List 45. Gospodarske stvari. Kratek poduk, kako izrejevati hrastove svil ne gosenice, Vama mai imenovane. V v o d. Ta gosenica, ktera živi od hrastovega perja, je vprvič 1862. J. prišla iz Japana (iz Azije) v Evropo. Cesar Napoleon jo je dobil v dar. Profesor dr. M o lin je bil prvi, ki je oči avstrijske vlade obrnil na-njo. Posihmal se je na več krajih skušalo v Avstriji rediti to sviloprejko; al podoba je, da so se jajcica čez zimo preveč na gorkem imela ali da so gosenice, ko so iz jajčic izlezle, tudi v presoparnih hramih imeli, in da zato se skušnje niso povsod srečno obnesle. Uno je bilo napačno zato,, ker so gosenice prehitro iz jajic izlezle , da hrast ni še perja imel; drugo je bilo krivo, da so gosenice bolehale. Jez sem po lastnih skušnjah dognal to, da jajc i ca te gosenice našo zimo lahko strpijo, in da živijo pod prostim nebom. Gosp. J. Hiitter, ravnatelj realke v Waidhofen-u v doljni Avstriji, ki je od nas iz Kranjskega dobil teh jajčic, in je bil letos z rejo Yama-mai-ev prav srečen, piše nam to-le:*) „Največa gosenica je vagala 1 lot in 0.66 kvinteljcev; kokon z mešičkom 9.52 granov; nit enmalo debeleja kakor murbove gosenice, je bila 1620 čevljev dolga; čista svila (zida) enega kokona je vagala 0.495 granov. Dunajski izvedenci, ki so preiskovali dve štreni**) svile, ki smo jo poslali v razstavo v Hicing, so rekli to-le: Kar imate te svile, vso jo kupimo; lastnosti te gosenice so velikovredne, in verjetno je, ker jajca zimo prestanejo in se pod milim nebom izrediti dajo, da ne zapadejo kugi murbove gosenice. Jajčica. Že s prostim očesom se rodovitna jajčica dajo ločiti od nerodovitnih; una so zgoraj kupčasta ali zbokla (convex), ta pa jamčasta ali vbokla (concav). Dobro je jajčica dobiti v jeseni, da se privadijo podnebju kraja, kjer bodo, in da gosenica izleže, kadar hrast poganjati začne. Jajčica čez zimo naj se imajo v papirnati škatlji zaprta, pa tako, da krog in krog je škatlja z debelimi šivankami prebodena, da zrak more do njih; shrani pa naj se taka škatlja pod odprto streho. *) Nemški knjižici njegovi je ime: „Die verschiedenen Seiden-spinner und die Moglichkeit ihrer Vermischung. "VVaidhofen an der Ips. 1868." **) Eno teh dveh štren shranuje deželni muzej v Ljubljani, drugo pa družba fabrikantov svilnega blaga na Dunaji. Pis. Tudi v ozke dolge žakljičke iz tiila ali drobne mušje mreže se smejo vsuti , in zavezani žakljiček naj se obesi na kako drevo; samo varovati jih je tičev. Spomladi, kadar začne hrast brst poganjati in se že kaže zelenkasta listna barva, vzemi jih iz hranišča, vmij jih v čisti hladni vodi; tista so boljša, ktera plavajo zgorej; slabeja so ona, ki se potopijo, vendar tudi iz teh še izležejo nektere gosenice. Ce misliš doma izrejati gosenice, položi jajčica še vlažna na polo papirja; vse kupčeke saksebi spravi in lepo narazen poleži vsako jajčice, ktero se papirja kakor prilimano prime, in tako naj ležijo na spomladanski sapi. Kmalu začn6 gosenčice iz jajčic lesti, in to zjutraj; vsaki dan jih izleže več, in nazadnje lezejo spet bolj počasi. Grosenice, ko izležejo, se najpred svojega blata očedijo; potem še le začn6 segati po hrastovem perji. Qa se očediti ne morejo, tudi ne jed6 nič, in kmalu poginejo, ker jih krč zlomi. To pa se zgodi najraji, če so jajčica bila čez zimo pregorko in sicer ne dobro držana. Na gosenice, ki so se iz jajčic izvalile, položi hrastovih vejic, da na-nje zlezejo, in kadar jih je dokaj gori, prenesi jih v shrambo, kjer jih misliš rediti. (Konec prihodnjič.) ----- 372 ----- Kratek poduk, kako izrejevati hrastove svilene gosenice, Vama mai imenovane. (Konec.) Reja hrastovih sviloprejk doma. Da se črviči dobro sponašajo, treba je: podnevi in ponoči čistega zraka, svitlobe (solnca), vsaki dan druge vode in druzih hrastovih vejic, pridnega škropljenja vejic s čisto vodo, zlasti kadar je vročina velika, in pa velike snažnosti. Namesti znanih steklenic (flašk) se dajo rabiti tudi tružice, ktere vode ne spuščajo. Zgorej so na eni strani tako narejene, da se voda va-nje vliva, na drugi strani spodej imajo čepek, skozi kterega se voda izpušča. Zgorej je po potrebi ena ali več vrst lukenj, skozi ktere se pokladajo hrastove vejice. Tružice so take, da se v sobi sem ter tje prenašati dajo; na vrtu pa morajo nepremakljive stati, in stalo se obvarovati tako, da ne lezejo mravlje gori; da pa vrabci in drugi tiči gosenic ne zalezvajo, mora tružica odeta biti z mrežico. Kadar prekladaš gosenice na frišne veje, ne trgaj jih s silo s suhih vej ; kajti če jim poškoduješ nožice, s kterimi predejo svilo, ne prede gosenica mešičkov (kokonov); zavije se sicer v meh, al ondi večidel pogine. Reja hrastovih sviloprejk pod prostim nebom. V vodi sprana in potem osušena jajčica se v gori imenovanem času denejo v majhne lesene škatljice, ktere pa namesti spodnje lesene dilje imajo tanko mrežo kakor za muhe, zgoraj so odprte. V vsako škatljico se dene le toliko jajčic, da gosenice lahko iz škatlje izležejo. Takih škatelj je treba toliko, da spraviš tista jajčica va-nje, ki si jih namenil za en hrast; vse obesi na vrh drevesa ali okoli vrha. Pod prostim nebom moraš sviloprejke obvarovati sovražnikov njenih, kteri so mravlje, pajki, roparski kebri in tiči. Izberi si hraste srednje velikosti in take, da krog in krog do njih moreš; kadar jim je listje odpadlo, očedi jih suhih vej, mahu in vsega mrčesa, ki se jih drži. Predno spomlad nastopi in se natora oživi, okoli debla 3 do 4 čevlje od tal oveži 4 palce širok trak iz močnega papirja in ta papir namazi s kolomazom, katranom, tičjim limom ali kako drugo stvarjo, ki se prijema. Vsak dan, po vsakem dežji poglej ta papir, in če je treba, namazi ga iznova. Tisti čas napravi kle-petce ali veternice vsake baze, da odpraviš tiče, ki hočejo gnjezda delati na tem hrastu ali bližnjih drevesih. Ako si hrastovo grmovje izbereš za gosenice, stori v vsem tako, kakor smo pred rekli, in odsekaj mu veje, ki proti zemlji visijo. Ves čas mora trava okoli drevesa pokošena biti. Kdor ima veliko gosenic pod milim nebom, mora noč in dan človeka za varha postaviti na to mesto. Ena gosenica potrebuje, dokler se ne zaprede, 160 do 200 hrastovih peres. Da hrast škode ne trpi, daj mu le toliko gosenic, da požro tretji del perja. Gosenica vsako vejo do golega omuli; še le potem leze naprej , večidel navzdol. Kar jo gosenica objedla do konca majnika, spet ozeleni tisto leto; druge veje zelenijo spet le drugo leto. To so skušnje dozdaj učile. Kako se jajčica dobijo. Na majhnem hrastiču, kjer se je zapredlo 8 gosenic, sem opazoval, kako so metuljke jajca legle. Metulji so iz mešičkov poredoma izlezli o mraku zvečer; prvo noč in drugi dan do večera so ostali na tistem mestu, drugo noč pa jih ni bilo več. Samo en par se je paril; oplojena ona pa je zginila, in ni jajic legla. Brž ko ne je vse zletelo v visoko hrastje, kajti spodej ni bilo nikjer ne sledu ne tiru o njih. To je znamenje, da se bojo jajca tudi vprihodnje dobila le doma v zaprti hiši. Jaz sem skozi 3 leta tako-le ravnal: V veliki sobi sem lahko leso postavil tako, da se je krog in krog le od oken lahko prišlo. To leso sem z opranim tulom popolnoma omrežil in le eno stran, ki pa se je tudi zapreti dala, odprto pustil. Živi hrastiči v posodah in hrastove veje v kibljah so stali noter v tem omrežji, da je bila podoba gozdiča. Mešički se obesijo v ta hrastov gozdek tako, da metulj, kijzleze, ima pod seboj prostor, da razpne perutnice. Ce mešičke (kokone) položiš na tla in se metulj ne more poprijeti kake stvari, da bi gori lezel, se mu perutnice kar pohabijo. Po tej napravi sem dobil zmirom rodovitna jajca; le na to je gledati, da on dobi svojo ono, da jih ponoči nič ne moti, da imajo čist zrak in svetlobo (solnce). Reja hrastovih sviloprejk zdaj ni težka. Le potem pa, ko se bode te reje veliko pridnih in stanovitnih rok ------ 373 ------ poprijelo in si bodo vse skušnje na prid tej reji obrnile, moremo priti do tega, da vsak hrastov grm bo pomagal cekine kovati deželi. Ljubljanski kmetijski družbi sem izročil nekoliko jajčic, da jih d& manj premožnim svilorejcem zastonj v poskušnjo; za veliko rejo pa ponudim 1000 jajčic po 10 gold. Zlatenek na Dolenskem meseca oktobra 1868. Janez Mah.