Isliala
vsak mesec enkrat.
Uredništvo In uprav-nMtvo |e v žolenbur-povl ulici 9|l.
Oglase se ra<una po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makse Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik t Ivan PetkovSok. ^
Glasilo Pokralhtska iveze društev hišnih posestnikov za SldvenUo v Ljubljani.
štev. 9.
Ljubljana, 22. septembra 1923.
Leto III.
Opomin hli posestnikom«Sloveni]!
Vže ob početku ustanovitve rednih ■/.ivljenjskih svetovnih razmer kakor tudi ob postanku raznih stanovskih skupin se je povsod pokazalo neizpodbitno dejstvo, da dosežejo v življenju uspehe samo tisti, ki imajo moč, ki pa izvira zopet ne od posameznika, temveč samo iz stvorjenih skupin, t. j. da se več malih moči združuje v veliko moč, ki ima na vse strani odporno silo. Temu zgodovinskemu dokazu se ne da z uspehom ugovarjati, zato pa so vse stanovske organizacije, posebno v zadnjem času uvidele potrebo združevanja in napele vse sile, da vsak stan spravi vse svoje sovrstnike v skupno društvo, ki zamore potem vsestransko podpirati koristi poe-dinca, kateri je vedno preslab, da bi v splošnem zamogel doseči boljše rezultate. Če malo premotrimo od najvišjih do najnižjih stanov, povsod vidimo na prvi pogled kako močno so napredovale posamezne organizacije in koliko so pripravljeni posamezni člani žrtvovati, da je njih organizacija močna in da zamore nasprot-nise s svojo močjo, če ne premagati, pa vsaj proti njim enako močno nastopati.
Torej vsi stanovi se zavedajo koristi •svojih organizacij in le odkrito si med seboj priznajmo, da to niso edini hišni posestniki, ki v svoji brezbrižnosti nočejo skoraj ničesar žrtvovati za svojo organizacijo, to je za svoj lastni prid. Morda se s silo iztisne od posameznega hišnega posestnika letno članarino, s tem pa je pri njem za celo leto odpravljeno vse delo in vsaka smisel za skupni interes.
Pa tudi s plačevanjem članarine je zelo, zelo žalostno poglavje, o katerem samo kratko pojasnilo z nekaterimi številkami: Od okrog 1100 Ijublj. članov, jih je komaj % plačala članarino v teku 8 mesecev po položnicah in to še le potem, ko smo jih v »Mojem Domu že prav resno k plačilu pozivali; članarino od vseh ostalih članov pa moramo izterjavati od hiše do hiše posameznega hišnega posestnika po dva do trikrat obiskati, da potem odrine z nekako nevoljo par 10 dinarjev. Pri tem pa se večkrat dela prav nepotrebne opazke nasproti nabiralcu. Nešteto je, slučajev, da se pri osebnem nabiranju hišni posestnik izgovarja, da bo članarino že poslal v pisarno, kar se seveda skoraj nikoli ne zgodi, ko se potem nabiralec v drugič ali tretjič pri njem oglasi, zopet enaka pesem, bom že prišel osebno plačat.
Hišni posestniki! To je zelo, zelo žalostno za nas vse. Vedno tarnate o Vam storjenih krivicah, nimate pa niti najmanjšega smisla, da bi svojo organizacijo podpirali in ji olajšali delo. Da smo dosegli marsikak uspeh in odbili mnogo krivic, o tem ne dovolimo niti ugovarjati. Toliko ste gotovo prepričani, da je nemogoče danes organizacijo voditi brez denarnih sredstev. Leto gre proti koncu, pa je še precej članarine na zaostanku, nekaj pa jih je tudi izjavilo, da od društva odstopijo, ker ni uspeha. To pa more trditi samo slepec ali oni, ki mu je preveč plačati dotične dinarje. Pa poglejmo na deželo, po mestih izven Ljubljane. Prav nobenega zanimanja ali resnega dela. Z največjo težavo dobimo plačilo članarine od pri Zvezi včlanjenih društev, še večje neprilike pa imamo pri plačilu naročnine za »Moj Dom«. V vsaki številki Mojega Doma jih opominjamo za plačilo, trikrat smo jim posebej poslali opomine s položnico, a še za zaostali dve leti je na dolgu nad 100 naročnikov. Pretečeni mesec smo v »Mojem Domu priložili kakih 700 položnic s pozivom na plačio naročnine za tekoče leto, a tekom dobrega meseca ni poslalo niti 100 hišnih posestnikov naročnine.
Tovariši! To je nad vse žalostno in skoraj sram nas je, da moramo to javno pribiti. Upamo, da po tem opominu vsi storite svojo dolžnost in poravnate zaostala plačila. Poživljamo vas danes ponovno, storite svojo dolžnost, če hočete, da bodemo kdaj zlomili sedanje neznosne razmere, seveda, če noče prav nič za sebe žrtvovati, potem je najbolje, da naše delo opustimo in nad posestnikom naj traja jerob-stvo še cela desetletja. Če malo pomislimo navedena fakta, bodete skoraj priznali, da uspehov odnosno boljših razmer prav za prav sami ne zaslužite. Pri tem pa he smemo pozabiti še javnosti sporočiti, da so še cela mesta, kakor Kamnik, Škofja Loka, Črnomelj, Metlika, Šoštanj, Slov. Gradec, kjer nimamo še niti enega naročnika našega lista in kjer se še do danes ni dobil hišni posestnik, da bi žrtvoval za naše razmere par ur, sklical shod hišnih posestnikov ter ustanovil društvo hišnih posestnikov, ali pa vsaj dobil naročnike za naš list. Pri tem konstatiramo žalostno dejstvo, da je društvo hišnih posestnikov v Slov. Bistrici radi skrajne malomarnosti in zaspanosti dotičnih odbornikov prenehalo z delovanjem, ki se niso niti sramovali svojo nedelavnost v »Uradnem Listu« objaviti.
Pri finančni delegaciji smo izposlovali napravo plačilnih nalogov na lastne stroške za hišnonajemninski davek za mesto Ljubljano za leta 1923/24, a izmed 2200 hišnih posestnikov ni poslalo po nje niti 700 posestnikov, dasiravno se je to napravo vsestransko odobravalo. Najeli smo dijaka, ki te naloge dostavlja posestnikom na dom, a tudi tukaj je polno neumestnega zabavljanja in opazk. Pustite vsaj mladega odposlanca pri miru, ker pri tem ni govora o kakem izžemanju, temveč smo vršili samo potrebno delo. Zabavljanje, da je to prepozno, je neumestno, ker smo od konca junija t. 1. dalje opozarjali posestnike po vseh ljubljanskih dnevnikih, naj v lastnem interesu pridejo pravočasno po plačilne izvlečke. Torej je njih lastna krivda šele sedanje gostavljanje. Za mesta na deželi je tudi dovoljena naprava plačilnih nalogov, a niti eno mesto se nam ni odzvalo v tem pogledu. Končno imamo polno pritožb, kako slabo zagovarjajo nekateri zastopniki in razsodniki hišne posestnike pri dotičnih razpravah. Res je neverjetno in žalostno, da hišni posestnik ne more povsod nastopiti kot odločen in neustrašen zagovornik svojih pravic. Taki slabi zastopniki naj brezpogojno odlože svoja mesta. Vsa imena hišnih posestnikov, ki ne bodo plačali na ta opomin članarine in poslali naročnine, bodemo pričeli priobčevati v Mojem Domu . Ravno isto bomo storili z izstopivšimi člani.
Pribiti moramo še nesodelovanje pri izdaji Mojega Doma . Skoro nobenemu inteligentu se ne zljubi napisati za naše glasilo kak umesten članek ali kritiko kakega zakona. Izjemo dela samo par članov in društev. Eden sam pa ne zmore in tudi ne ve vsega.
Hišni posestniki! Nikar ne mislite, da bodo naše verige odpravljene z brezdeljem in brez denarnih žrtev; ne, temveč samo, če bomo močno združeni in zato je skrajni čas, da napnemo vse sile, da pridobimo za našo organizacijo vse hišne posestnike in potem stopimo prihodnje leto na dan s splošno zahtevo: Konec je naše potrpežljivosti, konec mora biti jerobstva nad nami z raznimi krivičnimi, samo navidezno socijalističnimi naredbami, ker so bile izdane pod vplivom državi najbolj škodljivega komunizma.
Prijatelji! Popolnoma od Vas je odvisno, ali bomo nadaljni tlačani, državljani druge vrste, ali pa bomo stali piokoncu v enaki vrsti z drugimi državljani. Pri sedanjih, za našo organizacijo nad vse ža-
lostnih razmerah pa mora vsakdo obupati in odkrito Vam povemo, da se nam skoraj velikokrat zdi škoda dela radi Vase skrajne malomarnosti. Nikar pa ne mislite, da zamore društveni predsednik ugodno reševati posamezne slučaje, temveč gre glavno delo v splošno spremembo in zboljšanje sedanjega stanja. Tudi se ne more vsak majhen prepir med pos. in strankami na cele ure razpravljati. Vsaka nevolja, če posameznik ne doseže uspeha, je samo smešna in ne kaže resnosti dotičnega člana. Skoro smo uverjeni, da bi konec krivičnih naredb in izjemnih zakonov pome nil istočasno tudi konec naše organizacije, ko bi vsakdo mislil, sedaj pa organizacije, odnosno društva ne rabimo več. Zato je treba prav jeklene volje in pravega veselja, da se posamezniki še žrtvujemo za splošni interes naših tovarišev.
Hišni posestniki! Toliko nas je, močni bi bili lahko, lepo organizacijo bi lahko imeli, pokazali bi lahko uspehe na gospodarskem polju, toda sedaj se samovoljno podrejamo onim, kateri potem vzamejo jerobstvo nad nami. Lahko bi imeli svoje denarne zavode, zavarovalnice, gospodarske zadruge, toda za vse to nimate smisla, temveč rajše sami podpirate one, kateri potem, če ne drugače, pa s svojimi glasovi pomagajo izdajati proti nam famozne drakonične naredbe. Če bode 'Nezavednost in brezbrižnost trajala še dalje, sem primoran poiskati hvaležnejše delo na gospod, polju. So tudi nekaterniki proti vsaki gospodarski osamosvojitvi in nasprotujejo vsaki nameravani novi napravi, ki bi pa bila nam vsem v korist.
Hišni posestniki! Uvažujte te resne zadnje besede, če hočete sami sebi dobro.
Predsednik
Poilionle Mino-nalemn. Sank#.
Hišni posestniki smo po prevratu, torej tudi v naši novi državi doživeli že mnogo iznenadenj. A tudi v splošnem se naši državljani dan za dnevom obdarujejo z raznimi potrebnimi in večkrat tudi popolnoma nepotrebnimi odredbami in zakoni, katerih bi nikoli ne pričakovali v vsaj malo moderni državi. Kar pa se je napravilo hišnim posestnikom v Sloveniji s sprejetjem zakona o dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 v povišanju vseh direktnih davkov za 30%, je hišne posestnike osupnilo in jih mora tirati v obup nad treznim prevdarkom pred onimi faktorji, kateri sodelujejo pri zakonih, kakor tudi onih, ki so v prvi vrsti za to odgovorni, t. j. naši poslanci in uradniki.
Vsem hišnim posestnikom je znan naš boj za izenačenje direktnih davkov v naši državi, pri kateri reformi bi se nikakor ne mogla prezreti krivica, ki so jo utrpeli bišni posestniki v Sloveniji pod Avstrijo že nad 100 let, ki so si trdno nadejali, da se hišnonajemninski davek ne zviša, temveč primerno zniža. Ko je lansko leto takratni finančni minister dr. Kumanudi hotel v pokritje državnega primanjkljaja enostavno povišati vse direktne davke, smo hišni posestniki takoj, stavili zahtevo.
da se povišanje hišnonajemninskega davka vsekakor izvzame. Povišanje direktnih davkov je takrat izostalo, ker se je forsirala davčna reforma. Ko pa je letos vnovič radi nepredobrega državnega gospodarstva gospod finančni minister dr. Sto-jadinovič opazil pri sestavi državnega proračuna za leti 1923/24, da sedanji dohodki ne bodo zadostovali v pokritje vseh potrebnih in nepotrebnih državnih potrebščin, pa si je zamislil najpriprostejšo formulo, kje dobiti pare, da bi zamašil luknje v državnem gospodarstvu. Gospod fin. minister, odnosno njegov referent ni dosti o tem premišljal, ne študiral položaja posameznih stanov, vzel je enostavno v roko svinčnik, ki je pokazal toliko in toliko je primanjkljaja, pa je takoj nadalje računil, koliko bi bilo treba povišati sedanje drž. direktne davke, da bi državna blagajna prejela toliko ali pa nekoliko več, kolikor mu je treba za proračunski primanjkljaj. Pri tem se ni prav nič upoštevalo, kako neenakomerno so v naši državi porazdeljeni direktni davki, ni se jim zdelo vredno niti poslušati mnenje našega finančnega delegata, ki je že večkrat dokazoval in povdarjal, da je povišanje hišnonajemninskega davka popolnoma izključeno. Ni se mu zdelo primerno poiskati naših predlogov glede davčne reforme, kjer je jasno dokazano kaka krivica se godi hišnim posestnikom že s sedanjim hišnonajemnin-skim davkom v Sloveniji. Ni se mu zdelo vredno niti vprašati morda kakega svojega podreferenta, koliko znaša davek v Sloveniji, koliko na Hrvatskem in končno koliko v Srbiji. Če bi si bil vzel vsaj trenutek časa, bi bil takoj videl, da plačamo hišni posestniki v Sloveniji že sedaj najmanj 6krat toliko hišnonajemninskega davka z dokladami vred, kakor pa v Srbiji. A gospod minister za take potrebne stvari nima časa, temveč je prav na priprost način predlagal, da se za enkrat vsem drž. davkom pribije še 30%. Ko je naša organizacija zaznala za to nameravano krivično nasilje, poslala je takoj brzojavne proteste g. fin. min., min. predsedniku Pašiču, finančnemu odboru, v katerih je odločno protestirala proti povišanju ter kratko omenila, da je hišnonajemninski davek v Sloveniji bil že dosedaj največji v Evropi in da bi ponovno povišanje davkov presegel najemnino. Ker smo imeli bojazen, da bi se pribitek kljub našemu protestu vseeno izvršil, smo poslali zastopnika v Beograd do finančnega ministra, kjer mu je jasno in odločno dokazal, da hiše ne prenesejo nobene obremenitve več in da je ministrova dolžnost, da hišnonajemninski davek izvzame od povišanja in da v pokritje drž. primanjkljaja vire drugod išče, ki jih je še vedno dovolj, samo znati jih je treba poiskati, kar se pri dobri volji in majhnemu poznanju drž. gospodarstva prav lahko zgodi. G. fin. minister je obljubil uvaževati naš ugovor, a radi žalostnih naših političnih razmer se je povišanje kljub temu izvršilo za tekoče leto. Pri tem se ni nič mislilo na eksistenco hišnih posestnikov, če se dandanes vsi uničijo in onemorejo pod bremeni oni državotvorni činitelji, ki so gotovo hiš.
posestniki, katerih večina je celo človeško dobo delala, skrbela in stradala, da si je napravila za starost svoj dom. — Vsakdo si lahko pridrži nekoliko prihrankov za svojo starost, samo hišnemu posestniku se mora vzeti vse do zadnje pare, a nekateri gospodje vidijo v vsakem hišnem posestniku kapitalista, ki jih je treba materijel-no uničiti. Vseh teh bremen ne vidijo naši komunisti, ki v enomer trdijo, da je prejemanje najemnine nemoralno, ker se jo služi brez dela. Ni mislil pa pri tem, kako nizke so pri nas najemnine in kako ogromno vsoto plačujejo podnajemniki za podnajem tako imenovanih mesečnih sob. Te bi g. fin. minister obdavčil in imel ta-kpj precej opravičenih dohodkov. A najemniki dobivajo za podnajem debele tisočake, od česar ne plačujejo niti ficka drž. davka, samo hišnim posestnikom se morajo izprazniti vsi žepi, prav do zadnje pare. Pri tem povišanju se je pokazal stori birokratizem v vsej svoji nezmožnosti, ki je tudi Avstriji napravil grob. Tudi politične stranke bodo morale preurediti svojo taktiko v tem smislu, da je v prihodnje omogočeno preprečiti krivico za veliko število davkoplačevalcev, ki so vsi volilci, kar tudi na tem mestu povdarjamo.
Ker gospod fin. minister radi kratkega časa svojega ministrovanja najbrže še ni imel prilike posameznih panog obdavčenja temeljito preštudirati, še nismo danes obupali, da bi se nam storjena krivica ne popravila in to še za tekoče leto To pa še tem bolje, ker se prav krivični 30 % drž. pribitek računi tudi od deželne doklade. V ta namen je Pokrajinska Zveza društev hiš. posestnikov za Slovenijo napravila in poslala g. fin. ministru sledečo spomenico (ki se je poslala z dotičnim izkazom vred tudi vsem poslaniškini klubom kakor posameznim gg. poslancem) :
Gospod minister financ!	«
Glasom čl. IB lit. b zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 .»Službene Novine« št. 146 a z. dne 30. junija 1923 se za leto 1923 od 1. januarja 1923 ustanavlja začasen izreden pribitek 30% na odmerjeno skupno vsoto neposrednih davkov z vsemi državnimi pribitki in znaša ta pribitek 30%, t. j. Din 30.— od Din 100.— davka in pribitka pri vseh oblikah neposrednega davka. Ta 30% pribitek je v Sloveniji vse davkoplačevalce zelo krivično obremenil, ker so tu že sedaj vsi davki že po osnovnih predpisih višji kot pa v ostalih pokrajinah. Prav posebno pa so prizadeti s tem pribitkom hišni posestniki v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, kjer znaša državni najemninski davek 20% od čiste najemnine. Ta hišno najemninski davek smo prevzeli od bivše Avstrije, ki pa je bil največji v celi Evropi. K temu državnemu hišno najemninskemu davku se pribije še bivša deželna doklada, ki se jo je kar naenkrat neopravičeno in brez vsake podlage prekrstilo tudi v državni pribitek, ki znaša v Ljubljani 60 % v ostali Sloveniji pa 70%.
Gospodu ministru financ je gotovo
znano, kako krut in previsok je hišno najemninski davek v Ljubljani in ostali Sloveniji, in je najbrže samo prezrl, da je nemogoče ta davek še povišati. Ker smo v tem pogledu ministrstvu financ in rav-notako tudi naši delegaciji ministrstva financ poslali že več spomenic in dokazali, kako neprimerno visok je naš hišno najemninski davek in da hiše ne prenesejo dandanes prav nobene druge obremenitve več, danes v tem pogledu ne bomo ponovno razpravljali, ker mora to gospodu finančnemu ministru in njegovemu referentu itak dobro znano biti.. Omenimo samo to, da nismo nikoli pričakovali, da je mogoče hišno najemninski davek pri nas tudi v najmanjši meri povišati. Hišnona-jemninski davek se je sedaj povišal, dasi-ravno smo to nevzdržno povišanje gospodu fin. ministru osebno pojasnjevali, ki nam je blagohotno obljubili, da hoče povišek hišno-najemnine v Sloveniji vzeti še enkrat v pretres ter po potrebi izvzeti 30% pribitek za to vrsto davka. Ta izjema pa se ni napravila in ker sedaj davčni uradi v Sloveniji brezobzirno izterjavajo povišek hišnonajemninskega davka, smo primorani prositi gospoda finančnega ministra, da ta 30 % pribitek takoj ukine, ker se s tem godi hišnim posestnikom v Sloveniji velika krivica, zlasti radi tega, ker se novi državni pribitek pri nas računa tudi od bivše deželne doklade, ki znaša 60 oziroma 70%.
Gospod minister financ odnosno njegov referent pri sestavi računskih dvanajstin gotovo ni predvideval, da bomo morali hišni posestniki pri nas predlagani
30% povišek plačevati tudi od bivše deželne doklade, ki se je pri nas popolnoma krivično tolmačil za državni pribitek. Državni pribitek je pravilno smatrati pribitek na druge davke, takoimenovani vojni pribitek, nikakor se pa ne more med nje šteti bivšo deželno doklado. Na ta način bodo sedaj hišni posestniki v Ljubljani plačevali s pribitkom vred 41.60%, v ostalih pokrajinah 26.52% davka, v Srbiji pa samo 9.88% od čiste najemnine.
V prilogi pod — se dovoljujemo priložiti izkaz, glasom katerega je razvidno, kako bodo naša mesta in drugi kraji v Sloveniji prizadeta s tem novim 30% poviškom in sicer kako visoko bode znašal državni davek in pribitki, razne doklade ter stroški za dimnikarja, za razsvetljavo stop-njic, zavarovalnino itd. Plačalo se bode skupaj v Ljubjani nad 66.60%, v ostalih delih pokrajine pa okrog 100% najemnine, v nekaterih krajih pa bodo davek in drugi tekoči stroški znašali več kakor se prejme za najemnino. V tem pa niso vraču njeni nikaki stroški za popravila, ki sami znašajo več kot pa letna najemnina.
Gospod minister financ se prosi, da blagovoli iz teh podatkov razviditi popolnoma nevzdržno nadaljno izterjevanje 30% poviška ter takoj ukreniti, da se v Sloveniji določeni povišek ukine, ker drugače bodo hišni posestniki popolnoma uničeni; primorani hiše za nizko ceno prodati ali pa pustiti, da razpadajo, kar bi pa bilo ravno tako v škodo državi sami, kakor hišnim posestnikom. Finančnega ministra uvidevnost je gotovo tolika, da bo spoznal popolnoma upravičeno proš-
IzOsreuz
njo ter ne bo pustil propasti enega najvažnejših stanov v državi.
Popolnoma odkrito končno povdarja-mo, da so hišni posestniki v Sloveniji nad izvršenim poviškom popolnoma obupani', ko so morali v avgustovem roku doplačati na hišno najemnino več, kot so prejeli na vplačanih najemninah.
Najbolj upravičena zahteva pa je, da gospod finančni minister izda navodilo delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, da se bivša deželna doklada ne šteje v državni pribitek, kakor je gospod minister gotovo sam nameraval, s čemur bi se državni pribitek vsaj nekoliko ublažil. To pa zlasti še radi tega, ker je to najbrže samo napačno tolmačenje dotičnega zakonskega določila, ker so tudi finančni uradniki v tem pogledu različnega mnenja.
Iz izkaza pa je tudi jasno dokazano, kako neprimerno višje obremenjeni bi bili hišni posestniki v Sloveniji kakor oni v Srbiji. Kot enaki državljani pa moramo odločno zahtevati od gospoda finančnega ministra, da pazi strogo na to, da so drž. bremena med davkoplačevalce enako razdeljena, drugače utegne izginiti zaupanje do državne uprave, če bi v enem delu države enake vrste davka plačevali toliko višje kakor v drugem delu, kakor se je sedaj krivično zgodilo s povišanjem hišno-najemninskega davka. Naj se hišni davek takoj izenači in gospod minister bo dobil enako vsoto dohodkov.
Upamo, da bo gospod minister v kratkem ugodno rešil našo upravičeno prošnjo in nas hišne posestnike vsaj deloma rešil iz obupnega položaja.
koliko se plača v letu 1923 v večjih krajih Slovenije od Din 100 letne najemnine državnega najemninskega davka, državnih
pribitkov, doklad In drugih rednih stroškov.
	c J o rt	Od držav, davka se | je dosedaj plačalo			ca tj bo ■*05	13	Državni davek in doklade brez 300/o drž. pribitka		E «.E *i>	J* O	: 1°! G > is	ji •S3	Vsota vseh davkov, doklad in drugih stroškov	3 !»«£,	
Mesto ali občina	Sv 11	deželnih doklad (držav-| ni pribitek j	P |i fl	£ S -a j	Vsota "/« dc od najemnin davka	O TJ -X «.E		I	Vsota drž. n ninskega da drž. pribitki doklad	«J TJ I.E		it ki lil		C O Q <5 o 5	> o.	Opomba
	tl E ax		JZ o O TJ	XI o O T3		£Q N >		Si.		>U £ >	Q-S			^ O S ® c O bOv-i c/j .E	•ntifiin. nrftnu ii kMilüu irtojMn a«	MUtaj itaM 24 %
Ljubljana ....	20	60	i|	j 35 »/o|	95%	19-	39%	960	48-60	4	“1 2	12	66 60	33 40	
Maribor		12	70	40 •J	70 o/o	180%	21-60	33-60	6-12	39-72	4	2	12	57-72	4228	Dto. 37 %
Celje mesto . . .	12	70	320%	160 »J	55o%	66-	78-	6-12	84-12	4 j	2	12	10212	Izgube 2-12	» 22%
Celje okolica . . .	12	70	320 o/of	300 o/o	690%	82-80	9480	612	100-92	4	2	12	118-92	Izgube 18-92 jj »	10%	
Sv. Jurij ob juž. žel.	12	70	3200/V	150 »/o	540%	64 80	76-80	6i2	82-92	4	2	12	100 92	Izgube —92	i
Sv. Pavel pri Preboldu	12 j	70	320 »/o1	1200/0	510%	61-20	73 20	612	7932	4	2	12	97 32	268	
Sv. Peter v Sav. dolini	12	70	320 o/oj	100 o/o	490o/0	58-80	7080	6i2	7692	4	2	12	94-92	508	
Vojnik trg ....	12	70	320 o/o	150»/J	540%'	64-80	76-80	6-12	82-92	4	2	12	100-92	Izgube —-92	
Žalec trg ....	12	70	320 o/o	150,0/0	540%	64-80	46-80	612	82-92	4	2	12	100 92	Izgube —'92	
Novomesto ....	12	70	144 o/o	50%	264%	31 68	4368	6-12	49-80	4	2	12	61-80	38-20	
Ptuj 		12	70	420 o/a	200%	690*/,	82-50	94-80	6-12	100-92	4	2	12	118-92	Izgube 18 92	
Krčevina pri Ptuju .	12	70	420 •/»	160»/«	650»/,	78-	90-	6-12	96-12	4	2	12	11412	Izgube 14-42	
Majdin pri Ptuju . .	12	70	420 o/o	140%	630 %	75-60	87-60	612	93-72	4	2	12	11172	Izgube 11-72	
Sv. Lovrenc v Drav. p	12	70	420 o/a	95%	585%	70-14	8212	6-12	88-24	4	2	12	106-24	Izgube 6'24	
Trbovlje		12	70	160 V.	256 o/t	486 0/0	58-32	70 32	6-12	76-44	4	2	12	94 44	556	
Studenci prt Mariboru	12	70	40 0/a	800/«	1900/a	22 80	34-80	6-12	40-92	4	2	12	58-92	4108	
Jesenice na Gorenj.	12	70	47%	110 »/o	2270/a	27-14	3914	6i2	45-26	4	2	12	63-36	36 74	
KoroSka Bela . . .	12	70	46%	210 o/o	326 »/o	3912	51-12	612	57-24	4	2	12	7524	30-76	
Radovljica ....	12	70	116%	285 0/0	471 %	56*52	68-52	612	7464	4	2	12	9264	7-36	.
Bled		12	70	46%	150 »/o	266 0/0	31-92	43 92	612	50 04	4	2	12	68‘04	31-36	
Brežice 		12	70	600 o/o	200 0/«	870 »/o	104-40	116-40	6-12	122-52	4	2	12	140 52	Izgube 40-52	
Ormož	12	70	600 0/«	50 o/o	720»/«	86-40	98-40	; 6-12	104-52	4	2	12	122-52	Izgube 22-52	
Rogatec		1 12	70	600 o/J	1400/«	810 »/o	97 20	109-20	i 612	115-32	4	2	12	133 32	(zgube 33‘32	
Slov. Bistrica . . .	'2	70	300 o/o	110»/«	1480 0/«	57-60	69-60	6i2	J 75-12	4	2	12	93-12	6-4«	
Razno.
Dodatek k pravilniku ea izvrševanje za-m	k o na o stanovanjih.*
Na podstavi členov 6., 10. in 14. zakona o stanovanjih odrejam zaradi enotnosti v reševanju predmetov pri stanovanjskih sodiščih in zaradi izvrševanja kontrole o stanovanskih predmetih:
Za tretjim odstavkom člena 55. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
>Zaradi kontrole, do katere ima minister za socialno politiko pravico, posamezne predmete o stanovanskih sporih in po pritožbah pravdnih strank ali, če se zahteva obnova postopanja, pošiljati sta-novanskemu sodišču z zahtevo, naj odloči o tem predmetu obča seja stanovanskega sodišča pri ministrstvu za socialno politiko, sestavljena iz predsednika in vseh članov tega sodišča.
Odločba obče seje je izvršna.
Odloča se z večino glasov, ob enaki razdelitvi glasov pa se smatra za odločbo to, za kar je glasoval predsednik sodišča.
To pravico, pošiljati predmete pred občo sejo, imajo tudi pokrajinski namestniki za one predmete iz svojega področja, ki jih rešuje stanovansko sodišče pri dotični pokrajinski upravi.«
Te dopolnitve veljajo od današnjega
dne.
V Beogradu, 6. julija 1923.; br. 111.
Minister za socialno politiko: dr. Vinko Perič s. r.
* Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« štev. 171, izdanih dne 30. julija 1923. »Uradni List« št. 72 pod štev. 259.
Celje. Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico je priredilo dne 16. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu »pri Pošti« v Celju dobro obiskani shod. Shod je s pozdravom na navzoče otvoril društveni predsednik g. dr. A. Božič in podal besedo g. Frelihu, predsedniku naše Zveze iz Ljubljane, kateri je od vseh navzočih živahno pozdravljen v dveurnem govoru podal poročilo in pojasnilo o stanovanjskem zakonu in pravilniku, o davčni reformi — posebno hišnonajemninskem davku, o razširitvi in podkrepitvi društvene organizacije in drugih, hišne posestnike zadevajočih vprašanjih. K tej zadevi je tudi informativno govoril društveni predsednik g. dr. Božič. Na večstranskih vprašanjih sta dala oba gg. govornika potrebno izčrpno pojasnilo in je potem predsednik zahvaljujoč se g. Frelihu za strokovni govor in za raztolmačenje, shod zaključil.
Odborova seja Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se je vršila 17. julija t. 1., na kateri je društveni predsednik poročal o intervencijah v Beogradu proti povišanju hišnonajemninskega davka ter ostalih direktnih davkov v Sloveniji. Vsled prijaznega posredovanja raznih domačih in drugih poslancev se mu je posrečilo, da je bil sprejet vkljub takratnih sej skupščine od g. ministra financ, kateremu je natanko razložil uže sedaj veliko previsoko obremenitev hišnih posestnikov v Sloveniji in kake zle posledice bi imelo vsako ponovno povišanje hišnonajemninskega davka. Izzvalo bi upravičeno nevoljo v celi pokrajini. Pršlo bi tako daleč, da bi hišni posestniki v nekaterh krajih več plačali, kolikor pa bi dobili na najemnini. Pri tej priliki se
je razpravljalo tudi o brezpravnem položaju hišnih posestnikov. Gospod minister je obljubil, da hoče nameravani povišek hišnonajemninskega davka še proučiti in po možnosti odrediti, da se prebitek za Slovenijo ne proizvede. Društvo naj izdela natančno statistiko obremenitev hiš ter se dopošlje g. ministru. Dalje je poročal predsednik o posredovanju pri raznih gospodih poslancih ter končno o razgovoru z g. ministrom za soc. politiko dr. N. Peričem o stanovanjskih razmerah v naši državi. Posebno mu je pri tej priliki pov-darjal krivično plačilo takse po 100 Din za vsak slučaj obravnave pri razsodišču. Odbor je vzel predsednikovo poročilo na znanje ter mu naročil izdelati spomenico proti povišanju hišne najmarine, zlasti radi tega, ker se popolnoma krivično povišek računa od 60% bivše deželne naklade, ki se je po zaslugi naših uradnikov kar naenkrat prekrstila za državni prebitek in se sedaj 30% povišek računi tudi od te doklade, kar gotovo ni mislil niti g. minister financ. V seji se je dalje razpravljalo o sedanjem mestnem gospodarstvu v Ljubljani, ki hoče ljubljansko davkoplačevalce obremeniti s prevelikimi posojili, ki jih bo težko plačevati. Treba bo paziti, da se upelje pri mestni občini največje štedenje in se izvrše samo ne-obhodno potrebna dela. Če bi se hotelo povišati občinske doklade, bodemo vložili pritožbo in sklicali shod. Ponovno se je obravnavalo vprašanje premestitve muni-cijskih skladišč iz ljubljanskega polja, glede katerega vprašanja je predsednik tudi interveniral v Beogradu in se mu je zagotovila takojšnja ugodna rešitev. Končno se je obravnavalo še druga stanovska vprašanja.
Tehn. Ing.
UmlivIM
oblastveno poverjeni stavbeni in žen er in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske in žeiezobetonske ' zgradbe.
Ljubljana, Ha Mirju.
Projektiranje ter izvršitev vseh stavb po najkulamnejših pogojih.
Ramo železnino, potrebščine zn Sturze obrtnike, popeči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesulke, portlund-cement, strešna lepenka, suhe barve čopiče, flrnei, ksrbollnej, strojno olje, priporoča
be, pohlitvo, orodja Ijedelce, Štedilnike,
Al. Sušnik, železnina
Ljubljana, Zaloška cesta.
Fran Ravnikar
Ljubljana, Linhartova ul 25.
Stavbeno In umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna Industrija.
Telefon St. 415. Pošt. ček. zav. št. 11.428.
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, balkonov, vrtnih utic, verand, stopnic, vrat, oken Itd.
Prodaja na primerna odplačila !
Anterlkanska tvrdka
Bourne & Cg.v New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter previema vse v to stroko spada*
J joče posle, kakor: urejevanje tvornlc s j specijalnim! »Singer« Bivalnimi stro-{ JI vseh vrst z električnim pogonom; v poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev I za obrt in ii dnstrijo Kakor tudi za rod* l binsko porabo. V zalogi vedno tudi prvo- 1 vrstne olje, igle in nadomestni deli.
? „SIHGER" šivalni stioji, Bnurnc i Co. Hev. Votli.
I Ljubljana, šelenburgova ul. 3 I Maribor Dravska ul. 10.
AlehaniČna delavnica povečana! v
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
sprejema zavarovanja prot! požaru, vlomu in zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fondi: K 125,000 000, Letna vplačana premija K 55,000.0(0.
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Siavlje" v
Ljubljani, Gosposka ni. 12, v lastni hiši.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
K 150,000.000'-
Telefon St. 261 in 413.
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi cca
Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. — Prodaja
srečke razrednö loterije.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorice, Krcnj, Maribor, Metković, Novisad, Pini, Sarajevo, Solit, Trst.