po-
kazujejo besede: slov.
pleme, staroslov.
pleme, česk.
oziru." „Politika" dalje naznanja,
Slava tako možatim
višim
n duhov- ^"««v«*'.	x^««. ^^owxxx^ou, v^oxx. wwc^,
tudi škof v vseh slovanskih jezikih se dalje nahaja prevažna be-
župa, iz nje: župan, župnik, županija
plémě, rusk, plemja, srbskohrv. pleme; slov. rod, rusk, rod, srbskohrv. rod, česk. rod; slov. občina, srbskohrv. občina, rusk, obščinost, česk. obec
nim pastírjem!
Znan nam je pa, žalibog
7
(hvala
Bogu, da do
sedaj
eden), ki
se od teh škofov
loči, kakor noč od dneva. In ta je zagrebški kardinal Jurij Havlik; razglasil je
namrec pastirski list, v kte-
seda :
Ravno tako so besede v vseh slovanskih jezikih naha-jajoče se: knez, kmet, vojvoda, vladika, sta-
rem duhovščini do neba povzdiguje srečo
7
ISt, V Kle- JC"J Y .	r v j * vu», v	ouc*-
ki ima Hr- rej šina itd. priče za družbinske rede in pravne obi-
vatom prikliti iz dvalizma, kterega so sprejeli zastop-
niki ogerskega naroda (je li magjarski narod edini zastopnik narodov ogerske krone?!), kterega
so sprejeli zastopniki nemško-slovanskih ljudstev (koliko?) itd. Že iz te mešanice častiti bralci lahko spo-
znajo
?
da je cerkveni zagrebški časnik „Katolički lisť
<
po pravici o tem pastirskem listu vskliknil: varuj take zmešnjave!"
. »Bog
Po takem res ni čudo
7
je toliko duhovnov učiteljev v zagrebški škofiji slavljenih.
nas da od-
čaje pri Slovanih v starodavni dobi.
Da so naši praočeti že v pradobi vse svoje stvari in razmere lepo po postavah obravnovali in vrejali, kaže beseda zakon vsem slovanskim jezikom v pomenu postava znana. Tako se glasi slov. zakon, česk. zakon, srbskohrv. zakon, rusk, zakon; slov. pravo, staroslov. pravo, pravda, česk. pravo
(pravda = lex divina Mat. verb.), rusk, pravo, srbskohrv. pravo, poljsk. prawo, luž. pravo, pravda
dalje slov. sod, starosl. s^d, Česk. soud, rusk, sud, srbskohrv. sud, poljsk. s^d, luž. sud. Sem spadajo
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v
jusjurandum, svod, lice (corpus
obce, in slovenskega naroda posebej
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
9
tudi besede: rota delicti).
Sploh se sme trditi, da je pravo posameznih narodov slovanskih položeno na splošno pravo slovanskega plemena. To je zadosti dokazal H. Jiřeček v svoji
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „O vzdělanosti Slovanského
národu v prvotnih sídlech jeho" prof. J. Maje iger.
(Konec.)
6. Verske zadeve.
Tudi besede, ktere se vztegajo na vero in verske obrede, segajo še nazaj v skupno slovansko domovino. Tako je pred drugimi beseda „bog" vsem slovanskim jezikom občna. Slov. bog, staroslov. bog, česk. buh srbskohrv. bog, poljsko-rusk. bog, luž. bog. Izpe-ljana je beseda iz sansk. „bhagas", kar pomenja: častitljiv, venerabilis. Nahajamo v vseh današnjih slovanskih jezikih besedo: „obet", ki pomenja stvar bogu obljubljeno tedaj to, kar latinski votum, slov. obljuba =z Geliïbde. Tako se glasi: staroslov. obět
knjigi
77
Slov. pravo v Cechách, 141 nn."
Da
.Ie
že
8. Trgovina.
v pradavnih časih trgovina med Slovani bila znana in cvetela, svedočijo besede se na ta posel vztegajoče in se pri vseh Slovanih še nahajajoče. Tako imamo slov. m era, česk. mira
rusk.
měr a, srbsko-
7
7
hrv. měr a, poljsk. m i ara, luž. mjera; slov. trg česk. trh, srbskohrv. targ ali trg; dalje slov. loket ali lak et, česk. loket, rusk, lokot, srbskohrv. lakot, poljsk. lokieč, luž. lúchč; slov. penez, sta-
srb-
roslov. penez, česk. peníz, poljsk. pieni^zd skohrv. p ě n e z
luž.
7
p en e ž
9. Osebna imena.
in oběštati, slov. obečati, rusk, oběščat
7
7
7
srb-
Grki so bili med starimi narodi visoko izobražen narod. To svojo izobraženost so med drugim mnogim skohrv. obečati, poljsk. obiecywač, obiecać. Be- tudi izraževali v tvorbi lastnih osebnih imen. Težko seda obět je tedaj našim prednikom toliko kar „da- najdeš lepših, bolj poetičnih, umnejše stvarjenih lastnih
ritev". darilo
7
Opfer.
Zgano obet so Slovani ime- imen od grških. Pa tudi stari Slovani so imeli tako
novali „žrtva" od „žreti" iz korenike gr. in drž. po- lepo izmišljenih izraženih lastnih imen. Najdemo pri menjajoče: celebrare, častiti. Slov. žrtva, staroslov. njih: Boljeslave in Bogomire, Vladislave in žrtva, rusk, žertva, poljsk. zartwa. Beseda raj
paradisus je vsem Slovanom občna.
Vladimire, Jaroslave
in
Jaromire, Sveto-
Slov.
slov. hrv.
raj raj
7
česk.

luž.
raj
7
rusk.
raj
7
staro- polke in Večeslave, Dobroslave, Crtomire
7
raj
raj
7
poljsk. raj, srbsko- Radovane, Soběslave, Gostimile, Budimire
Splošnost te besede priča o veri	in še neštevilo drugih, ki nahajajo v grških imenih sebi slovanskih narodov na bodoce življenje po smrti že v	podobno vstvarjena imena. Ako bereš slovanski Do-predkristijanskih dobah. Tudi beseda nebo je vsem	br oslav, gotovomu primeriš grški 'Aya&oxlïjç, slovan-Slovanom občna: slov. nebo, staroslov. nebo, česk.	skemu Svetoslavu, grški 7sQoxXrjç, Boljeslavu, Večcslavu nebo, rusk, nebo itd. Ravno tako „mogila" tumu-	grški rioXvxlrjç, Premislu grški 'Emçpçwv ali Ilçofts&evç. lus = Grabhiigel : slov. mogila ali gomila, starosl.	In taka lastna imena se nahajajo pri vseh slovanskih mogyla ali gomil a, bolg. mogil, srbskohrv. go-	narodih po vseh časih in krajih; njihov začetek, njimi la, poljsk. mogila, rusk, mogila, rusk, mogila.	hova tvorba sega tedaj še nazaj v občno pradomovino.
Izpeljana je iz korenike: mog —rasti, crescere. (Mikl.) Ako bi pa kdo vgovoril, da so naši predniki le Grke Beseda „hram" za tempelj je skoraj vsem Slovanom posnemaje si jih vstvarili, pač mu smemo odgovoriti, občna: slov. hram, posebno v zvezi božji hram, da mora oni, ki more lepoto take imenske stvorbe raz-
vi-
srbskohrv. hram, česk. chram, rusk. hram. Vsem umeti in v svojem jeziku posneti, gotovo le člověk Slovanom znana je beseda: molitva; slov. molitva, soke izobraženosti biti.
344
Te kratke crtice naj nam podaj o glavne in naj- zvezkov „kronologične zgodovine češke." bolj znacivne poteze na sliki izobraženosti naših slo- odbor danes izreče svoje prisrčno zahvalo, vanskih pradedov za onih dob , ko še niso bili razcep- se srčno zahvali obema gosp. darivcema.
Naj
ima
Odbor
Gg. presojevalci „Zepičeve latinske čitanke"
in
ljeni v rode in rodiče, ktero moramo stavljati pred za-četek zgodovine posamesnih slovanskih narodov in ktero „P. Ladislavové latinske slovnice" niso še izročili svoje
tedaj smemo predzgodovinsko dobo in omiko v nji pred- sodbe. To mi daje priliko spregovoriti tudi o odseku
zgodovinsko imenovati.
kteri je bil v
sen
julija t. 1. izvoljen
Sporočilo
o VIII. odborovi seji slovenske Matice
3. oktobra 1867.
Osmo sejo, v kteri so bili vpričo izmed ljublj an-
vruuuv wvj v j	▼ avvv1 1. uv mijli	t	jlw x là a. ul v-* va jl j va v1j
skih odbornikov gospodje: L. Jeran,^A. Lésar, J. Marn,
stavi imenik knjig, ktere Matica želi izdati pot,
)
da
>
7
se-
nakaže
po kterem si ona najhitrejše priskrbi primernih
• ker
rokopisov. Ta odbor se ni še lotil svojega posla še niste spolnjeni pogoji, kteri morate prej rešeni biti,
ste: dasi Matica pridobi a) poezije V. Vodnikove
m in
J. Vesela Koseskega.
Ozir
prve te pogoje
Pogačar, A. Praprotnik
dr.
Vilhar in dr. J. Zupanec
)
Solar
)
J. Vavru

j.
)
m
izmed vnanjih
dr.
morem si. odboru naznaniti, da kmalu svojo moč dobi
sodnjiski razsodek, da ima Matica pravico do Wagner-jeve zastave, med ktero je tudi Vodnikovih poezij ro-
Ulaga, je po prijaznem pozdravu pričel drugi predsed-nikov namestnik, prečastiti g. A. Kos, ter nasvetuje
kopis.
Ozir druge pogoje pa omenjam, da J. Koseski
da se zapisnika 7. odborové seje in 3. občnega zbora obče znana po „Novicah", potrdita in podpišeta.
Na to bere gosp. tajnik A. Lésar poročilo o računu, ki je bil podan 3. občnemu zboru, ki se tako-le glasi :
„Rešenje računa, kterega je gosp. dr. Jernej Zupanec, c. kr. biležnik kot blagajnik „slovenske Ma-
ni sicer Matici odgovoril na njeno pismo od 10. julija t. 1., vendar pa je svoje dovoljenje skoro že dal gosp
dr.
Bleiweisu.
Po vsem tem zdí se mi treba

da
si. odbor že danes slovenske pisatelje pozove na spiso-vanje ali samostojnih slovstvenih del, ali podučnih kraj-ših ali daljših sestavkov za prihodnji Matičini letopis. Naj pri tem predlogu storim še drugi nasvet, ki sicer sega v opravilo blagajnikovo. V računu za preteklo leto
tice" v novčnem gospodarstvu za
leto

to je
;
od
smo
brali
>
da je mnogo doneskov zaostalo za 1866. in
Ta
ra-
julija 1866. leta do 1. julija 1867. leta položil.
čun s prilogami je izvolj eni (podpisani) odsek natančno
Ïregledal in presodil, ter ga brez vseh pomanjkljivosti :ot popoinoma v redu potrdil.
Izkazani imetek tega računa, to je ostala
gotovina........ 1.745 gold. 535/
obligacije........ 25.790
in vrednost sobne oprave . .
1867. leto, da še za 1865. leto. Mene dosedanja skušnja
uči, da so temu zaostajanju zlasti trije vzroki: pozab-
ljivost
7
neprilika pošiljanja in napačna misel o matiči-
nem letu za plačevanje doneskov. Vsem trem vzrokom naj slavni odbor v okom pride: s prošnjo do gg. po-
10
kr.
230
77 77
77 71
skupaj
27.765 gold. 535/io
kr.
verjenikov, naj bi vsi rabili vpisovalne polje, ktere jim odbor pošilja začetek vsakega leta; — z oznanilom, da posamnim udom najbolj kaže doneske pošiljati po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Post-Anweisung), ki si jih lahko ogledaj o in dobé pri vsaki pošti
m
je kot premoženje slovenske Matice v prihodnji račun z razjasnilom, da se plačevanje Matičinih doneskov,
vzeti.
ki se po Matičinih pravilih
odrajtujejo vsaj prvo
Cez ta račun se gospodu dr. Zupanec-u dá to ra- polovico leta, ravná po solnčnem letu, to je od januarja
^^««„ii^ a	-i~ •_____ • „
čunsko odpravilo.
Po tem poroča o važnejših stvaréh in o volitvi novih odbornikov:
do
januarja
Kakor zapisnik o 3. občnem zboru kaže, dovršilo
to je
se je številjenje glasov o no voiz volj enih odbornikih že sedmi odborovi seji bila je Matičini naši knjigi, v zboru samem. Ker pa so se dogodile nektere pre-
7
tišti, v ktero se udje vpisujejo
po redu, v
kte-
rem pristopijo, zadnja številka 1251, a danes beremo
številko 1278, iz česar je razvideti, da nam je prirastlo 27 udov, med kterimi sta dva ustanovnika.
membe, zato je pod št. 3. dnevnega reda postavljeno:
„poročilo o volitvi novih odbornikov." Izmed ljubljanskih no voiz volj enih odbornikov odpovedal se je odbor-
Poklukar; izmed vnanjih pa je umrl
ništvu
dr.
Po naročilu slavnega predsedništva poslale so se odbornik g. P. Hicinger. Zarad tega sta bila v odbor
vse v odborovém imenu knjige, ktere je Matica dozdaj poklicana uda, ki sta za onima dobila največ glasov
izdala, po enem iztisu blagorodnemu gosp. c. k. dežel- namreč gv Luka Jeran namesti nemu predsedniku S. Conradu pl. Eibesfeldskemu. Svest
sem si
da slavni odbor danes odobri to ravnanje
. Drag. Savperl namesto g. P. Hicingerja
izvoli en 1866. leta.
dr. Poklukarja
7
7
ki
je
7
in bil
(Odbor pritrdi.) Gosp. c. kr. predsednik se odboru za ta dar zahvaljuje v pismu, ki se od besede do besede slavnému odboru na prevdarjanje izrečene pri
Naposled imam še omeniti treh želj, ki so bile
ob-
glasi tako-le: „Slavni odbor! knjige,
veseljem sem sprejel čnem zboru
m sicer:
ktere je slavni odbor dne 19. tek. mes. mi iz-
V7JL U , IU OlV/V^l .
,naj Matica ne kupuje zmiraj istih obligacij
7
ročil. Naj sprejme slavni odbor za dokaz prijaznega	ampak naj si pridobi kaj zastavnih pisem na-
obzira izraz posebne moje zahvale in naj bode tudi pre-	rodne banke na Dunaji, ker so ta pisma zanesljiva,
pričan, da prizadevanje Matice, izdanjem izvrstnih knjig	najbolj gotova, in ker je boljše za Matico, da ima svoje
potřebám občnim koristi, se bo tudi od moje strani	premoženje v raznovrstnih pismih ;
naj Matica kterikrat za 200 do 300 gold, srečo
in
vsikdar ko zaslužno na znanje vzelo."
Jugoslavenska akademija v Zagrebu poslala je Ma- poskusi pri kakih loterijskih dolžnih pismih;
tici 20 eksemplarov „Naputka za opisivanje pravnih običaja", da ih razšalje svojim član ovom, eda bi se više
naj se v prihodnje kupuj ej o ne
zas tav na
pisma národně banke, ampak naj se nektere dosele-: i. . u i • „ • :	• ----—a
njih našlo, koji bi odgovorili na pitanje stavljena vtom danjih obligacij va-nj e spremenijo
t	m n i n 1 r% wvmn <■	/^L rv n	1 n /vi i i lir i /\	X v\	A i	n Î
naputku." Sest iztisov se je že razposlalo, naj slavni
Gosp. blagajnik je prošen, naj si. odboru oziraje
odbor danes določi, komu naj se razdeli še ostalih štir- se na omenjene tri želje stori svoje nasvete."
naj s t.
- Razdelé se med pričujoče odbornike.
sporočilu nasvetuje koj gosp. tajnik Lésar
Gosp. Aleks. Hudec je Matici izročil mnogo knjig ; se odbor obrne do slovenskih pišate ljev
7
7 »aj
ter jin
Prem. Otokar Senk, tukajšnji lekar, jej podařil 10 povabi, da mu pošljejo za prihodnji Matičin letopis pri-
345
Ali
mernih spisov vzeti odsek, ki je bil voljen v 7. odborovi seji
J. Marn omeni, da to
more pre-
Naj
14. „Veliki zbor odločuje, koliko bode po velikosti
društvenih dohodkov smelo biti stroškov; koliko bla-
u
%	VJ ti V VA U V JL& * JL^A. j W V A*	¥ V AJ W JUk,	¥	W « V VI. V/ JL V I A ^VJJLI	1	jj	V%*. VI» K V f VU4U	W AA V Vf, JL Jfc V/ ▼	KJ l VAV/	M X VA	U W JL V/ KJ Ui V f ^	V	A^Ai
si izvoli dr. Bleiweisa za načelnika, kteri naj zbere do-	gajnik dobode za svoj trud; koliko bode tajniku ali pa
tične odbornike, da se posvetujejo o knjigah in razgla-	njegovim pomoćnikom dajati plače, sijo spodobno povabilo do slovenskih pisateljev. Vprična gospoda pritrdita in odbor odobri ta nasvet.
Vsled tega bi se pa §. 19., ki govori v odbo-
rovih pravicah, tako-le prenaredil:
„Po tem,
kar
Je
Razun tega popraša g. tajnik, kaj je storiti z druž- občni zbor zastran porabe društvenih dohodkov za vsako
ki so Matici na dolg, in ali bi ne bilo tudi prihodnje leto sklenil, določuje odbor, koliko se za ro-
nik i,
dobro, da pošiljajo tisti, kterim kaže, poštnih nakaznicah svoje doneske kar Matici.
govoru
i
ki se vname zastran te reči, ob veljá nasvèt
dr. Zupanca, da se opomnijo dolžniki sploh po ,,No-vicah", in o bližnji priliki po imenu naznanijo gospo-
po tako zvanih kopis dá vsakemu pisatelju posebej. Odbor izvoli tudi
tajnika poleg drugih potrebnih pomočnikov. Odbor nima
se lotil Matičine glavine, ali da bi se
Po
raz-
pravice
da
dom poverjenikom
na-njo zadolžil."
Gledé na to
V
s časom vred, odkler so ze na
dolg,
y
da
se
Je
v
velikem zboru
avgusta 1867 število odbornikov v Ljubljani bivajočih
in da poverjeniki redoma razpošiljajo Matičine knjige, pomnožilo za dva; vnanjih število pa ravno za toliko
14 ali po prenarejenih
kar se, kakor se čuje, povsod ne spolnuje in utegne zmanjšalo: nasvetujem
da
se
tudi vzrok biti, da nekteri zastajajo s plačilom.
Na želje, ki jih je izrekel občni zbor zastran
Matičinega premoženja, se po razgovoru, kterega so se pa po štiri."
^uiaujociiiv; • uao v uiujuui^ ucu ou	jli an j/v kj
pravilih §. 15. tako-le glasi: „Vsako leto jih
stopi
iz
odbora tistih, ki v Ljubljani prebivajo, po šest, vnanjih
vdeleževali sprej ame nasvèt
dr. Zupanec, prof. Solar in J. Vilhar

Da
se
y
Vilharja, da
se deva denar, kar ga nasvetujem:
kolikor mogoče, véliki zbor Matičin oživí
7
dobiva Matica sedaj in ki ga ni tolikanj , v domačo
da se vsaj do prihodnjega
hranilnico
leta
ljubljansko, m
vilnikov
ne spreminja nic.
Na vrsto pride volitev
bode udov
nj ego va
skrb
y
da
vij udno po vabiti kterega Matičinih
Naj slavni odbor že danes blagovoli odločiti
uviv v, da za véliki zbor kratko razpravo o kakem mi-predsednikov in opra- kavnem predmetu pripravi in v prihodnjem zboru njo
m
dr.
Ulaga nasvetuje, da odbor si voli predbere.
V liUirvu v y iu ui • i/ • uiaga uao v v^iuju y ua uuwui oi v vu
soglasno dosedanje gospode, ki naj blagovolijo
vladati Matico še vprihodnje;
namesti
dr. A. tičin letnik.
Razprava bi bila potem primerno gradivo za Ma-
Vojska naj se voli novi g. prof. Solar za pregledovalca
društvenih računov, kar ves odbor stori.
Naj bi se pa tudi razglasilo, da je dopuščeno vsa-
njimi se kemu, ki je sposoben zato, o kakovem koli predmetu
s.^ UU W * V/IiAJLl X tiVUAJLV ? J	J^VVl.	f VU VVi WV/1	U VV/X X«	*	XI j AJLXJLA	M V/	JJkV	^	XVA J V Uj^VWVMVi	âJWVV/^	W JAU IAV f	JUfeWAA.	JL VS V*. &-JU. W V*
vjemajo dopisi nekterih vnanjih ali nevpričnih odbor- na velikem zboru čitati ali govoriti, samo da predmet
nikov. Tedaj so voljeni prvosednik g. dr. L. Toman, 14 dni pred vélikim zborom odboru naznani, kteri bo
namestnika blagajnik
dr. L. Vončina in
računov g. prof. J.
dr. Zupanec, pregledovalec društvenih
A. Kos, temu pritrdil ali ne, kakor bo kazalo.
m
prof. J. Marn.
Solar, in ključarja
Odbor soglasno pripozná, kako dobra in potrebna
Vilhar sta ta nasveta, toda sklene
odbo-
rovo sejo
,	, naj se za prihodnjo
deneta na dnevni red, da se do dobrega more
Pri razgovoru o tajnikovi nagradi nasvetuje prevdariti in v isti seji obravnati ta reč.
dr. Zupanec , J.1CXJ O^	11CUW uuucmu tajnicu.	í.\j ^jvj oyjx j v^	v	jjaaow uctot^i/ ^voj^.
prof. Lésarju za obilna opravila za preteklo leto 120 odbornika dr. St. Koče var ja. Ta nasvèt pride sicer
naj
se pokloni neutrudnemu tajniku
Se
po seji je odboru v roke přišel nasvèt gosp
. K
gold.
m
&uiu., iu dr. J. PogaČar nasvetuje, naj odbor hvalo	o^u u«* uuovm	v^
dá gospodom, ki so tako dobro opravljali doslej tajni- njamo svetu. Glasi se tako-le:
za
sejo na dnevni red, vendar ga že danes nazna-
štvo, in naj jih poprosi,
hodnje, nit a tudi
Marn
leto delati Matici na korist.
da opravljajo ta posel še vpri-
kar odbor s pohvalo stori po tem
?
ko
Matica ima namen, narodno omiko pospešiti
;
m
nazna-
izdajala je dozdaj razun koledarja z letopisom znan-
knjižničar prof. Vávrů in zapisnikar prof, stvene knjige, zgodovinska, zemljepisna, prirodopisna,

da hočeta s prof. Lésarjem vred
v
se
prihodnje to je, samo podučna delà. To je dobro za naše slovstvo, in potrebno za sole, ko nam nikdo drug za šolske
Gosp. prof. A. Klodiču, kteri ponuja „grško	knjige ne skrbi. Ali s samimi znanstvenimi knjigami
slovnico" v slovenskem jeziku, da jo hoče spisati,	bode splošna omika počasi napredovala. Taiste so
ako jo sprejame Matica, sklene odbor, naj se odgovori,	za izobražene ljudi, ki so srednje šole izvršili. Ti jih
da hvalno pripozná njegovo prizadevanje, da pa sedaj	razumejo, kteri pa se predmetov srednjih šol niso učili
še ne
vidi potrebe takega spisa, in dokler dotičnega jih ne razumejo pa tudi ne čitajo. Na primer rudnino-
rokopisa nima, ničesar obetati ne more.
Gosp. B. Raiču se ima po odborovém sklepu od-
slovje
y
ki gaje letos Matica izdala, je primerno za
šole, ali mnogo naših društvenikov govoriti, naj blagovoli přejeti denar obrniti po svoji sploh ne bode maral za taisto, kar
ne čita, in narod
previdnosti.
Izmed posamesnih odbornikov nasvetuje gospod
dr. J. Ulaga:
ga
je naravno, saj
tudi
drugi narodi sploh takih knjig ne čitajo. Ako hočemo, da bode narod čital, treba je, ne samo podučne, temuč tudi zabavne knjige izdavati. V obseg tistih bi spadale
Naj slavni odbor sam nekoliko pravic, ki so po povesti, novele, posebno potopisne novele in romani. M. prav. do sedaj njemu pripadale, velikemu zboru od-	Za izgled bi nam morali nemški pisálci služiti, iz
stopi in dotične tukaj nasvetovane prenaredbe za raz- kterih bi se znalo prestavljati, kar je narodu primerno
y
pravo v prihodnjem velikem zboru ob razglasi
času
Mat. udom in kar moralnosti ni zoperno
in sicer:
takimi knjigami bomo mnogim društvenikom
-, -___16. odboru prepušča, naj se přizná veli- Matice zadostili, kajti bojo za svoje doneske saj nekaj
kemu zboru, tako da bi se pravicam dostajočim veli- čitat dobili. Tište so za narod potrebne, in ž njimi
Kar
kemu zboru dodalo pod
12. e):
yy
izvoli take osobe, ki so se posebno uslužile ali za društvo ali pa za slov. slovstvo
da za častne ude bode Matica svoj namen dosegla.
Toraj
nasvetujem, da bi
se pri odločbi knjig, ktere
kro vi telj a.
bi Matica izdavati imela, v prihodnje na zabavne knjige da družbo dene v obrambo kakega slavnega po- ozir jemal, ali na tanko rekoč, da bi se vsako leto
J*""«** ? ""	«^««.vr - ~ ~ ~ 7----..	.-----
razun podučnih del saj ena zabavna knjiga izdala
y
V
Da se pod oddelek „veliki zbor" vzame kot kterej bi se prijetne povesti, novele ali romani nahajali.
346
(Konec.)
O Alfieru je pisal mladi Dalmatinec, ki se přiznává k stranki po slovanstvu znanému „Dalmatu" za-stopani. Trideset strani dolgi sestavek smo čitali brez tište nezadovoljnosti, ki je nas navdajala pri predlan-skem programu. V tem namrec je blodil znani (sedaj že) rajnki vrednik goriškega „Wochenblatta" o Schil-lerjevem Wallensteinu tako zmedeno, da je še celó To-maschek, profesor nemške literature na graškem uči-lišči o spisu rekel: „dass der abdruck einer solchen vortragsprobe fuglich unterbleiben konnte .... " (Gim.
Zeitsch. 17. Jahrg. str. 45).
Izvedeni naš današnji pisatelj g. dr. Ce ga skuša
dokazati, da Viktor Alfi eri (roj. v Aosti 1. 1749; t 1803) Italijanom prav iznova ustanovil žaloigre;
njegova muza se ni zbudila in učila pri dotičnih itali-janskih sprednikih, tudi ni posnemala Francozov in ravno tako se ni ravnala po uzorih Sofoklovih, Evripi-dovih in Shakespearovih. Z zanikavnimi tremi stavki se naj pred pečá. Razkazuje izprva začetek in razvitek italijanske žaloigre in sklepa, da A1 fier i ni mogel napredovati na njeni podlagi, ker je bila iz grške in francozke ali prevedena ali pa po nji ponarejena. Potem dokazuje, da se Alfierova Melpomena ni rodila in gojila pri Francozih, kajti francozka prvaka v žaloigri — Corneille pa Racine — se bistveno ločita od Alfiera. Na zadnje v kratkem zanikuje, da italijanski pisatelj tudi k Grkom in k Angležu ni v šolo hodil. Od 20.—30. str. se pa bavi zlasti z Alfierom, kterega genij je iz čisto italijanskega vira pozajemal in si spletel iz lastnih pa prav domaćih cvetlic nevenljiv venec tragične slave.
Ker je sestavek laško pisan in o Italijanu govori, bilo bi prav odveč, „Novicam" dragi prostor kratiti z drobnim pretresom, tedaj le na kratko rečem to-le :
Moje gosp. pisatelju nasprotne misli o Alfieri-u so te-le: Alfieri bil je v resnici pesnik, vendar se ni mogel in deloma tudi ni hotel znebiti vsegamogočnega upljiva tadajšnje francozke slovnosti; saj sam pravi:
Si stoltamente hammi impepato ilgusto
La mal succhiata oltramontaneria,
Che ďogni cosa italica ho disgusto;
in dve tragediji pisal je še celó po francoski. Posled, že 28 let star, je skušal sleči tujo obleko, zato gré v Fiorenze „a parlare, udire, pensare, sognare in toscano e non altrimenti mai piu." Popolnoma preroditi se pa ni nobenemu mogoče. Zato je Alfieri spisal svojih 19 (s trag. postům. 22) žaloiger v duhu zelo enakem Corneillu in Racinu. Napačno bi pa bilo imenovati ga lesenega posnemovalca, kajti tudi njegova Melpomena se je odlikovala s posebno lepoto in krepostjo, ki se v mnogih ne zmiraj bistvenih stvaréh loči od pesniške lepote francozkih prvakov. Razločkov ni dosti med njimi, naj se primerjajo v tem ali onem smislu. Na Francoza pa so imeli grški uzori tako velik upljiv, da se v mnogih igrah kažejo po mislih in djanjih ne pravi, nego pofrancoženi Grki. Ko bi bil g. Čega na to mislil , ne bil bi pisal, da Alfieri še imen grških uzorov poznal ni. Posredno tedaj veje grški duh tudi v njegovih tragedijah in tudi pri njem stari Grki ne govo-rijo samo po laški, ampak po laški tudi mislijo in delajo. Shakespeare je hodil svoja pota in postal je ob-čudovani velikán celemu svetu. Pred ko ne bi tudi Alfierove žaloigre bile drugačne, ko bi ne bil pol svojega življenja francozkih uzorov tako zeló obcudoval. Schlegel in Villemain imata tedaj le deloma prav, ko Alfieru odrekata vso pesniško lepoto in samostojnost, kajti rojeni genij ne dá se vkovati v verige, bi jih ob-čudovani spredniki bili tudi iz zlata skovali.
Kot drugi Italijani je tudi g. Čega zagovarjal Alfiera in spominja se Herodotovega &siov cpdovegor' jaz bi pa g. pisatelja potolažil z
Enwy will merit, as its shade, pursue; But, like a shadow, proves the substance true.
Popes Essay on criticism.
Zabavno berilo.
Originali iz domaćega življenja.
Druga vrsta.
I. Slovenski Nikodém.
Spisal dr. V. Zarnik.
(Dalje.)
Životopis Rokavarjevega Boštjana do Nikodemo-vánja in do njegovega literarnega razvitka je kratek in navaden , kakor z večine vseh naših studentov, in kakor ga je g. Erjavec opisal izvrstno v „Auguštinu Ocepku" v „Glasniku." Bil je an sam sin svojih starišev, — anega samega so imejli, in še ta je v šolo šel bil — tako bi rekla stara pesem — in v šolo je šel bil, da bi enkrat postal gospod z visokimi škor-njami na „biks", kakor so mati ponosno se smehljaje rekli, ko so ga enkrat od sv. Petra v „visoke" šen-klavške šole vpisali. Kakor pravi fant iz fare ni nikdar zapustil sv. Petra in stanoval je zmirom v Jak-čevi hiši na razpotji pri znamenji, kjer se slavna Kravja dolina od dolnjega šentpeterskega predmestja loči. — Ko je osmo šolo, ali staro tako imenovano fiolzofijo zvršil, podal se je v tisti zavod ali institut, kjer bi si bil pridobil enkrat po želji svoje matere visoke škornje na „biks". Pa Boštjan je obračal, Bog je obrnil; — Boštjan se je vedno držal za strašno imenitnega pesnika in literata, čegar „genie" bi v lemenatu za večne čase strohnil. Namesti dogmatike in arheologie imel je zmirom ranjki „Illirisches Blatt" in „Carniolio" pred saboj, za ktero je tudi novele in balade klepal in kovah Pa o njegovem literarnem delovanji pozneje vec.
Bližalo se je sijajno trenotje nove maše, ker Boštjan jo je zdržal tri leta v tisti hiši pri šenklavški cerkvi, ktero znana kamenéna, siva in na čuden način skrmévžena moža podpirata. — v Vsemu živalstvu, kar je le lazilo in gamezilo med Stepanjo vasjo in Bezo-vikom, napovedala se je strašna vojska. Vec tednov ste Boštjanova mati in njegova teta Urša Rogoméla iz Bezovika z velikanskimi noži okoli hodili in morili vse, kar se je imenovalo kura, kopun, raca ali gos, kajti rekli ste ženici, da mora biti v srednji Hrušici? taka nova maša, da jo bodo vsi Rokavarji saj tristo let pomněli. Pozabil sem povedati, da je zarad neke preveč „mesne" balade moral po tretjem letu ljubljanski lemenat zapustiti in iti pod tržaškega škofa, da zadnje Četrto leto dokončá. Dan za novo mašo je bil že od-locen, vsi Rokavarji so se že tri dni in tri noči zaporedoma postili, da bi se vrgli lačni in užejani kakor rjoveči levi v puščavi na krače, žinkrofe in pečena bedra — Čakali so v veliki deputacii v Stepanji vasi pri Vratarji gospoda Boštjana, ki so šli po zadnje blagoslove ali žegne v Trst, čakali so celo soboto popoldne, čakali so do polnoči, čakali so do desete v nedeljo jutro, čakali so cel teden do druge nedelje, ali o našem BoŠtjanu in o njegovih zadnjih tržaških „žegnih" ni bilo niti duha niti sluha — kar ni ga bilo več.
Leta in leta so prešla, prišlo je znamenito 1848.
leto in přišel spet naš g. Boštjan Nebodigatreba na svitlo, imel je v reduti v Ljubljani strašno radikalne pridige v nemškem in slovenskem jeziku, bil je zara-ščen, kakor pianinsk medved, in imel je na kalabre-
34?
zarji strašno veliko čez hrbet viseće zakrivljeno rdeče pero, bil je med študenti zeló imenitna oseba. Stanova! je takrat na starem trgu, kjer so vihrale trobojne zastave pri vsakem oknu. Neko jutro, ko se je naš Boštjan ravno opravil in kalabrezar z rdečim peresom na glavo djal, vrata se po lahko odpró in počasi se pri-piazi v sobo kmečka ženica s firmažasto marelo pod pazuho, v desnici z razpelom ali bridko martro, v levici pa s čislom ali roženkrancem. Boštjan spozná svojo teto Rogomélo iz Bizovika, in hoče jo objeti; — pa teta se plaho umaknejo, ter mu britko martro nasproti molé. Tako sta se več kot pet minut po vseh kotih lovila — in teta so čudne besede iz šembiljskih bukev mrmrali, ter se plašno na rdeče pero ozirali. — „ Za božjo voljo — pravi Boštjan — kaj pa vam je, ali ste znoreli?!" — Teta se k vratom priplazijo, zmirom oči v rdeče pero vpiraje — malo k sapi spet pridejo in zakliknejo: Za božjo kriščevo voljo, ljubi moj Boštjan, ali je res, kar po vsej šenpeterski fari govoré, da si ti Antikrist postal in da po Ljubljani denar seješ?!
Akoravno je bil zdaj med Rokavarji za Antikrista razglašen in med študenti za strašnega slovanskega Ro-bespierreja, vendar naš Boštjan ni postal noben dohtar nobene vednosti, še bezgove toče *), ktera je bila za Rokavarje najmanjša „copernija", ni znal napraviti. Bil je nekoliko íet na Dunaji vpisan v pravdoslovje, pa njemu je veljala kot prvi „corpus juris romani" (rimsko pravo) in kakor „pandekte" vseh „pandekt" rajn-cega znanega Dunajčana „Báuerle-ta Theaterzeitung", kamor je svoje novele, balade, epigrame in liricne iz-dihljaje izpuščal. Pa to ni veliko neslo, ker mu je vrednik lista Bàuerle namesti honorarja dajal samo na cente časti in literarne slave. Rekel sem že, da je šte-vilka trojka velik pomen imela v njegovem življenji,
ker bil je 33 let star in dal je na svitlo 33 pesem pod
naslovom „Stille Seufzer eines krainischen Barden" (tihi izdihljaji kranjskega Knobeljna) dobil je za-nje od
založnika 33 gold, in 33 starih krajcarjev honorarja ; tiskalo se je 333 eksemplarov, od kterih je imel on 33
za-se svobodnih. Prodajal se je eksemplar po 33 krajcarjev in pri vsem tem je imel založnik 3krat 33, to
je: 99 goldinarjev izgube.
Od tega hipa, kar se je po Ljubljani zvědělo, da mislijo njegovi rojaki, da je Boštjan Antikrist, izginile so zastave na starem trgu z oken, izginilo je Boštja-novo krvavo pero in nazadnje Boštjan Nebodigatreba sam. Se le petdesetega -leta ga spet dobimo med kom-petenti za omenjeno službo, ktera daje plače po 315 goldinarjev, ktero je dobil tako rekoč s pravim Anti-kristovim trudom in prizadevanjem. Vse svoje pesme in radikalne, krvoželjne govore je moral sam razglasiti za najveće neumnosti in bedastoće tega svetá, in slo-vesno je moral obljubiti, da ne bo nikdar vec po no-benem časniku s peresom niti v prozi niti v klobasah naglavnih in v nebo vpijočih grehov delal. Pa kaj je vse to Boštjanu pomagalo , ker tudi zdaj ni mogel pri vsej slavohlepnosti do zaželene vradniške časti in vse-gamogočnosti priti, — kajti vprašal se je pri svojem chefu, kakošne zlêke (aufšlage) in koliko zvezd bi si dal pri svoji uniformi napraviti? Grosp. Tschertschusch-nigg mu pa zarenči, da je on tega mnenja, da se mu pri njegovi službi prav za prav taka uniforma spodobi, kakoršne dan današnji ljubljanski mestni policaji nosijo !
(Dalje prihodnjic.)
Dopisi.
v	' '
Od St. Rristofa na Stajarskem 10. oktobra, f
Dragi bralci! Naj vam žalostno novico naše doline na-
*) Kakošna je bezgova toča, bom o drugi priliki povedal. Pis.
znanim, da nam je po dolgi bolezni 8. dne t. m. sè sv. zakramenti previđen, v Gospodu zaspal mnogospo-Štovani in daleč okoli znani gospod Anton Hor jak, po hišnem priimku Savs, krčmar in posestnik pri kolodvoru postaje Laške (Tuffer). Danes ob 10. uri spremili smo ga do hladnega krila matere zemlje. Ker je bil rajni selski ogleda šol, doslej občinski župan in načelnik okraj nega zastopa, spremili so ga udje okraj nega zastopa, občinski svetovalci in odborniki, vsa šolska mladina, veliko gospode o boj ega spola in toliko ljudstva , da je po mirodvoru vse mrgolelo. Bil je rajni skrben gospodar svojega posestva, skrben oče svojim še majhnim otrokom in zvest združenec svoji zakonski ženi. Po svojem dobrem srcu in bistri pameti je po-magal marsikomu iz zadreg, posebno rad pomagal je kmetu, bodi-si z denarjem bodi-si z dobrim svetom ; prihranil jim je marsikter kolek (štempel) pa tudi marsikter goldinar, ki bi ga bili sicer odvetniki vjeli; zato je pa tudi pri ljudstvu veliko veljal in mnogo solzic je za njim padlo z očés. Naj počiva neprecenfjivi nam prijatelj v miru in bodi mu zemljica lahka! J. Z.
Iz Koroškega 10. okt. V. (Trojna slovesnost.) — Srce mi še danes veselja igrá, ko se spominjam lepe slovesnosti, ktere smo 29. septembra v St. Martinu v rožni dolini obhajali. Bilo je namreč posvećenje novega oltarja in prižnice, potem zlata maša prečasti-tega gosp. Jakoba Crepinšek-a, duhovnega svetovalca in župnika v pokoji, in vrh tega še zlata poroka ta-mošnega učitelja častitega g. Jurja Torineka. Enake svečanosti kot je bila ta, ni je še rožna dolina doživela in je morebiti tudi nikdar več ne bo! Že na večer pred to slovesnostjo bila je veselica z umetnim ognjem, godbo in strelom. Druzega dne zgodaj v jutro žadoní zopet strel s cerkvenega griča in glasovi veselih god-cev razlegajo se po celi rožni dolini in oznanujejo slovesní dan. Ob deseti uri bila je svečanost v cerkvi. Prvo je bilo posvećenje novega oltarja sv. Antona in prižnice, potem pa pridiga, v kteri so visokocastiti g. dekan novocerkovški namen obhajajoče slovesnosti prav na tanko in izvrstno razložili. Po dokončani pri-digi pa so brali častiti gosp. jubilant svojo drugo, ali zlato sv. mašo, med ktero se je toliko ginljiva pesem prepevala, da so skoraj vsacemu v očeh igrale solze ginjenosti. Bila je ta pesem nalašč k tej slovesnosti po častitem gosp. Janezu Zdolšeku, izglednem učitelju novocerkovškem, zložena, kteri je, hvala mu lepa ! sam ta dan orgljarsko službo opravljah Po dokončanem opravilu stopila sta vesela starčeka, mož in žena, ob-dana od svojih dveh sinov in hceri, od svojih vnukov in predvnukov in drugih znance v in prijatlov pred oltar in přejela sta v drugič blagoslov s v. zakona, kterega so jima jubilant častiti gosp. Jaka Crepinšek delili. Po dokončani zlati poroki stopijo še gosp. Crepinšek na prižnico in se poslovijo s prav prijaznimi besedami. Tako je bila cerkvena slovesnost končana, in čez malo časa potem razlegali so se iz dvorane gosp. župnika kakor tudi gosp. učitelja glasovi vesele godbe po celi rožni dolini, ki je obhajala danes redko slovesnost.
Iz tržaške okolice piše „Primorec" to-le: „Dopisnik iz Dutovlj v 34. listu „Novic" resnico govori; potrebno se mi samo zdi, dopisu še nekoliko pristaviti. Poleg vrlega dušnega pastirja je tam tudi prav priden župan, ki si veliko prizadeva za kmetijstvo in njegov vspeh in za sadonosne vrte. Vsak, kdor je imel priliko ogledovati sadni vrt, ki se tam nahaja, rad mi pritrdi, da si je župan zasiužil nesmrten spominek, zakaj drevesa, ktera je večidel zasadil z lastno roko ter jih goji kakor izkušen vrtnar, kazala bodo vnukom njegov bistri um in njegovo veliko marljivost, drevesa, ktera lepo rastejo tam , kjer je poprej le sivi kamen rebra
348
iz zemlje molil. Posebno lepa je v Dutovljah zložnost niki zeló hvalij
med duhovnim pastirjem, županom in ljudstvom.
Du-
cerkveni predstojniki hoče i
hovnik svetuje, župan delà in sosesčani pomagajo tako se z združeno močjo veliko koristnega stori, je v čast in v dobro vsej soseski."
7
in kar
novih orgel omisliti, si ne bodo lahko umetnejšega mojstra dobili, pa tudi ne lahko cenejšega kot je GoršiČ. Naše orgie z vožnjo in postavljanjem vred ne stanejo
Iz Ajdovščine 10. okt.
več kot 1100 goldinarjev. Gast toraj, komur čast gré,
To poletje se je citai- pa tudi hvala, komur hvala! Le-tá gré pa rajncemu
gosp. Jan. Kalistru, ker iz
nica naša posebno dobro obnašala. Imeli smo namreč vsako soboto shode, in vsako drugo ali tretjo soboto le-té naši prostorni cerkvi primerj
v v
njegove zapuscme se so
so bili prav živi
shodi
7
ker smo vselej napravili
Tudi
majhne besede in zraven ali ples ali tombolo, gosti so se besed udeležvali, nekteri so pevali, drugi svi- cerkvi še zmiraj dobro prilegle in to toliko bolj
gle namesti po prejšnjih, še dobro ohranjenih sè 6 registri, pa za našo cerkev premajhnih izgotovile. Poprej šnj e bi se manjši
ker
rali na glasovir. Ljubeznjiva gospodičina Roza Froh-1 ih ova iz Ljubljane je en večer nas razveselj evala se svojim prekrasnim glasom in ganljivim petjem. Slava
n
uh
7
cena
prenapeta
Iz Zagorja na Pivki.
Ko
t
venec", obetalo se
Je
izhajati nehal „Slo
- f------------ o	O o -	jl - o	_	» vuvv , vwvv«iv ov je,	n.ixic«iu uauiuoiu lijeka uxiuu
Gosp. S chul 1er iz Trsta je na glasovir kaj iz- drug časnik vsaj trikrat na teden, če ne vsaki dan.
da kmalu namesto njega pride
vrstno sviral. Pa tudi domače gospodičine so nas raz-
veseljevale. Gospodičina Hedvika Bjankova
7
ki je
Al ker ga
ni, prosimo
vse tiste, ki ste za to : potru-
3krat na glasoviru prelepo svirala in naše veselje tako vekšala. Gospodičina Rozina Makovc-eva je dra-
dite se, združite se, in skrbite, da dobimo na deželo
matično predstavljala „Devico Orleansko" v dveh samo-govorih: „Obvari Bog vas hribi ljubeznjivi
vsak danje in trdno podporo.
novice; mi vam pa obljubimo
Vam
Nedavno so novo cesto od Sent
gotovo pomoc
u
m
77
Orožje
petra do Bistrice čez Brkine odprli, ktero so tudi Piv-
čanje prisiljeni bili delati, in je ene manj,
druge
več
7
spi, bitve grom praznuje", potem Teklo iz „Valenštajna" nektere celo do 400 gld. stala; al čujte, ko so jo kmetje
v dveh samogovorih: „O hvala ti za opomin" in „Njegov me kliče duh." Ta gospodičina je pokazala, da je prav sposobna za dramatiko. Akcija je zmirom primirna in
prekopali in zravnali, tedaj poglavitno reč naredili
7
lahka
tudi kedar ima silne strasti izrazovati.
govor, mimika in akcija vjemajo se popoinoma. tobra smo imeli veliko besedo; to pa je bilo goce, ker so prišli dijaki
Glas
ok-
pristopila je gospoda in to novo cesto „cesarsko" krstila
7
7
J 7
7
iz okolice, in so razne
mo-
pesmi
pevali.
Njih pevski vodja je sedmošolec gosp. Koči-
ne more vživati, dokler mu
jančič iz Kanala, mlad muzikalni talent, ki si v Gorici zeló prizadeva, da narodnega petja lepoto kaže di-
in
drug
Naj pristavim še to, da te nove ceste,
y
jakom.
so hvalili pevce pesem ponavljati.
Poslušalci so bili zadovoljni, kar se dá
7
v
z zivimi živio-klici; morali so
tudi več
pa tudi mitnico napravila. *) Vse prav in dobro vprašanje je: kdo bo plaçai kmetom njihove žrnade ki so jih mogli na ti cesarski cesti pustiti? al bodo kmetje vsaj mitnice oproščeni? kajti kar drug naredi
stroškov ne povrne.
ktera je dosti dalja in veliko bolj ne varna kot stara, celo treba ni bilo, zakaj cesta čez Zagorje bi se bila z veliko manjimi stroški dala poravnati, tako, da
bi bila lepša kot una.
Po dovršeni „besedi" je bila za-
Zato
prosimo tiste, ki so za to izvoljeni, **)
pravem času skrbijo. da se
naj
ob
ava „brez programa" prav živahna in vesela. Presrčno v dober stan dene
hvalo izrekuje čitalnica naša vsem časti tim gospodičinam in gospodom, kteri so nam pripomogli
da
smo
tako
potrebno, da si služijo
HHH stara cesta popravi in tako saj Vam je znano, da je nekterim
naznanim, da
vsakdanji kruh. H koncu naj še
___ je zagorsko cerkev nedavno naš dobrot-
lepo izvrševali to poletje čitalničin namen! Ker pa se ljivi rojak gosp. Fr. Kastelic, zdaj trgovec v Trstu,
bliža zimski čas in sè zimo zabavna saisona, vabi naše obdaroval s tako bogatimi in lepimi cerkvenimi rečmi društvo uljudno vse družbenike, da tudi za primerne ktere so se celó v Parizu delale, da so se sami škof
7
zimske zabave blagovolijo skrbeti. Gosp. dr. Lavrič je pri omenjenih shodih več govorov imel in pri besedi
oktobra tega, ki ga Vam přikládám. *)
Novomesto 10. okt. — 6. dne t. m. je prečastiti tukajšnji prošt gosp. Jernej Arko slovesno obhajal drugo sv. novo mašo.
ko so memogredé z veliko zadovoljnostjo ogledovali
Al to ni še vse, ampak zraven tega je
cerkev, čudili.
naš skrbni župnik še bolj imenitno darilo našemu kraju
gospé Kaiistrove
dobil, in to od druge dobrotnice
tudi
v
Trstu, ki je
pa podarila 6000 gld. za to
7
da
y
se
Cerkev je bila prav okusno okinčana v Zagorji napravi fara in iz tega kapitala prihodnji kaplan oskrbuje. Ker pa mi teh darov drugače povrniti ne
Po
maši
in ljudstva je mnogo došlo k tej slovesnosti. mu je bila izrocena diploma častnega mestjanstva no-vomeškega v spomin mnogih zaslug za cerkev, mesto
moremo, zato razodevamo le očitno
▼ V iuUWK/U	f M J^r v 11 1 JL A A UJIUV^ AAA	Vf^ iJ M VVA A* W Y J AJLA VMVV	xi clj All AAA	V MIU1MI wv	mm v
in posebno tudi za revne, kterim je tudi danes iz do- kar sta nam dobrega storila!
mili Bog Vama
prisrčno svojo željo: stoterno na drugi strani povrne,
brotljivih njegovih rok došla miloščina. Stařeji čitatelji
Iz Crnić v ipavski dolini. M. V-č-č.
77
Novic" se gosp. prošta še spominjajo marljivega pisa- „Novice", povedite našim starim vinskim kupcem
Ljube
telja iz Vodic, ki je krepko podpiral napredek in raz-vitek kmetijstva našega, kteremu je še zdaj podpornik kot predsednik poddružnice kmetijske novomeške
y
da
letos imamo prav dobro
vino
iz
zdravega grozdja ;
ža-
libog, da je že mnogo let zastalo izurjeno njegovo pero na polji slovenskem!
močno je kot 1865. leta. Nekdaj so nas v obilném številu obiskovali vinski kupci iz ljubljanske okolice, ki so nam v usnatem pasu krog ledja ovitem denarce nosili ; hvala jim bodi zato ! Sedaj smo pa tudi zadovoljni,
ako nam v žepu poštenih bankovcev prinesó. Radi jih in nekdanjemu tukajšnjemu pravdniku podělili diplomo bomo YZQ\i Zatoraj le na noge naši stari vinski kupci!
častnega meščanstva.	z dobro kapljico vam hoćemo postreči, pa tudi cene ne
prenapeti.
gosp
Isti dan so Novomeščani tudi A. Lušinu, predsedniku c. k. sodnije ljubljanske
Pivke.
Na sv. Mihela dan t.
smo v srcu
reč
pivške doline lepo slovesnost obhajali. Imeli smo nam-— poskušnjo novih orgel in prepričali se, da jih je pravi mojster delaL Ako delo mojstra hvali, hvalij o tudi ■
Iz Kranjske gore
12. okt. F. P.
Přetekli
naše
orgle
France ta Goršiča. Prav čistega
teden je gosp. L. Dimic, tukajšnji gozdnarski oskrbnik, šel od nas v Kostanjevico. Ceravno v zeló težavni
in prijetnega glasú so; zato jih pa še posebno umet-
Govor prinesó „Novice" drugi pot. Besedi premakljina,
nepremakljina se nam dopadate po analogii pritikljina.
#«
j asnii
Ali ni to pomota? Saj nam ni jasno, kako more to biti?
Prav bi bilo, ako bi cestni odbor to stvar očitno pa-
Vred.
349
službi pri sekvestraciji, si je blagi gospod, skrben za veselega večera, pa tudi — obile podpore ubogim
"	~	1 '..........kar siro-
prid ljudstva in blagor domovine, vedil pridobiti splošno je Gospod Bog sam rekel, da spošto vanje. Vsi njegovi prijatelji in znanci mu srčno makom damo. Ne zábimo tedaj vošimo zadovoljnost v novi službi.
Iz Ljubljane. Dunajski občinski zbor je nasve-
huda zima bliža !
Njemu damo, l
j ubozih, zlasti
saj
}
ko se
Po odstopu mnogozaslužnega ravnatelja bogoslov toval 20. julija 1867. leta c. kr. ministerstvu notranjih skih učilnic in seminišča gosp. kanonika
oprav
naj se nabira po vsem cesarstvu denar
?
da
se
izdela v spomin otetbe presvitlega cesarja iz nevarnosti življenja obljubljena cerkev (Votivkirche) in da se v
Novak
je prečastitemu stolnemu dekanu in kanoniku gospodu dr. nih
s
tudij
P o g a č a r j u izročeno
teljstvo bogoslov
atelj seminišča še ni imenovan
Na
nej patronu svitlega ustanovite lj a postavi v spomin oltar, mesto gosp. kanonika Velkavrh
Ta nasvet je ministerstvo potrdilo in na to se je že skega kancelarja izvoljen bivši škofov kapi pričeia nabira za omenjeni blagi namen po vseh kro- ske pisarnice registrator g. Mat. Pogač
za knezoškofij
in
kofij-po njem
novinah cesarstva. Dunajski zbor omenja v onem na- izpraznjeno službo škofovega kaplana pa je dobil gosp
G
svetu ustanovitelja cerkve, blagodušnega mehikanskega	______ r___
cesarja Maksa; čegar grozovita smrt je vsacega z ža-	— Ljubljeni naš župan gosp. dr. Costa je přišel
lostjo presunila. On se spominja cesarja Maksa lepih	v pondeljek popoldne iz Dunaja nazaj. Na kolodvoru
da se žalost najbolj s tem do-	ga je pričakovala množica njegovih prijatlov in časti
1	t	I 1 • lit	-1	a 1 #	1	V	1	•	n «	1 •	*	6
m dobrih del, in pravi,
kazuje, da se pusspoai x^uciaujc v/uijuujljcjuc ucxuvc. jl u-	kv^jjviv, ua	oiv;iiu ^uziuiavi. uivai , juo>v«jjljmcic
vsod se že tega dobrega delà udeležujejo, zato je upati,	šel na Dunaj, sicer ni še rešena, vendar imamo pol
da tudi Kranjsko nebo zaostajalo za drugimi deželami.	upanje, da se reši pravično in po željah velike večine
Naj tedaj blagovoli vsaki po svoji moči za ta spominek	ljubljanskih meščanov in dežele kranjske, ktera pozná
nekoliko žrtovati. Vredništvo „Novic" bo rado denar	in ceni zmožnost njegovo na vsako stran
se pospeši izdelanje obljubljene cerkve. Po-
teli
da ga srčno pozdravi
Stvar
ktere
Je
lH5n.UAI.IW Ali HV V M.VX. »	» Vf	l^V iwuv «vuwi	--------~ ~----~ ~	f	"»*«« J pa ******
sprejemalo, daritelje naznanovalo in darove potem po- vrstno župovanje njegovo. Kakor slišimo, je rekurs žu-dalo c. k. deželni vladi, ktera ima za Kranjsko to za- panov visoko ministerstvo poslalo slavnému c. kr. de
tudi
devo v rokah.
želnemu predsedništvu v sporočilo
dokaz
ko
(K stoletnici c. k. kmetijske družbe 24. dne t. mJ) liko sočutje se razodeva gosp
Stoletnica se začne ob 8. uri dopoldne v stolni cerkvi pisma
?
ki
se mu je iz Notranjskeg
. te§a> . dr. Costi o tej zadevi, s
sè slovesno sv. mašo, pri kteri bode čitalničin pevski dan t. m. v imenu njegovih volil zbor gospodov in gospodičin pel škofu Senjskemu dr. Ven-ceslavu Soiču posvećeno kompozicijo (Vocalmesse)
poslalo
Ob
uri se
A. Forsterja, pevovodja čitalničinega. v magistratni dvorani, ki bode primerno okincana, začne po že razglašenem programu občni zbor. Glavni odbor
, posnamemo nekoliko besedic: „Prav srčno Vam, visokočastiti gospod doktor! razodevamo vedno veče zaupanje, ter se pre-
vkVMVv/* «	» WiUV/ T VUliV W V W AiMIU^/UIAlJ V y
drznemo Vas opomniti: stojite nepremakli
•v •	j • •	1	1 • ,	•	•	1	• °
na
gosp
dr. Jan. Bleiweisu dal častno nalogo
>
da
vori godovnico (Festrede). Gosp. dr.
go-
pra-
vicni potí, ín bodite uverjeni, da preganja tudi nas volilce, kdor Vas preganja.
moremo, nasprotniki Vaši dosegli svoj nesramni
Ce bi tudi, česar misliti ne
in posestnik
v Brežicah, pa
tudi djanski ud
Razlag, advokat
kme-
konec, ne bi vendar prav nič doseg
i
avuw , uu ui v uiiuai pav uiti uuougu , lvtljti i|u\
slovensko stoji toliko trdnejše z Vami in za Vami
cilj
ljudst
in
naše
tijske družbe in posestnik na Kranjskem, je napovedal
Nevoljen je vsak mestnj
7
kteremu strast ni
odboru
UUW1W, da želi govoriti o osnovi gospodarske šole v še pameti zmešala, bral lokalno opazko v 235. x*«« Ljubljani. Da se častitim udom kmetijske družbe na „Laib. Zeitg." Proti temu v obče, da se interpeluj večer napravi veselica, napravita jim čitalnica in dra- župana-namestnik, zakaj da ne skliče mestnega odbora
listu
ktere ne moremo nič
ugovarjati, ker vsak odbor
y
matično društvo v dvorani čitalnicini „besedo" program je * - —
dr. L. Prohaske, dr. Ipavca in A. Foersterja) župana-namestnik že sam vé, ail je
y
ima
ouw v «»viMUi uxwuliiviu*	, JYlCiO	u&vTWíj«ii) «w »««IV vwwyím" xxxxc* pi <*
ta-le: Peli se bojo trije možki zbori (od vico do take interpelacije, čeravno mislimo, da gosp
ali.
in zbor od Pi vode, ki ga pojó gospodičine ; razun teh zborov se poje dvospev za sopran - in alt,
ne.
zbora treba bilo ali Al da se interpelacija podpira tudi s tem, da bi
m na
glasoviru se igrá Thalbergova velika fantazija za 4 roke pod naslovom „Souvenir de Beethoven." Po vsem tem pride gluma (glediščina vesela igra) z imenom : „Na mostu" v enem djanji. Vmes svira c. k. vojaška godba.
>
tudi ljubljanski mestni odbor moral tuliti z volkovi, ki dandanes tulijo na konkordat, to morejo zahtevati le taki ki manj šino delajo za večino in po takem, kakor Nemec pravi, „die offentliche Meinung fálschen." Ce je kaka
Lj ubi
„Aufregung" o konkordatnih zadevah pri nas
v
(Ne zabimo ubozih!) Čitalnica je v poslednji
da
seji na predlog gosp. dr. Orla sklenila, da po lepi dve- naroda je „aufgeregt" zavolj
in sploh na Kranjskem, za gotovo lahko rečemo, lika večina našega mestjanstva in slovenskega
tega
da nemški
libe
letni navadi tudi letos naprosi milosrcne gospé in go- ralci" v dunajském državnem zboru divjajo zoper kon spodičine, da združene v čitalnici šivaj o ubogim šo- kordat, kakor da bi bil on kriv nesreč avstrijskih, slep
larčkom in šolarcam zimsko daruje o božičnih praznikih.
obleko, ki se
jim
pa so o pravih
h, ki spodjedajo Avstrij
blagá
iz kterega se more razna obleka napraviti. Da
ta namen pa ie treba Ona opazka zarad našega visokospoštovanega gospoda
111	• . • TT\	v	•	. 1	-|	i •»•	Ví	•
P
se pa blago kupi, treba je — denarne pomočí. Sklenil tedaj čitalničin odbor v ta cilj in konec dvoje: Prvo
pa je taka, da ne moremo zatreti zacudenj
7
da kaj takega beremo
v vladinem listu
to
7
da „Novice" razglasijo
prošnjo: naj
dobrot-
niki in dobrotnice v Ljubljani in zunaj Ljubljane blagovolijo zdenarjem ali bla
233
da
(Poberki s časnikovJ □ dopisnik ljubljanski v
ne more svojega žolca zatreti,
listu „Tagespošte"
je gosp. dr. Costa v priznanje županijskih zaslug
pomoci k tej milošnji
go m pri-
vojih dobil sijajno
vati
dila to ,
v ta namen, pošljejo
in to, kar jih je volja daro- zgrabi po navadi orožj
P
laži
in ker ne more drug
m
kvasi, da
ni „kapitala"
7
da „dvakrat dá
dr. Orlu, držeč se vo-kdor hitro dá."
gosp
in
77
Drugo pa je sebe zatajuje, rekoč
teligencije" v teh podpisih. Ako ta pisač, ki sam
da je
ausser aller Parteibewe
da čitalnica združena z dramatičnim društvom 24. gung stehend" (oder was?) ima poštenje, naj gré pod-
pa bo videl, da samo trije, ki so med
pise eledat
dne novembra zvečer napravi pevsko-drama-ticno veselico, kise končá s plesom, in za ktero drugimi premožnimi in veljavnimi meŠčani podpisali
"u kapita
vsak vé
se
kakor lani, vhodnina plača, pa tudi vsak ud adreso, imajo
kupaj
OV,	, »uvuuiii«	m^i
sme svojih prijatlov pripeljati k veselici. Nadjati se je
več
listi"
kapitala" kakor vsi Kar pa se „inteligencije" tic
7
350
»
da narodni možje nikjer ne hrepenijo po tem, da bi klici od desne strani.) Državni kancelar baron Beust je
y
jim policija diol omo „inteligencije" daj ala. Gola laž so odgovoril dr. Tomanu tako-le: >,Kar naravnost na to die vie len Kreuze der Schreibensunkundigen." Napo- kar je gosp. predgovornik vprašal, moram odgovoriti sled se „Tagespoštni" pisač napihuje za žabo v Esopovih da vlada ni za autonomijo, pa tudi za centralizacijo ne.
yy
y
basnih, češ, da ta njegova pisarija naj veljá za
yy
Ge-
Centralizacije v navadnem pomenu celó v Avstriji ni
genadresse"! To je zopet druga, čisto nova iskra sicer bi ne bilo deželnih zborov.
m__~__ \ a« rv «a awi X lr	4- r\ 11 a«av» m i A^	il n rt a n /I m A rt a	1 a a» a a « ^	1» 4>/\««/v r. X
y
da
postavi zara
y
se adresa legacij, ktere pa še ni rešil državni zbor
Je
de-vlada
^Tagespoštne nemške inteligencije proglaša — brez adresovalcev (pismo — brez pod- pokazala, da hoče popolnoma pravična biti posameznim
kakor se šopiri „kapital'
pisa), inteligencija Narrenthurm" ? !
yy yy
brez inteligencije! Ali ni to pravi
Pa
brez kapitalistov, deželam in deželnim zborom, in te obljube bode spol-
nila.
Vendar samouprave deželne ne more tako zeló
sej je preošabni revež pisač razširiti, da bi segla čez centralizacijo, to je, čez dr-kmalu dobil nezaupnico od svoje lastne stranke, kajti žavno jednoto. Vlada je pripravila predloge zarad au-danes donaša „Laib. Zeitg. ~
adreso, ki jo je 13 (ne- tonomije; al da teh predfogov ni še izročila držav-srečna številka!) mestnih odbornikov, zedinjenih z gla- nemu zboru, tega ni ona kriva, ampak kriva je tega
sovitim „kapitalom
m
yy
,—^-----——j------ ~ o—	" y	v/^^	y	jv,
inteligencijo" poslalo držav- razdraženost, ktera poslednje tedne in dni kraljuje
nemu kancelarju. Večina mestnih odbornikov v tej hiši; kadar se več zaupanja med zbornike vrne, bode gotovo protestovala proti jalovému napuhu bode pravi čas za te predloge." Minister je v tem od-
trinajsterice in naredila „komentar" njenemu pismu
Včeraj popoldne so naložili na novi most zbor kaj opravil.
boru sam odkril, da je upanja malo
y
da
i
ta državni
140 centov kamenja, da se skusi trdnost njegova
vdarek vladinih predlogov ločiti
odbor 24 poslancev za pre-
po
terih
se ima
od-
Novičar iz domaćih in ptujib dežel.
, koliko naj Ogri plačujejo za stroške skupnih zadev in državnega dolgá, je izmed Slovenci voljen dr.Toman. Levici je spodletelo pri tej volitvi, zato ni
Je
Zbornica poslancev dunajskega državnega zbora njo nič zadovoljna.—V pondeljek seje začela razprava o přetekli teden po većini glasov sprejela glavne prenaredbi februarskega patenta od 1861. leta. Zie-
ustavne postave. Proti vsem so glasovali Po- malkovski pravi, da se njegova stranka pri tej raz-
Ijaki,
Slovenci in Tirolci
se iz tega, da že tudi ministrom preseda „nemški tjè kaj doseči.
liberalizem"
ki
pa tudi ministri ž njimi. pravi ne bode zdržala glasovanja, ker se nadja sèm ter
'..........~ " ~ ~ se poganja dr. Toman za
Pri
éLAKJ l/UUl AXilliAOVA V4LU J/l VUVVIW jjUVlXiUtt*	tj	UUOUV^l. 1 11	«• O^ f^O J	*
za-se skrbi, pravice druzih narodov pravice deželnih zborov. (Dalje prihodnjič). — Pravda
u u^iau^/ui , ai iv/ aa'ou oui ui, a v iuv ui uaiii uaiuuu» jpiavi^c UC6C1U111 ;
pa prezira. Zoper to postopanje sta posebno krepko o konkordatu
še zmiraj
zvonec nosi na
Dunaji.
govorila dr. Z i em alko v ski in dr. Toman. Ziemal- Cesar je sprejel poslance dunajskega mestnega odbora, kovski je med drugim rekel: „Mi (Poljaci) smo prišli ki se strašno napenja za to, da konkordat pade, in jim
v državni zbor
ker
zmes nj a vam
ki so takrat bile
je rekel, da ne pričakuie od njega, da bi hotel vpljiv nismo hotli dodati še novih. Al kako se obnaša zdaj vere na ljudsko šolo kratiti. Po več deželah se
da nam je podrl najpohlevniše nabirajo podpisi za obstanek konkordata, ktero so si
državni zbor?
Tako
ui^avui fluvi » J-Oiixu, via. uaiu J t- pun uaj^uuiovuioc	uauiiaju puuuiňl liCk UUSlćtUCtV JVUU&.U1 uaut, ixlc
upanje, da se na pravični fundament zida nova ustava	nekteri državni svobodnjaki izvolili za jagnje
Avstrije. Za Avstrijo se ne kaže sreča, ako se glavne	na-se vzelo pregrehe njihove!
ustavne postave prepisujejo iz tujih ustav; za Av-___
y
strijo se more narediti avstrijska ustava.
ne
glasujemo zoper te postave zavoljo tega, ker nočemo svobodě; mi ljubimo svobodo, kakor vi
CNa znanje.) Sejm v Kranji je na dan sv. Lukeža
>
tako
ki
ta pa je vselej 18. dne t. m., ne pa 19.
oktobra, kakor le-
dodaja Nam
je pravična vsem narodom!" Dr. Toman Ziemalkovskemu govoru med drugim še to: „ prvo to, da živimo; da vsak narod avstrijski živiti more, to je po našem prepričanji podlaga svobodi. Sicer ste res v osnovi ustavnih postav dovolili ravnopravnosti en kotiček — pa kteri kotiček ? — zadnji kotiček potem, ko ste vsem drugim zadevam zadostili ! Vaše postave dajejo državnemu zboru marsikaj, kar gré deželnim zborom, in tako kratite samoupravo (autonomijo) deželno. Vi še tega ne privošite deželnim zborom, kar jim je dala oktoberska diploma. Pismo cesarjevo do kranjskega deželnega zbora in prestolni govor ob začetku državnega zbora sta odločno zagotovila deželam autonomijo in več autonomije. Ne morem si kaj , da
tošnj a
Pratika" po tiskarni pomoti pravi
a- jji iau&a	uoaaiui ^luuivii paii
Županija Kranjska 7. oktobra 1867.
Kalca
se
„Novicam" piše: „Vélika pratika" kaže le»
tos sv. Lukeža na 19. dan t. m. To je napravilo velika zmoto v naših krajih zarad sejma postojnskega. Prosim, naj oznanijo, prav za prav naj popravijo to „Novice". Pa tudi zal. 1868. je ta svetnik napačno zapisan na 19. dan oktobra.
Ob enem tudi prosim popraviti, da sejm v Zagorjah
ni v torek po nebohodu, ampak v torek po binkoštih.
Miroslav Vilhar.
bi si. vlade enkrat ne prašal
naj
nam
pové
y
po
kte-
rih pravilih je je volja vladati državo? ali po pravilih centralizacije ali po pravilih autonomije?
Listnica vredništva. Ob 10 nri dopoldne, ali celó popoldne po 3. nri v torek dohajajo „Novicam" dopisi sè željo, naj že ? sredo pridejo na dan. Vkljnb najbolje volje to ni mogoče, ako je dopis obsiren in ni posebna sila, ker ima vredništvo svoj list ta čas večidel natisnjen. Prosim tedaj obsirniših dopisov saj do pon«
deljka.
in kaj misli o tej zadevi početi? V tèmi tavati ne moremo dalje ! Saj visoka vlada sama lahko previdi, da
V
mora odkritosrčno povedati, kaj misli, alibelo ali črno, ker od tega je odvisno, ali sedanje ministerstvo še banaske^fl.^o!
Zit n a cena
v Ljnbljani 12. oktobra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 6 fl. 60.
tnršice 4 fl.
da
3 fl. 90
ječmena 3 fl. 60
ostane ali da odstopi. Mi moramo vedeti, pri čem
smo, da se vemo po tem ravnati. Ker ustavne postave; ovsa 1 fl. 80. — Krompir i fl. 80. kakor jih večina državnega zbora hoče sprejeti
soraice 5 fl. 20.
rži
prosa 2 fl. 90.
ajde 3 fl. 38.
kraj-
šajo samoupravo deželno, moram v imenu dežele, ki se je zmiraj za oktobersko diplomo potezala, na vso moč
Kursi na Dunaji 15. oktobra
m prav resno prote s to vati zoper te postave." (Dobro-
5% metaliki 56 fl.
kr.
Narodno posojilo 64 11. 65 kr.
Ažijo srebra 122 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 94 »/, kr.
Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.