FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1, 101–122, LJUBLJANA 2022 NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS V BOHINJU (JULIJSKE ALPE, SLOVENIJA) LOCALITIES AND SITES OF THERMOPHILIC SPECIES STIPA ERIOCAULIS AND DICTAMNUS ALBUS IN BOHINJ (JULIAN ALPS, SLOVENIA) Igor DAKSKOBLER1, Brane ANDERLE2 & Branko ZUPAN3 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0094 IZVLEČEK Nahajališča in rastišča toploljubnih vrst Stipa eriocaulis in Dictamnus albus v Bohinju (Julijske Alpe, Slovenija) V Bohinju smo našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave smo pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko smo popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho- -Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Po- javljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujemo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Stu- dorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti ap- nenec z rožencem). Ključne besede: rastlinstvo, rastje, Cytisantho-Ostrye- tum, Bohinj, Triglavski narodni park ABSTRACT Localities and sites of thermophilic species Stipa eriocau- lis and Dictamnus albus in Bohinj (Julian Alps, Slovenia) Above the northern bank of Lake Bohinj and under Mt. Studor above the village of Stara Fužina we found new lo- calities of Stipa eriocaulis subsp. austriaca, which is very rare in the Southeastern Alps. During our search for this grass under Mt. Studor we came across Dictamnus albus, a novelty in the flora of Bohinj and the Julian Alps. We carried out a phytosociological inventory of their sites and determined that they both occur in the stands of association Cytisantho- -Ostryetum, whose classical localities are in Bohinj. The oc- currence of Dictamnus albus in this Alpine valley is associ- ated with the distinctly warm aspect of the steep and rocky sunny slopes of Mt. Studor, with open low-growth forest stands, and the bedrock (massive limestone and platy lime- stone with chert from the Upper Triassic). Key words: f lora, vegetation, Cytisantho-Ostryetum, Bo- hinj, Triglav National Park 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com 3 Savica 6, SI-4264 Bohinjska Bistrica Folia_2022-1.indb 101 13. 03. 2022 09:12:33 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 102 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Stipa eriocaulis (peresasta bodalica) se v Sloveniji poja- vlja s tremi podvrstami. Med njimi v Julijskih Alpah (v Bohinju) uspeva podvrsta S. eriocaulis subsp. austriaca (Jogan 2007: 918). Ta podvrsta ima evropsko razširje- nost in je značilnica reda Festucetalia valesiacae, ki vse- buje združbe step in kamnitih stepskih travnikov na globokih tleh v območjih stepe ali stepe in gozda v Evropi in severozahodnem delu osrednje Azije – Ae- schimann et al. (2004b: 988). Vir za pojavljanje peresa- ste bodalice v Bohinju je bil do leta 2020 le T. Wraber (1967: 62), pri čemer je njegova najdba iz leta 1958. Našel jo je na skalovju južnega pobočja Studorja nad Staro Fužino, na nadmorski višini 710 m, v toploljubni gr- movnati združbi s črnim gabrom, malim jesenom, rujem, žarkasto košeničico, še z drugimi toploljubnimi vrstami kamnitih travišč (Melica ciliata, Linum tenui- folium, Satureja montana, Allium pulchellum) in značil- nimi vrstami skalnih razpok in kamnitih travišč (Erica carnea, Sesleria caerulea, Primula auricula, Saxifraga crustata, Potentilla caulescens, Rhamnus pumilus) in gozdnih robov (Laserpitium siler, Geranium sanguine- um, Anthericum ramosum, Vincetoxicum hirundinaria). 30. 5. 2020 sta soavtorja tega članka, Brane Anderle in Branko Zupan, peresasto bodalico našla v z nizkim gozdom poraslem pečevju nad severno obalo Bohinj- skega jezera, vzhodno od izvira Govic, jugovzhodno pod vzpetino Bari, natančneje jugovzhodno pod Osred- ki in južno od Skoličnika in planine Habed (širše ime za to območje je Nad jezerom), na dveh krajih na nad- morski višini okoli 800 m. 13. junija 2021 sta jo našla še na dveh nahajališčih pod Studorjem in sicer nad potjo od cerkve sv. Pavla proti Prevalu (od cerkve proti seve- rozahodu), na nadmorski višini okoli 610 m in nad potjo, ki vodi iz Stare Fužine proti vasi Studor, na nad- morski višini okoli 630 m. To so za zdaj najbrž edina v novejšem času potrjena nahajališča peresaste bodalice v Julijskih Alpah, saj jo tudi v italijanskem delu tega pogorja poznajo le na njihovem jugozahodnem obro- bju (Poldini 2002: 478). T. Wraber (ibid.) sicer ome- nja njeno historično (vir je iz leta 1906) nahajališče pri vasi Ter (Predielis) v jugozahodnem delu Julijskih Pre- dalp, sam pa jo je poznal na prodiščih pri naselju Rivo- li Bianchi med krajema Venzone (Pušja vas) in Ospe- daletto (na stiku Julijskih in Karnijskih Alp). 1 UVOD Slika 1: Razširjenost taksona Stipa eriocaulis subsp. austriaca v Sloveniji (Jogan et al. 2001, dopolnjeno) Figure 1: Distribution of Stipa eriocaulis subsp. austriaca in Slovenia (Jogan et al. 2001, supplemented) Folia_2022-1.indb 102 13. 03. 2022 09:12:34 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 103FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Isti dan kot peresasto bodalico sta Brane Anderle in Branko Zupan na prisojnih (južnih) pobočjih Stu- dorja našla tudi jesenček (Dictamnus albus), kar je prvo nahajališče v alpskem fitogeografskem območju in v Julijskih Alpah sploh. V Posočju so Julijskim Alpam najbližja nahajališča pri vaseh Doblar in Spo- dnji Log (Avče), v italijanskem delu tega pogorja pa v južnem prigorju Julijskih Predalp (Poldini 2002: 170). Vrsta Dictamnus albus ima sicer evrazijsko razširje- nost in je značilna za kserofilno (sušno) vegetacijo gozdnih robov in visokih steblik subkontinentalne za- hodne in srednje Evrope iz zveze Geranion sanguinei (Aeschimann et al. 2004a: 1048). V Alpah je bolj po- gosta v njihovem južnem in jugozahodnem delu, redka pa v njihovem vzhodnem delu (Aeschimann et al., ibid.). V Sloveniji je večina nahajališč na Primor- skem, posamezna pa so tudi v notranjosti države, v predalpskem, dinarskem, preddinarskem in subpa- nonskem fitogeografskem območju (slika 3). Omenje- na nahajališča obeh vrst smo fitocenološko popisali in v nadaljevanju bomo opisali združbe, v katerih uspe- vata v Bohinju. Poljudni članek o tej novosti smo obja- vili v reviji Proteus (Anderle, Zupan & Dakskobler 2022). Slika 2: Nahajališča taksonov Stipa eriocaulis subsp. austriaca in Dictamnus albus v Bohinju: Nad Jezerom (levo) in na južnih pobočjih Studorja nad Staro Fužino (desno) Figure 2: Localities of Stipa eriocaulis subsp. austriaca and Dictamnus albus in Bohinj: Nad Jezerom (left) and on the southern slopes of Studor above Stara Fužina (right) 2 METODE Fitocenološke popise na nahajališčih vrst Stipa erio- caulis in Dictamnus albus v Bohinju smo naredili po ustaljeni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v podatkovno bazo FloVegSi (T. Se- liškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Popise v pregledni- ci 1 smo uredili z metodo kopičenja na podlagi povezo- vanja (netehtanih) srednjih razdalj – “(Unweighted) average linkage clustering” – UPGMA, ob uporabi Wi- shartovega koeficienta podobnosti (1-similarity ratio). Kombinirane ocene zastiranja in pogostnosti smo pre- tvorili v števila (1–9) – van der Maarel (1979). Nume- rične primerjave smo izdelali s programskim paketom SYN-TAX (Podani 2001). Rastline smo v skupine dia- gnostičnih vrst uvrstili na podlagi naših spoznanj in Folia_2022-1.indb 103 13. 03. 2022 09:12:35 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 104 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 dela Flora alpina (Aeschimann et al. 2004a,b). No- menklaturna vira za imena praprotnic in semenk sta Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007) in podat- kovna baza FloVegSi. Nomenklaturni vir za imena mahov so Hodgetts et al. (2020). Nomenklaturni viri za imena sintaksonov so Šilc & Čarni (2012) in Dakskobler (2015). Geološke razmere obravnavenega območja povzemamo po Buser-ju (1986, 1987). Geo- grafske koordinate popisov so določene po slovenskem geografskem koordinatnem sistemu D 48 (cona 5) po Besselovem elipsoidu in z Gauss-Krügerjevo projekci- jo. 3 REZULTATI 3.1 Nahajališča podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca v Bohinju 9749/1 (UTM 33TVM12): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Nad jezerom, jugovzhodno pod vzpetino Bari, natančneje jugovzhodno pod Osredki, na dveh krajih, 800 m in 820 m nm. v., dolomitni apnenec, nizek vrzelast gozd, Cytisantho-Ostrye- tum. Leg. et det. B. Anderle & B. Zupan, 30. 5. 2020, herbarij LJS, fitocenološka popisa (št. 3 in 4 v pre- glednici 1) I. Dakskobler, B. Anderle & B. Zupan, 9. 6. 2021. 9749/1 (UTM 33TVM12): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, južno pobočje Studorja nad Staro Fužino, nad potjo od cerkve sv. Pavla proti Prevalu, 610 m nm. v., pobočni grušč in breča, grmišče, Cyti- santho-Ostryetum. Leg. et det. B. Anderle & B. Zupan, 13. 6. 2021, herbarij LJS, fitocenološki popis (št. 2 v preglednici 1) I. Dakskobler & B. Zupan, 16. 6. 2021. 9749/1 (UTM 33TVM12): Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, južno pobočje Studorja nad potjo Staro Fuži- no-Studor, 630 m nm. v., apnenec, grušč, nekoliko izsekan grmiščnati gozd (Cytisantho-Ostryetum) Slika 3: Razširjenost vrste Dictamnus albus v Sloveniji – Jogan et al. (2001) in podatkovna baza FloVegSi (avtorji karte so tudi B. Vreš, A. Seliškar, M. Zupančič, V. Babij, V. Žagar, D. Trpin, B. Surina, J. M. Kocjan in B. Dolinar). Figure 3: Distribution of Dictamnus albus in Slovenia – Jogan et al. (2001) and FloVegSi database (other authors of the map are B. Vreš, A. Seliškar, M. Zupančič, V. Babij, D. Trpin, B. Surina, J. M. Kocjan and B. Dolinar) Folia_2022-1.indb 104 13. 03. 2022 09:12:35 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 105FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 ob lovski stezi. Leg. et det. B. Anderle & B. Zupan, 13. 6. 2021, herbarij LJS. Fitocenološki popis (št. 1 v preglednici 1) I. Dakskobler & B. Zupan, 17. 6. 2021. 3.2 Nahajališča vrste Dictamnus albus v Bohinju 9749/1 (UTM 33TVM12): Slovenija, Gorenjska, južna pobočja Studorja nad Staro Fužino, 675 m do 750 m nm. v., apnenec in ponekod grušč, toploljubni in pogosto vrzelasti gozdni sestoji črnega gabra in malega jesena (Cytisantho-Ostryetum). Leg et det. B. Anderle & B. Zupan, 13. 6. 2021, herbarij LJS. Fitocenološki popisi (št. 5–10 v preglednici 1) I. Dakskobler & B. Zupan, 17. 6. 2021. 3.3 Oznaka rastišč taksonov Stipa eriocaulis subp. austriaca in Dictamnus albus v Bohinju (komentar preglednice 1) V preglednici 1 je s hierarhično klasifikacijo urejenih deset fitocenoloških popisov, ki smo jih naredili na na- hajališčih vrst Stipa eriocaulis in Dictamnus albus. Vseh deset popisov lahko uvrstimo v asociacijo Cyti- santho-Ostryetum. To asociacijo je prav v Bohinju opi- sal M. Wraber (1961) in jo razčlenil na tri subasocia- cije: -typicum (optimalna razvojna faza, nizki gozdovi črnega gabra in malega jesena na manj skrajnih rasti- ščih, glavno območje razširjenosti južna pobočja Stu- dorja nad Staro Fužino), -brometosum (začetna razvoj- na faza, lahko tudi degradacijski stadij sestojev prej- šnje subasociacije, pogosto le grmišča, nahajališča so predvsem skrajna rastišča pod Pršivcem, Vogarjem in Nad jezerom, zanjo je značilen večji delež vrst razreda Festuco-Brometea, sama vrsta Bromopsis erecta s. lat. pa je prisotna tudi v sestojih tipične subasociaicje) in -fagetosum (najugodnejša rastišča v nekoliko bolj senč- nih legah, predvsem v ostenju Komarče, prehodi ali stična rastišča s sestoji asociacij Anemono trifoliae-Fa- getum ali Ostryo-Fagetum). Naši popisi z vrsto Dicta- mnus albus bi po členitvi M. Wraberja pripadali tipični subasociaciji, popisi z vrsto Stipa eriocaulis pa subaso- ciaciji-brometosum. Značilno za preučena rastišča pe- resaste bodalice je, da so v izrazito vrzelastih sestojih, v našem primer v degradacijskih stadijih črnogabrove združbe. Vedno je v njih prisoten tudi navadni brin (Juniperus communis), ki je tudi pokazatelj ugodnih svetlobnih razmer in sušnosti rastišč. Za primerjavo smo izdelali sintezno tabelo (pre- glednica 2), v kateri sta dva stolpca. V prvem stolpcu je upoštevana frekvenca vrst na 11 popisih subasociacij typicum in brometosum (M. Wraber 1961) v drugem stolpcu pa frekvenca 10 naših popisov iz istega obmo- čja, vendar le v njenem manjšem delu in več kot 60 let pozneje (letnici Wraberjevih popisov sta 1957 in 1959). Tabela M. Wraberja s popisi širšega območja Stu- dorja in Pršivca vsebuje skupno 187 taksonov, naša preglednica 144 taksonov, obema je skupnih 109 ta- ksonov in floristična podobnost po Sørensen-u (1948) je 66 %, kar potrjuje uvrstitev primerjanih združb v isto asociacijo. Med diagnostičnimi vrstami toploljub- nih združb črnega gabra (v širšem smislu), ki jih je v Bohinju popisal M. Wraber, mi pa jih na naših plo- skvah nismo našli so: Campanula cespitosa, Peuceda- num austriacum, Allium carinatum subsp. pulchellum in Veronica fruticulosa, med podobnimi vrstami, ki smo jih popisali mi, ni jih pa v Wraberjevi tabeli, pa so Dictamnus albus, Stipa eriocaulis subsp. austriaca, Campanula carnica, Cephalanthera longifolia, Verba- scum lychnitis, Acinos alpinus, Viola pyrenaica in Quer- cus pubescens. Med manjkajočimi v naših popisih najbolj izstopa podvrsta Allium carinatum subsp. pulchellum, ki jo je M. Wraber (ibid.) poleg ruja (Cotinus coggyria) izbral za značilnico asociacije Cytisantho-Ostryetum in ima v njegovih 11 popisih stalnost 91 %. Možno je, da smo jo na naših popisnih ploskvah vsaj ponekod spregledali, zaradi razmeroma zgodnjega časa popisov, sredi junija. Ta vrsta je veliko bolj opazna v zrelem poletju (konec julija in avgusta) in v začetku jeseni (septembra). Maks Wraber je delal popise sredi in v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta, torej je popisal nekoliko dru- gačen vegetacijski aspekt (videz rastja) kot mi. Sestoja s podvrsto Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera sta v težko do- stopnem strmem pobočju, kjer ni večjih človekovih posegov. Sestoja z isto vrsto pod Studorjem pa sta na precej od človeka vplivanih rastiščih, eden v bližini gozdne poti (vlake), drugi ob deloma presekani lovski stezi. Zagotovo Maks Wraber tu ni delal svojih popi- sov. Nasprotno pa so sestoji, v katerih pod Studorjem ponekod uspeva vrsta Dictamnus albus, v odmaknje- nih in težko dostopnih pobočjih, ki se jim nekoliko bolj uhojena steza deloma približa le na severozahodni strani. Te sestoje so v preteklosti najbrž sekali in zago- tovo so v njih pasli koze. Na manj skrajnih rastiščih je bilo nekoč v njih več bukve. Na enem mestu, ob neiz- razitem žlebu, smo bukov sestoj (asociacija Ostryo-Fa- getum) popisali še zdaj. Nadmorska višina Wraberje- vih popisov pod Studorjem je podobna našim, 690 m do 810 m, a menimo, da jih ni naredil na istih krajih kot mi, saj bi jesenček gotovo opazil. Uspevanje jesenčka pod Studorjem povezujemo z izrazito prisojno (južno) lego in strmino njegovih na- Folia_2022-1.indb 105 13. 03. 2022 09:12:36 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 106 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 hajališč, s svetlimi, vrzelastimi, nizkimi gozdnimi se- stoji. Najbrž ima na tukajšnje krajevno podnebje dolo- čen vpliv tudi bližnje Bohinjsko jezero, ki poleti in je- seni oddaja toploto (M. Zupančič, in litt.). Morda je uspevanje jesenčka povezano tudi z geološko podlago, ki jo je Buser (1986, 1987) kartiral in opisal kot zgor- njetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z ro- žencem (slednjega na popisnih ploskvah sicer nismo opazili, pojavlja pa se le v gomoljih in nikoli v polah ali lečah). Geološka podlaga je torej drugačna kot je na primer na nahajališču podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera (tam prevladuje dachsteinski dolomitni apnenec). Izrazito toploljubna vrsta na rastiščih asociacije Cytisantho-Ostryetum je nedvomno tudi ruj (Cotinus coggygria). V podatkovni bazi FloVegSi je 88 fitoceno- loških in 44 florističnih popisov, kjer skupaj uspevata ruj in jesenček, njihova nahajališča so na sliki 4. Večina jih je iz Primorske, največ s Krasa, nekateri tudi s Sa- botina, južnih robov Trnovskega gozda in Nanosa, do- line Raše in Kraškega roba. Povsod je geološka podlaga večinoma apnenec. Prevladujejo nahajališča v toplo- ljubnih submediteranskih združbah puhastega hrasta, črnega gabra, črnike, cera in gradna, ki jih uvrščamo v asociacije Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis, Aristolochio luteae-Quercetum pubescentis querceto- sum ilicis, Ostryo carpinifoliae-Quercetum ilicis, Ame- lanchiero ovalis-Ostryetum, Seslerio autumnalis-Ostr- yetum carpinifoliae, Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae in Seslerio autumnalis-Quercetum cerridis, skupaj pa rasteta tudi v združbah toploljubnih gozdnih robov iz zveze Dictamno-Ferulagion in v sukcesijskih stopnjah v zaraščanju suhih, kamnitih kraških travišč iz asociacij Carici humilis-Centaureetum rupestris in Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis. Le nekaj sku- pnih nahajališč jesenčka in ruja poznamo iz notranjo- sti Slovenije, poleg Bohinja le še v Iškem vintgarju, v Zasavja in pod Bočem. Vsa so v združbi puhastega hrasta in črnega gabra (Querco pubescenti-Ostryetum), kjer pa je geološka podlaga dolomit ali dolomitni apne- nec (Zupančič, Žagar & Vreš 2009). Prav tako je- senčka do zdaj nismo popisali v toploljubnih združbah črnega gabra in malega jesena v Julijskih Alpah, zaho- dnih Karavankah in v severnem delu Dinarskega gor- stva, ki jih uvrščamo v asociacijo Fraxino orni-Ostrye- tum (Dakskobler 2015). Izjema je le še neobjavljeni popis te združbe iz Struga v krajinskem parku Zgornja Idrijca (Dakskobler, 23. 6. 2010), kjer je geološka pod- Slika 4: Nahajališča fitocenoloških in floritičnih popisov, kjer skupaj uspevata ruj (Cotinus coggygria) in jesenček (Dictamnus albus). Figure 4: Localities of relevés in which Cotinus coggygria and Dictamnus albus co-occur. Folia_2022-1.indb 106 13. 03. 2022 09:12:36 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 107FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 laga apnenec. Na dolomitnih pobočjih nad srednjo Idrijco, v Hotenji in Trebuši, kjer prav tako uspeva ta gozdna združba in kjer raste tudi ruj, jesenčka do zdaj nismo našli. Menimo da je za uspevanje jesenčka v Bohinju poleg izrazito prisojne, tople lege in strmih kamnitih pobočij s svetlim, nizkim gozdom pomembna tudi apnenčasta podlaga. Na podobno prisojnih in strmih rastiščih na dolomitu vsaj v Bohinju najbrž ne bi uspeval. Druga po našem mnenju diagnostična vrsta asoci- acije Cytisantho-Ostryetum je Genista radiata. V po- datkovni bazi FloVegSi so fitocenološki popisi, kjer raste skupaj z jesenčkom le pod Studorjem. Njen areal v Sloveniji (slika 6) pokaže kar nekaj območij zunaj Alp, kjer ti dve vrsti rasteta razmeroma blizu skupaj, a najbrž na drugačnih rastiščih. Čeprav pod Studorjem vrsti Stipa eriocaulis in Dic- tamnus albus nimata skupnih nahajališč in rastišč, smo ju skupaj našli v 14 fitocenoloških popisih na Sa- botinu in na Krasu, na 13 popisih skupaj rasteta vrsti Stipa eriocaulis in Melica ciliata, prav na toliko popisih tudi vrsti Dictamnus albus in Melica ciliata. Slika 5: Razširjenost ruja (Cotinus coggygria) v Sloveniji po podatkih v bazi FloVegSi. Figure 5: Distribution of Cotinus coggygria in Slovenia according to the FloVegSi database. 4 ZAKLJUČKI Vrsta Stipa eriocaulis (določamo jo kot subsp. austria- ca) je v Bohinju znana od leta 1958 (T. Wraber 1967). V letih 2020 in 2021 sta Brane Anderle in Branko Zupan našla štiri njena nahajališča, dve na strmih iz- boklih pobočjih nad severno obalo Bohinjskega jezera (Nad jezerom) in dve na prisojnih (južnih) pobočjih Studorja nad Staro Fužino – tako v smeri proti Mostni- ci in Vojam kot v smeri proti vasi Studor. Nadmorska višina nahajališč je od 610 m do 820 m, vrstna sestava na vseh nahajališčih pa je podobna in vrzelaste gozdne ali grmiščne sestoje uvrščamo v asociacijo Cytisantho- -Ostryetum. Sestoji Nad jezerom so ohranjeni in v njih ni sledov človekovih vplivov, sestoji nad Staro Fužino pa so v bližini kolovozne poti oz. traktorske vlake ali vsaj lovske steze. Skupno smo na vseh štirih nahajali- ščih popisali okoli 30 šopov te trave. Tako na južnih pobočjih nad Bohinjskim jezerom kot pod Studorjem so zaradi zelo težko prehodnega terena mogoča še Folia_2022-1.indb 107 13. 03. 2022 09:12:36 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 108 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 druga nahajališča, prav tako bi ta trava lahko uspevala na prisojnih pobočjih grebena Bavškega Grintavca nad vasema Soča in Spodnja Trenta in morda še kje drugje v Zgornjem Posočju (Dakskobler et al. 2021). Vrsta Dictamnus albus je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp, njena najditelja na strmih, kamnitih, težko prehodnih prisojnih (južnih) pobočjih Studorja nad Staro Fužino sta Brane Anderle in Branko Zupan. Popisali smo jo na nadmorski višini med 675 m do 750 m, vedno v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima tu svoja klasična nahajališča (M. Wraber 1961). Poleg izrazito prisojne lege, velike strmine, kamnitosti in odprtih, vrzelastih nizkih gozdnih sestojev črnega gabra in malega jesena ter vpliva bližnjega Bohinjskega jezera, je za njeno tukajšnje uspevanje najbrž pomemb- na tudi geološka podlaga (masivni zgornjetrisani apne- nec, ponekod s primesjo roženca). V vrstni sestavi teh gozdov so poleg zelo pogostega ruja (Cotinus coggy- gria) še nekatere bolj toploljubne vrste (Melica ciliata, Quercus pubescens, Euonymus verrucosa), s katerimi jesenček raste v primorskem in redkeje tudi v predalp- skem, dinarskem, preddinarskem in subpanonskem delu areala v Sloveniji. Število opaženih primerkov je- senčka pod Studorjem je precejšnje, na šestih nahajali- ščih več kot 100, in človekovi obiski na njih so zelo redki. Slika 6: Razširjenost žarkaste košeničice (Genista radiata) v Sloveniji po podatkih v bazi FloVegSi. Figure 6: Distribution of Genista radiata in Slovenia according to the FloVegSi database. 5 SUMMARY Stipa eriocaulis (determined as subsp. austriaca) has been known in Bohinj since 1958 (T. Wraber 1967). In 2020 and 2021 Brane Anderle and Branko Zupan found four localities of this species, two on steep con- vex slopes above the northern bank of Lake Bohinj (Nad Jezerom) and two on the sunny (southern) slopes of Mt. Studor above the village of Stara Fužina – in the direction towards Mostnica and Voje as well as to- wards the village of Studor. The localities are situated at elevations between 610 m to 820 m in open forest or shrub communities which have similar species com- position. They are classified into the association Cyti- santho-Ostryetum. Stands at Nad Jezerom are well pre- served and show no human impact, whereas the stands Folia_2022-1.indb 108 13. 03. 2022 09:12:37 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 109FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 above Stara Fužina are near a dirt path or a hunting trail. We recorded altogether about 30 tufts of this grass on the four localities. The terrain on the south- ern slopes above Lake Bohinj and under Studor is very difficult, so it is possible that there are other localities; this grass could occur also on the sunny slopes of the ridge of Bavški Grintavec above the villages of Soča and Spodnja Trenta, potentially also elsewhere in the Upper Soča Valley (Dakskobler et al. 2021). Dictamnus albus is new to the flora of Bohinj and the Julian Alps, and was found on the steep, rocky and difficult to access sunny (southern) slopes of Mt. Studor above Stara Fužina by Brane Anderle and Branko Zupan. It was recorded at the elevation between 675 m to 750 m, always in the stands of association Cytisan- tho-Ostryetum, which has its classical localities here (M. Wraber 1961). In addition to a distinctly sunny aspect, steep slope, rockiness and open canopy low- growth forest stands of hop hornbeam and flowering ash important factors contributing to its occurrence in this area are probably also influence of the Bohinj Lake on the local climate and the parent material (massive limestone and platy limestone with chert from the Upper Triassic). Other than the very common Cotinus coggygria the species composition of these forests is characterised by several other thermophilic species (Melica ciliata, Quercus pubescens, Euonymus verruco- sa) that co-occur with Dictamnus albus in the sub- Mediterranean and partly also in the pre-Alpine, Di- naric, pre-Dinaric and sub-Pannonian part of its distri- bution area in Slovenia. The number of observed speci- mens of Dictamnus albus under Mt. Studor is consider- able, totalling more than 100 specimens on six locali- ties, all of which are in areas with little human presence. ZAHVALA Dr. Branko Vreš, mag. Andrej Seliškar, akademik dr. Mitja Zupančič, dr. Valerija Babij, Vinko Žagar, dr. Da- rinka Trpin, prof. dr. Boštjan Surina, Janez Mihael Koc jan in Branko Dolinar so soavtorji arealnih kart za vrste Dictamnus albus, Cotinus coggygria in Genista ra- diata. Sliko 2 je za tisk pripravil Iztok Sajko. Koristne pripombe na besedilo nam je posredoval akademik dr. Mitja Zupančič. Raziskavo je podprla Agencija Repu- blike Slovenije za raziskovalno dejavnost (raziskovalni program P1-0236). Izvleček in povzetek je prevedla Andreja Šalamon Verbič. Vsem iskrena hvala. LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchi- daceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Anderle, B., B. Zupan & I. Dakskobler, 2022: Jesenček (Dictamnus albus) novost v flori Bohinja in Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 84 (3 / 2021): 121–126. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien– New York. Buser, S., 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine) L 33-64 L 33-63. Osnovna geološka karta 1:100 000, Beograd. Buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Dakskobler, I., 2015: Phytosociological description of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus communities in the Julian Alps and in the northern part of the Dinaric Alps (NW and W Slovenia, NE Italy). Hacquetia (Ljubljana) 14 (2): 175–247. Dakskobler, I., S. Behrič, F. Küzmič, U. Šilc & B. Vreš, 2021: Priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za pripravo Akcijskega načrta za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Triglavskem narodnem parku – področje praprotnice in semenke ter negozdne rastlinske združbe in habitatni tipi. Končno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana (Elaborat, 242 pp. + priloge). Hodgetts N., G. L. Söderström, T. L. Blockeel, S. Caspari, C. S. Ignatov, N. Konstantinova, N. Lockhart, B. Papp, C. Schröck, M. Sim-Sim, D.Bell, N. E. Bell, H. H. Blom, M. A. Bruggeman-Nannenga, M. Brugues, J. Enroth, K. I. Flatberg, Folia_2022-1.indb 109 13. 03. 2022 09:12:37 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 110 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 R. Garilleti, L. Hedenäs, D. T. Holyoak, V. Hugonot, I. Kariyawasam, H. Köckinger, J. Kučera, F. Lara & R. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryol. 42 (1): 1–116. Jogan, N., 2007: Poaceae (Gramineae) – trave. In: Martinčič, A. (ur.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje pra- protnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 826– 933. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on communi- ty similarity. Vegetatio (Den Haag) 39 (2): 97–114. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo- čanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User‘s Manual, Budapest. Poldini, L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Sørensen, Th., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (København) 5 (4): 1–34. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113–164. Wraber, M., 1961: Termofilna združba gabrovca in omelike v Bohinju (Cytisantho-Ostryetum assoc. nova). Razpra- ve 4. razreda SAZU (Ljubljana) 6: 5–50. Wraber, T., 1967: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 53–65. Zupančič, M., V. Žagar & B. Vreš, 2009: The association Querco-Ostryetum Ht. 1938 in Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 127–188. Folia_2022-1.indb 110 13. 03. 2022 09:12:37 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 111FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Slika 7: Nahajališče in rastišče podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca, Nad jezerom. Foto: I. Dakskobler. Figure 7: Locality and site of Stipa eriocaulis subsp. austriaca, Nad Jezerom. Photo: I. Dakskobler. Slika 8: Podvrsta Stipa eriocaulis subsp. austriaca in vrsta Melica ciliata pod Studorjem. Foto: I. Dakskobler. Figure 8: Stipa eriocaulis subsp. austriaca and Melica ciliata under Studor. Photo: I. Dakskobler. Folia_2022-1.indb 111 13. 03. 2022 09:12:40 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 112 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Slika 10: Jesenček (Dictamnus albus) pod Studorjem. Foto: I. Dakskobler. Figure 10: Dictamnus albus under Studor. Photo: I. Dakskobler. Slika 9: Prisojna pobočja Studorja nad Staro Fužino, nahajališča in rastišča jesenčka (Dictamnus albus). Foto: I. Dakskobler. Figure 9: Southern, sunny slopes of Studor above Stara Fužina, localities and sites of Dictamnus albus. Photo: I. Dakskobler. Folia_2022-1.indb 112 13. 03. 2022 09:12:43 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 113FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Slika 11: Vrzelast gozdni sestoj asociacije Cytisantho-Ostryetum pod Studorjem, rastišče jesenčka (Dictamnus albus). Foto: I. Dakskobler. Figure 11: Open forest stand of the association Cytisantho-Ostryetum under Studor, site of Dictamnus albus. Photo: I. Dakskobler. Folia_2022-1.indb 113 13. 03. 2022 09:12:45 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 114 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Preglednica 1: Sestoji asociacije Cytisantho-Ostryetum z vrstama Stipa eriocaulis ali Dictamnus albus v Bohinju Table 1: Stands of the association Cytisantho-Ostryetum with Stipa eriocaulis or Dictamnus albus in Bohinj Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Številka popisa v podatkovni bazi (Database number of relevé) 28 65 45 28 65 44 28 61 65 28 61 66 28 70 45 28 70 55 28 70 48 28 70 56 28 70 47 28 70 58 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 630 610 800 820 675 705 720 705 730 750 Lega (Aspect) S S S S S S S S S S Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 45 45 35 30 45 45 50 45 45 40 Matična podlaga (Parent material) A Br DA DA A A A A A A Tla (Soil) Li Re Re Re Re Re Re Re Re Re Kamnitost v % (Stoniness in %) 60 40 30 40 50 50 50 40 40 20 Zastiranje v % (Cover in %) Drevesna plast (Tree layer) E3 . 30 60 70 70 50 70 70 70 80 Grmovna plast (Shrub layer) E2 50 40 50 10 30 30 10 20 30 10 Zeliščna plast (Herb layer) E1 70 70 70 70 60 80 70 89 80 90 Mahovna plast (Moss layer) E0 5 10 10 10 5 5 5 5 5 5 Maksimalni premer dreves (Maximum tree diameter) cm 15 15 20 20 20 10 20 20 25 20 Maksimalna višina dreves (Maximum tree height) m 10 10 8 12 12 10 10 12 10 14 Število vrst (Number of species) 61 53 53 37 44 47 67 32 66 38 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m2 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 Datum popisa (Date of taking relevé) 6/ 17 /2 02 1 6/ 16 /2 02 1 6/ 9/ 20 21 6/ 9/ 20 21 6/ 17 /2 02 1 6/ 17 /2 02 1 6/ 17 /2 02 1 6/ 17 /2 02 1 6/ 17 /2 02 1 6/ 17 /2 02 1 Nahajališče (Locality) St ud or St ud or N ad je ze ro m N ad je ze ro m St ud or St ud or St ud or St ud or St ud or St ud or Srednjeevropski kvadrant (Quadrant) 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 97 49 /1 Koordinate GK Y (D-48) m 41 59 92 41 51 54 41 19 39 41 19 42 41 54 89 41 54 08 41 56 23 41 55 28 41 53 56 41 53 45 Koordinate GK X (D-48) m 51 28 18 7 51 28 18 4 51 28 02 1 51 28 04 5 51 28 24 8 51 28 29 8 51 28 20 9 51 28 23 9 51 28 35 3 51 28 36 4 Diagnostični vrsti asociacije (Diagnostic species of the association) Pr. Fr. QP Cotinus coggygria E2 1 + + . 1 3 1 1 1 + 9 90 EP Genista radiata E2a + 2 3 1 + 2 + . + . 8 80 Diagnostične vrste variant (Diagnostic species of the variants) FB Stipa eriocaulis subsp. austriaca E1 + + 1 r . . . . . . 4 40 TG Dictamnus albus E1 . . . . + 2 1 + 1 r 6 60 FoO Fraxino orni-Ostryion Ostrya carpinifolia E3 . 1 3 4 4 2 4 3 3 4 9 90 Ostrya carpinifolia E2b 1 . . . . . . . 1 . 2 20 Fraxinus ornus E3 . 3 2 1 3 3 2 3 3 2 9 90 Fraxinus ornus E2b 3 1 1 1 1 1 1 . 1 1 9 90 Fraxinus ornus E2a 2 1 1 + . 1 1 . 1 2 8 80 Fraxinus ornus E1 . . 1 . . . 1 . . . 2 20 Euonymus verrucosa E2a . . . . + . . . . . 1 10 Peucedanum schottii (Dichoropetalum schottii) E1 . . . . . . . . . + 1 10 QP Quercetalia pubescenti-petraeae Sorbus aria (Aria edulis) E2 + . + . . . + . . . 3 30 Melittis melissophyllum E1 . . + . . . . . 1 1 3 30 Sorbus austriaca E3b . . . + . . . . . . 1 10 Sorbus austriaca E2b . . r . . . . . . . 1 10 Sorbus austriaca E2a . . + . . . . . . . 1 10 Sorbus graeca E2b . . . + . . . . . . 1 10 Arabis turrita E1 . . . . + . . . . . 1 10 Hypericum montanum E1 . . . . . . + . . . 1 10 Clematis recta E1 . . . . . . . . . + 1 10 Folia_2022-1.indb 114 13. 03. 2022 09:12:45 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 115FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Quercus pubescens E3b . . . . . . . . . + 1 10 QR Quercetalia roboris Quercus petraea E3b . . . . . . . . + + 2 20 Melampyrum pratense E1 . . . . . . + . . . 1 10 Phyteuma zahlbruckneri E1 . . . . . . . . + . 1 10 AF Aremonio-Fagion, Erythronio-Carpinion Helleborus niger E1 . + . + 1 + + 1 1 2 8 80 Cyclamen purpurascens E1 . . . . + . . + + + 4 40 EC Primula vulgaris E1 . . . . + . + . + . 3 30 Anemone trifolia E1 . . . . . . . . . + 1 10 TA Tilio-Acerion Juglans regia E2 . . . . + . + . . + 3 30 FS Fagetalia sylvaticae Salvia glutinosa E1 . . . . . . + + + . 3 30 Fagus sylvatica E2a . . + + . . . . . . 2 20 Euphorbia amygdaloides E1 . . . . + . . . 1 . 2 20 Epipactis helleborine E1 . . . . . . + . . . 1 10 Carpinus betulus E3b . . . . . . . . + . 1 10 Galium laevigatum E1 . . . . . . . . + . 1 10 Mercurialis perennis E1 . . . . . . . . + . 1 10 QF Querco-Fagetea Cephalanthera longifolia E1 . . + + + . + . . + 5 50 Hepatica nobilis E1 . . . . . . + + + . 3 30 Viola riviniana E1 . . . . . . . . + + 2 20 Clematis vitalba E2a . . . . . . . + . . 1 10 Vinca minor E1 . . . . . . . . 2 . 1 10 EP Erico-Pinetea Asperula aristata E1 + . + . 1 + + + . . 6 60 Calamagrostis varia E1 . . + 1 . . + + 1 1 6 60 Polygala chamaebuxus E1 + . 1 1 . . + . . 2 5 50 Cotoneaster tomentosus E2a + . + + . . + + . . 5 50 Aster amellus E1 . . 1 . . + + . + + 5 50 Chamaecytisus hirsutus E2a + . + 1 . . . . . . 3 30 Erica carnea E1 . . 3 4 . . 1 . . . 3 30 Amelanchier ovalis E2b . . + 1 . + . . . . 3 30 Amelanchier ovalis E2a . . + . . + . + . . 3 30 Leontodon incanus E1 + . . . . . 1 . . . 2 20 Epipactis atrorubens E1 . . + + . . . . . . 2 20 Carex ornithopoda E1 . . . . . . + . + . 2 20 Allium ericetorum E1 . 1 . . . . . . . . 1 10 Molinia arundinacea E1 . . + . . . . . . . 1 10 Coronilla vaginalis E1 . . . . . . + . . . 1 10 Carex alba E1 . . . . . . . . 1 . 1 10 VP Vaccinio-Piceetea Picea abies E3b . . . + . . . . . . 1 10 Picea abies E2b . . . + . . . . . . 1 10 Picea abies E2a . . . 1 . . . . . . 1 10 RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2a + + + . + 1 . + + + 8 80 Juniperus communis E2 + + + + . + + + + . 8 80 Rhamnus saxatilis E2a + 1 + . + + + . + . 7 70 Ligustrum vulgare E2a + 2 . . . + . + + . 5 50 Viburnum lantana E2a + + . . . . . . + . 3 30 Rhamnus catharticus E2 . + . . + . . . + . 3 30 Rosa canina E2 . r . . . . + . + . 3 30 Crataegus monogyna E2 . . . . . . . . + . 1 10 TG Trifolio-Geranietea Viola hirta E1 + + + + + 1 + . + + 9 90 Vincetoxicum hirundinaria E1 + + 1 + 1 1 1 . . 1 8 80 Thalictrum minus E1 + . + + + + + . + + 8 80 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Folia_2022-1.indb 115 13. 03. 2022 09:12:45 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 116 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Silene nutans E1 + + . . 1 + + . + + 7 70 Polygonatum odoratum E1 + 1 + . . 1 . . + + 6 60 Anthericum ramosum E1 . + + + . + . . + 1 6 60 Geranium sanguineum E1 1 1 . . + . . . + + 5 50 Valeriana wallrothii (V. collina) E1 + . . . + + 1 . 1 . 5 50 Origanum vulgare E1 . . 1 + . . . + + + 5 50 Laserpitium siler E1 + . + . . . 1 . + . 4 40 Verbascum lychnitis E1 2 . . . . + . . + . 3 30 Clinopodium vulgare E1 . . + . . . . . 1 1 3 30 Campanula rapunculoides E1 . . . . + . . . . + 2 20 Lilium carniolicum E1 . . . . + . . . . . 1 10 Digitalis grandiflora E1 . . . . . . . . + . 1 10 Inula conyza E1 . . . . . . . . + . 1 10 FB Festuco-Brometea Teucrium chamaedrys E1 2 2 1 1 2 2 1 2 1 1 10 100 Carex humilis E1 3 4 4 4 3 2 2 1 . 3 9 90 Galium lucidum E1 2 1 1 . 1 1 1 . 1 1 8 80 Galium purpureum E1 1 2 1 + 1 1 1 . + . 8 80 Brachypodium rupestre E1 + + . . 2 2 + . 1 2 7 70 Bromopsis erecta s. lat. E1 2 . + . 2 2 2 1 . 1 7 70 Peucedanum oreoselinum E1 1 1 1 1 . . + 1 + . 7 70 Stachys recta s. lat. E1 + . + + + + + . + . 7 70 Satureja montana subsp. variegata E1 1 1 . . + 1 1 . + . 6 60 Centaurea bracteata E1 + + 1 1 . + + . . . 6 60 Buphthalmum salicifolium E1 . . + + + . + + + . 6 60 Teucrium montanum E1 + . 1 + . 1 + . . . 5 50 Ajuga genevensis E1 + . . . + 1 1 . + . 5 50 Dorycnium germanicum E1 1 + . . . + + . . . 4 40 Euphorbia cyparissias E1 . + . . . . + + + . 4 40 Koeleria pyramidata E1 . + . . + + . . + . 4 40 Dianthus monspessulanus E1 . . + . . + . . 1 + 4 40 Melica ciliata E1 3 + . . . 1 . . . . 3 30 Helianthemum nummularium subsp. obscurum E1 1 1 . . . + . . . . 3 30 Lotus corniculatus E1 . . + + . . . . + . 3 30 Potentilla pusilla E1 + + . . . . . . . . 2 20 Linum tenuifolium E1 + . . . . . + . . . 2 20 Arabis hirsuta E1 . 1 . . . + . . . . 2 20 Galium verum E1 . 1 . . . . . . . . 1 10 Sanguisorba muricata E1 . 1 . . . . . . . . 1 10 Carlina acaulis E1 . + . . . . . . . . 1 10 Festuca rupicola E1 . + . . . . . . . . 1 10 Globularia punctata E1 . + . . . . . . . . 1 10 Plantago media E1 . + . . . . . . . . 1 10 Scabiosa triandra E1 . + . . . . . . . . 1 10 Thlaspi praecox E1 . + . . . . . . . . 1 10 Thymus praecox E1 . + . . . . . . . . 1 10 Cirsium erisithales E1 . . . . . . + . . . 1 10 Centaurea triumfettii E1 . . . . . . . . + . 1 10 Salvia pratensis E1 . . . . . . . . . + 1 10 KC Koelerio-Corynephoretea Arenaria serpyllifolia E1 r . . . . . . . . . 1 10 Sedum sexangulare E1 . + . . . . . . . . 1 10 ES Elyno-Seslerietea Sesleria caerulea E1 1 . 2 . 3 + 3 2 1 . 7 70 Carduus crassifolius E1 + . 1 + 1 1 1 1 + . 8 80 Betonica alopecuros E1 . . + 1 + . + + 1 . 6 60 Globularia cordifolia E1 + . + . . . + + . . 4 40 Acinos alpinus E1 . + + + . + . . . . 4 40 Carex mucronata E1 r . . . . . + . . . 2 20 Scabiosa lucida subsp. stricta E1 . . r . . . . . . . 1 10 Campanula thyrsoides E1 . . . . . . + . . . 1 10 Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Folia_2022-1.indb 116 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 117FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 EA Epilobietea angustifolii Conyza sp. E1 + . . . . . . . . . 1 10 Fragaria vesca E1 . . . . . . + . . . 1 10 TR Thlaspietea rotundifolii Viola pyrenaica E1 1 + . . + + . . 1 . 5 50 Hieracium bifidum E1 . . . . . . + + . . 2 20 Aurinia petraea E1 + . . . . . . . . . 1 10 AT Asplenietea trichomanis Primula auricula E1 + . . . 2 . 1 1 + + 6 60 Asplenium ruta-muraria E1 + + . . . + + + . . 5 50 Sedum album E1 1 + . . . . + . . . 3 30 Asplenium trichomanes E1 + . . . . + + . . . 3 30 Campanula carnica E1 + . . . + . . . + . 3 30 Sempervivum tectorum E1 1 1 . . . . . . . . 2 20 Iris pallida subsp. cengialti E1 3 . . . . . 1 . . . 2 20 Dianthus sylvestris E1 + + . . . . . . . . 2 20 Erysimum sylvestre E1 + . . . . . + . . . 2 20 Hieracium porrifolium E1 + . . . . . . . . . 1 10 Daphne alpina subsp. scopoliana E2a . . + . . . . . . . 1 10 ML Mahovi (Mosses) Tortella tortuosa E0 1 1 1 1 + + 1 . + . 8 80 Homalothecium lutescens E0 . 1 + . + 1 . + . 1 6 60 Schistidium apocarpum E0 . . + . . + + . + . 4 40 Ctenidium molluscum E0 . . . 1 . . 1 + . . 3 30 Legenda - Legend A Apnenec - Limestone D Dolomit - Dolomite Br Breča - Breccia Li Kamnišče - Lithosol Re Rendzina - Rendzina Pr. Prezenca - Število popisov, v katerih se pojavlja vrsta (Number of relevés in which the species is presented) Fr. Frekvenca - Frequency Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Pr. Fr. Folia_2022-1.indb 117 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 118 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Preglednica 2: Sintezna preglednica sestojev asociacije Cytisantho-Ostryetum v Bohinju Table 2: Synoptic table of the stands of the association Cytisantho-Ostryetum in Bohinj Zaporedna števika (Successive number) 1 2 Število popisov (Number of relevés) 11 10 Oznaka sintaksonov (Sign for syntaxa) CyO-MW CyO-ID Diagnostične vrste asociacije (Diagnostic species of the association) QP Cotinus coggygria E2 100 90 EP Genista radiata E2a 100 80 EP Galium purpureum E1 91 80 FB Allium carinatum subsp. pulchellum E1 91 . Geografske razlikovalnice (Geographical differential species) AF Anemone trifolia E1 45 10 AT Campanula cespitosa E1 27 AT Campanula carnica E1 30 FO Fraxino orni-Ostryion Ostrya carpinifolia E3 100 90 Ostrya carpinifolia E2 45 20 Fraxinus ornus E3 100 90 Fraxinus ornus E2 45 90 Peucedanum schottii E1 36 10 Euonymus verrucosa E2 18 10 QP Quercetalia pubescenti-petraeae Melittis melissophyllum E1 82 30 Sorbus aria E3b 64 . Sorbus aria E2b 45 30 Clematis recta E1 27 10 Convallaria majalis E1 19 . Arabis turrita E1 18 10 Carex flacca E1 9 . Hypericum montanum E1 9 10 Cephalanthera rubra E1 9 . Sorbus austriaca E3b . 10 Sorbus austriaca E2b . 10 Quercus pubescens E3b . 10 Sorbus graeca E2 . 10 QR Quercetalia roboris Quercus petraea E3 9 20 Populus tremula E3b 9 . Phyteuma zahlbruckneri E1 9 10 Melampyrum pratense E1 . 10 AF Aremonio-Fagion Helleborus niger E1 100 80 Cyclamen purpurascens E1 91 40 Rhamnus fallax E2 18 . EC Erythronio-Carpinion Primula vulgaris E1 54 30 FS Fagetalia sylvaticae Viola reichenbachiana E1 36 . Salvia glutinosa E1 27 30 Mercurialis perennis E1 18 10 Epipactis helleborine E1 18 10 Carpinus betulus E3 18 . Carpinus betulus E2a 9 10 Brachypodium sylvaticum E1 9 . Melica nutans E1 9 . Galium laevigatum E1 4 10 Fagus sylvatica E3 4 . Fagus sylvatica E2 . 10 Laburnum alpinum E2 4 . Campanula trachelium E1 4 . Heracleum sphondylium E1 4 . Daphne mezereum E2a 4 . Folia_2022-1.indb 118 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 119FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Juglans regia E2 . 30 Euphorbia amygdaloides E1 . 10 QF Querco-Fagetea Corylus avellana E2 64 . Carex digitata E1 54 . Hepatica nobilis E1 36 30 Cruciata glabra E1 18 . Clematis vitalba E2 18 10 Lonicera xylosteum E2 4 . Cephalanthera longifolia E1 . 50 Vinca minor E1 . 10 Viola riviniana E1 . 10 EP Erico-Pinetea Amelanchier ovalis E2 100 40 Calamagrostis varia E1 91 60 Buphthalmum salicifolium E1 91 60 Cotoneaster tomentosus E2 82 50 Erica carnea E1 64 30 Polygala chamaebuxus E1 64 50 Asperula aristata E1 54 60 Aster amellus E1 36 50 Peucedanum austriacum s. lat. E1 27 . Leontodon incanus E1 27 20 Molinia arundinacea E1 18 10 Chamaecytisus purpureus E1 18 . Coronilla vaginalis E1 18 10 Rubus saxatilis E1 9 . Chamaecytisus hirsutus E1 9 30 Euphrasia cuspidata E1 9 . Cirsium erisithales E1 4 10 Carex alba E1 4 10 Aquilegia nigricans E1 4 . Epipactis atrorubens E1 . 20 Carex ornithopoda E1 . 20 Allium ericetorum E1 . 10 VP Vaccinio-Piceetea Clematis alpina E2a 36 . Solidago virgaurea E1 9 . Picea abies E3 . 10 Picea abies E2 . 10 RP Rhamno-Prunetea Rhamnus saxatilis E2a 100 70 Berberis vulgaris E2a 64 80 Rhamnus catharticus E2b 45 30 Juniperus communis E2 45 90 Ligustrum vulgare E2a 18 30 Viburnum lantana E2 9 30 Rosa canina E2a 9 30 Crataegus monogyna E2a 9 10 TG Trifolio-Geranietea Thalictrum minus E1 100 80 Vincetoxicum hirundinaria E1 91 80 Silene nutans E1 91 70 Viola hirta E1 91 90 Anthericum ramosum E1 73 60 Polygonatum odoratum E1 73 60 Valeriana collina E1 73 50 Origanum vulgare E1 45 50 Geranium sanguineum E1 45 50 Laserpitium siler E1 45 30 Clinopodium vulgare E1 36 30 Lilium carniolicum E1 36 10 Zaporedna števika (Successive number) 1 2 Folia_2022-1.indb 119 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 120 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Veronica teucrium E1 18 . Inula conyza E1 9 10 Trifolium medium E1 9 . Laserpitium latifolium E1 9 . Hypericum perforatum E1 9 . Calamintha einseleana E1 9 . Thesium bavarum E1 4 . Dictamnus albus E1 . 60 Verbascum lychnitis E1 . 30 Campanula rapunculoides E1 . 20 Digitalis grandiflora E1 . 10 FB Festuco-Brometea Carex humilis E1 100 90 Teucrium chamaedrys E1 100 100 Stachys recta s. lat. E1 100 70 Peucedanum oreoselinum E1 91 70 Teucrium montanum E1 82 50 Dianthus monspessulanus E1 82 40 Bromopsis erecta E1 73 70 Prunella grandiflora E1 73 20 Dorycnium germanicum E1 73 40 Euphorbia cyparissias E1 64 40 Brachypodium rupestre E1 64 70 Helianthemum ovatum E1 64 30 Satureja montana subsp. variegata E1 64 60 Galium lucidum E1 45 80 Ajuga genevensis E1 45 50 Scabiosa triandra E1 45 10 Linum tenuifolium E1 45 20 Centaurea triumfettii E1 27 10 Arabis hirsuta E1 27 20 Thymus praecox E1 27 10 Linum viscosum E1 27 . Galium verum E1 27 10 Globularia punctata E1 27 10 Melica ciliata E1 27 30 Carlina acaulis E1 18 10 Inula hirta E1 18 . Sanguisorba minor E1 18 10 Anthyllis vulneraria E1 18 . Centaurea bracteata E1 9 60 Koeleria pyramidata E1 9 40 Pimpinella saxifraga E1 9 . Potentilla pusilla E1 9 . Allium senescens E1 9 . Orobanche gracilis E1 9 . Stipa eriocaulis subsp. austriaca E1 . 40 Festuca rupicola E1 . 10 Plantago media E1 . 10 Thlaspi praecox E1 . 10 Arenaria serpyllifolia E1 . 10 Seedum sexangulare E1 . 10 Salvia pratensis E1 . 10 ES Elyno-Seslerietea Betonica alopecuros E1 91 60 Sesleria caerulea E1 64 70 Campanula thyrsoides E1 64 10 Carduus crassifolius E1 64 80 Globularia cordifolia E1 45 40 Centaurea haynaldii subsp. julica E1 45 . Scabiosa lucida subsp. stricta E1 36 10 Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum E1 18 . Zaporedna števika (Successive number) 1 2 Folia_2022-1.indb 120 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 121FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Rhinanthus glacialis E1 18 . Phyteuma orbiculare E1 4 . Aster bellidiastrum E1 4 . Acinos alpinus E1 . 40 Carex mucronata E1 . 20 EA Epilobietea angustifolii Fragaria vesca E1 27 10 Eupatorium cannabinum E1 9 . Conyza sp. E1 . 10 MA Molinio-Arrhenatheretea Lotus corniculatus E1 73 10 Galium mollugo E1 27 . Colchicum autumnale E1 9 . Ajuga reptans E1 9 . Selinum carvifolia E1 9 . MuA Mulgedio-Aconitetea Thalictrum aquilegiifolium E1 4 . Aconitum angustifolium E1 4 . Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 4 . Phyteuma ovatum E1 4 . Salix glabra E2a 4 . TR Thlaspietea rotundifolii Veronica fruticulosa E1 36 . Biscutella laevigata E1 9 . Silene vulgaris subsp. glareosa E1 9 . Centaurea dichroantha E1 9 . Petasites paradoxus E1 4 . Gypsophila repens E1 4 . Viola pyrenaica E1 . 50 Hieracium bifidum E1 . 20 Aurinia petraea E1 . 10 AT Asplenietea trichomanis Asplenium ruta-muraria E1 82 50 Asplenium trichomanes E1 45 30 Sempervivum tectorum E1 45 20 Dianthus sylvestris E1 45 20 Sedum album E1 27 30 Primula auricula E1 18 60 Iris pallida subsp. cengialti E1 18 20 Hieracium porrifolium E1 9 10 Erysimum sylvestre E1 9 20 Potentilla caulescens E1 9 . Festuca stenantha E1 9 . Sedum maximum E1 9 . Athamanta turbith E1 4 . Daphne alpina subsp. scopoliana E2a . 10 ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) Tortella tortuosa E0 82 80 Homalothecium lutescens E0 73 60 Fissidens dubius E0 36 . Schistidium apocarpum E0 36 40 Mnium thomsonii E0 36 . Brachythecium geheebii E0 36 . Eurhynchium striatum E0 27 . Hypnum cupressiforme E0 27 . Scapania nemorosa E0 27 . Anomodon viticulosus E0 18 . Ctenidium molluscum E0 9 30 Neckera crispa E0 9 . Metzgeria furcata E0 9 . Encalypta streptocarpa E0 9 . Bryum capillare E0 9 . Zaporedna števika (Successive number) 1 2 Folia_2022-1.indb 121 13. 03. 2022 09:12:46 DAKSKOBLER, ANDERLE & ZUPAN: NAHAJALIŠČA IN RASTIŠČA TOPLOLJUBNIH VRST STIPA ERIOCAULIS IN DICTAMNUS ALBUS 122 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 63/1 – 2022 Cladonia pyxidata E0 9 . Peltigera canina E0 9 . Thuidium delicatulum E0 9 . Legenda - Legend CyO-MW Cytisantho-Ostryetum, M. Wraber 1961, Fitocenološka preglednica / Phytosocilogical table: popisi / relevés 1-11. Cy0-ID Cytisantho-Ostryetum, ta članek (Preglednica 1) / this article (Table 1). Zaporedna števika (Successive number) 1 2 Folia_2022-1.indb 122 13. 03. 2022 09:12:46