PoStnlna plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžal«, Kolodvorska c. 6 telefon 12 OUz. - Ureja ured-
niški odbor.
Odgovorni
urednik MIlan Flertn. IzhajA vsakega 15. * mesecu. — 7.1 ro račun: Uevllk« 5012-.1-90. - Cen« 0.50 din — Tiska tiskam« .Toneta TomsICa« v I.]ubl1ani
Leto IX. — Št. 5 Domžale, 15. maja 1970
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALI
Prvi srednjeročni načrt družbenoekonomskega razvoja občine Domžale
Bližajo se razprave o novem srednjeročnem načrtu Jugoslavije. Cim bomo prešli obdobje debat in razpravljanj o smernicah na katerih naj bi novi načrt slonel, bodo Pred nami žc tudi prvi osnutki novega načrta.
Tako kot za federacijo, bomo obravnavali tudi srednjeročni načrt naše republike Slovenije.
Poleg teh dveh, že udomačenih oblik srednjeročnega planiranja sprejemamo \ tem letu prvič srednjeročne načrte dru> beno-ehonomskega razvoja občin. S tem dajemo prav občini kot temeljni in osnovni celici ekonomskega, družbenega in političnega življenja poseben poudarek.
Priprave za izdelavo prvega srednjeročnega načrta naše ob'inc nosijo posebno pomembno in enkratno obeležje.
Najprej ne gre pozabiti, da bo naš plan veljaven v obdobju 1971—1975, se pravi v obdobju aktualne realizacije reformnih Prizadevanj in bo prav zaradi tega vsebinsko in načelno drugačen od načrtov, ki **ino jih izvajali v obdobjih pred letom 1965.
Nadalje je treba mislili na to, da mora biti naš načrt izraz samoupravnega dogovarjanja vseh družbenih in ekonomskih faktorjev v občini. Kot izraz takšnega l»-perativa na sedanji stopnji našega razvoja mora dati predvsem odgovor rta naslednje vprašanje:
Kako priti do koncepcije, ki naj bo odraz realnih možnostih razvoja naše občine?
To izhodišče pa me že vodi v naslednjo misel, ki je v tem da mora nas srednjeročni program predstavljati optimalno možnost, slonečo na osnovah razvojnih programov vseh delovnih organizacij v naši občini. pa ne samo to Po naravni logiki integracijskega vplivanja mora nesiti tudi vsa obeležja in korektive stalne pomoti vsem delovnim organ'1* ici jam pri spreje manju njihovih srednjeročni!« načrtov. Elementi, ki govo-r v prid dejstvu, da se tudi v okviru občin spoprijemamo s sestavo prvega srednjeročnega načrta so nedvomno v tem da smo že dosegli takšno stopnjo materialnega in nematerialnega •azvoja, ki dopušča odpiranje perspektive Pospešenega razvoja naše občine.
Čeprav je ta ugotovitev sama po sebi dovolj optimistična, pa postane lahko POPolnoma nerealna, čim bi poskušali skonstruiral projekcija tega razvoja brez organiziranega in širokega dela vseh družbenih sil našega področja Iz tega zornega JjOta gledano želimo naglasiti, da bo na-"e elo lahko uspešno in zadav-ljivn l«\ če bomo v tako predvideni mobilizaciji drui-
beno-ekonomskih sil uspeli, in popolnoma brezpredmetno, nerealno in nesmiselno, če se bomo zanašali le na izvoljene komisije in ustrezni del upravnega aparata.
Tako širok apel na skupno sodelovanje le še posebno umesten spričo dejstva, da so nekatere oblike zakonodajne regulative imačno pomanjkljive ali pa jih sploh ni.
Tu mislim najprej na popolno odsotnost regulative planiranja v samoupravni družbi na vseh ravneh, posebno pa še na ravni občine, kjer ta element sploh še v ničemer ni urejen Podobno je z neštetokrat poudarjenim in deklariranim principom samoupravnega dogovarjanja ki ga vsakdo po jvoje razume, po svoji podobi interpretira, na žalost pa tudi izvaja.
Vse te trenutne a tudi popolnoma nujne sedanje pomanjkljivosti me utrjujejo v misli, da delo projiciranja našega družbenoekonomskega razvoja ne bo enostavno. Moč je prav tako trditi, da se bomo soočili s problemi, ki se nam bodo dozdevali absolutno nerešljivi. Bodimo si v svesti, da si nalagamo nalogo, ki zahteva maksimalno koncentracijo ustreznih sil, volje, zdrave in realne intencije in predvsem polno mero realne presoje vseh možnostih v prostoru in času. Stopamo torej na pot. ki vsaj v merilu občine prav go-lovo ni niti izhojena niti začeta.
Osnovo vseh naših priprav bomo nedvomno iskali v solidno pripravljeni dokumentaciji in analizi doseženega stanja družbeno-ckonomskega razvoja v preteklih letih
Naslednji temelj, na katerem bomo gradili našo projekcijo vidim v sankcioniranju aktov o urbanizaciji posameznih naselij -i i- občne. Tretji element, ki bo bistveno
Štafeta mladosti je tudi letos potovala skozi Domžale, kjer so jo v veliki dvorani komunalnega centra pozdravili učenci obeh osnovnih šol in predstavniki družbeno političnih organizacij. Pozdrav za predsednika republike, tovariša Tita, je prebral Janku Kralj, predsednik mladine
vplival na naše odločitve je treba iskati v izdelavi programa o angažiranju vseh sub jektov naše občine za pripravo, razpravo in sprejem najoptimalnejših rešitev v konceptu srednjeročnega razvoja občine.
Četrto prvorazredno osnovo vidim v oceni lastnih virov, na katere se v proce su pro.jeeiran.ja lahko zanesemo in računamo. Ob tem na posebno poudarim tiste, ki morajo vplivati na obseg in stopnjo urbanizacije naselij. Prav gotovo bo posebej treba proučiti tudi tiste dopolnilne oblike dodatnega financiranja, ki morejo odločilno vplivati na dvig življenjskega standarda, enega od temeljnih elementov za dosego optimalnega srednjeročnega razvoja občine. Naj zaključim.
Priprave za določanje koncepta prvega srednjeročnega družbeno-ekonomskega in urbanističnega načrta naše občine pomenijo optimalno ocenjevanje:
— indikatorjev materialnega razvoja,
— obsega investicij v gospodarstvu.
— obsega  investicij v negospodarstvu.
— stopnje demografske rasti.
— stopnje razširjenje reprodukcije v sferi izobraževanja,
— stopnje obsega socialno zdravstvenih in drugih dejavnosti,
— stopnje obsega razvoja infrastrukture,
— stopnje obsega možnosti razvoja manj razvitih področij naše občine,
— stopnje obsega stanovanjske in komunalne dejavnosti,
— stopnje finančnih možnosti na sistemskih inštrumentih.
— stopnje kreditnih možnosti delovnih organizacij in komune v celoti,
— stopnje sposobnosti občanov v pari. cipaciji za reševanje problemov družbenega standarda.
Delo. ki nas čaka bo torej nadvse na porno in težko, za naš nadaljnji hitrejši razvoj pa izredno pomembno.
S tem se že obračam na vse družbeno politične in interesne samoupravne skup-
Prva priznanja ©F podeljena
ijomžalska hala je bila zelo okusno okrašena in polna gostov, ki so zbrano sledili izvajanjem na odru
Po statutu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se bodo od letos dalje vsako leto podeljevala »Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda« tako v republiškem kot tudi v občinskem merilu. Priznanje OF obsega umetniško izdelano diplomo in značko — simbol OF slovenskega naroda. Značka, ki jo podeljuje republiška konferenca SZDL je zlata, značka ki jo podeli občinska konferenca SZDL pa srebrna. Priznanje OF je posebno družbeno priznanje, ki se podeljuje za posebne dosežke na področju družbeno-po-
litične in društvene dejavnosti.
Podeljuje se tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih družbenega življenja.
Naša občinska konferenca Socialistične zveze je na tej podlagi sprejela pravilnik o podeljevanju priznanja OF in o delu
žirije. Po pravilniku podeli občinska konferenca SZDL Domžale v posameznem letu praviloma pet priznanj, izjemoma je možno podeliti več priznanj ob raznih jubilejih, tako na primer letos ob 25-Ictnici osvoboditve, in drugo ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
Žirija za podeljevanje teh priznanj je po preučitvi vseh pogojev sklenila naslednje:
V letošnjem letu naj se podeli sedem priznanj. Priznanja naj se letos ne podelijo posameznikom, marveč le zbranim d,už-beno-političnim organizacijam in društvom. V občini deluje vrsta družbeno-političnih organizacij in društev raznih dejavnosti, toda med njimi se nekatera še posebej odlikujejo po svojem dolgoletnem, kontinuiranim in kvalitetnem delu. Agilnost vodstev in požrtvovalnost članov teh organizacij se zlivata v ubrano celoto, ki učinkuje tudi navzven s tem, da te organizacije med občani širijo interes za svojo dejavnost, pritegujejo občane k svojem delu v večjem številu in tako pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov na vseh področjih družbenega življenja.
Dosežki teh organizacij imajo trajnejši pomen, vplivajo na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov, njihov pomen sega prek okvira lastne orga-
Mnogokrat je bilo že ugotovljeno, da je napredek odvisen od dobrih kadrov, da so ti gibalo napredka. Občinski poročevalec je že večkrat s kritičnim posluhom ugotavljal slabo kadrovsko politiko v občini. Zal moramo tudi danes ugotoviti, da je bilo na tem področjii vse premalo storjeno.
Opažamo, da delavci z nižjo strokovno izobrazbo zasedajo delovna mesta, kjer se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, in to pogostokrat tudi takrat, ko so ta mesta na novo razpisana. Potrebno je prebiti zid krčevitega oklepanja posameznih delovnih mest tam, kjer zaposleni nima ustrezne izobrazbe. Ni mogoče pričakovati, da bi nesposobni in neizobraženi vodstveni kader kjerkoli v gospodarstvu ali upravi dosegal dobre uspehe. Dolgo zadrževanje kadrov na istem delovnem mestu razen drugih pomanjkljivosti povzroča in vpliva tudi na enostranskost. Ne moremo biti sentimentalni v odnosu do posameznikov, če bi bilo to v škodo delovnih skupnosti, institucij in družbe kot celote.
Kako bodo takšni kadri uporabljali ln izpeljevali strokovne in znanstvene pridobitve, če nimajo temeljnega strokovnega znanja za to?
To pa so ključni problemi, ki lahko zavirajo razvoj Domžal!
nizacije, kraja ali celo občine. Zato te organizacije kot celote zaslužijo posebno družbeno priznanje v obliki priznanja OF. Po svojem delu in pomenu povsem ustrezajo kriterijem, ki jih postavlja pravilnik za dosego priznanja OF.
Po sklepu žirije so prejele letošnja priznanja OF tele organizacije in društva:
1. Krajevna organizacija SZDL Moravče — za vsestransko razvijanje družbeno-politične de-,;a.\ nosti.
2. Mladinski aktiv Prcvoje-Sentvid — za družbeno politično, kulturno in športno dejavnost.
3. Svoboda Mengeš — za kvalitetno amatersko kulturno dejavnost.
4. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžal za širjenje množične in kvalitetne glasbene kulture.
5. Smučarski klub Ihan — za pomembne športne dosežke.
6. Košarkarski klub Domžale — za množično in kvalitetno športno dejavnost.
7. Radio klub Domžale — za razvijanje kvalitetne tehnične kulture.
Vsem organizacijam, ki so prejele tako visoko odlikovanje kot priznanje za dosežene posebne uspehe v njihovem dolgoletnem delu, iskreno čestitamo.
Gabrovšek
Izobrazba je institucija, ki prispeva k večji storilnosti dela in se kot taka mora izplačati. Ustrezno izobražene kadre moramo angažirati in upoštevati njihovo predloge. Sele na ta način bomo dosegli boljše uspehe v organizaciji ln ekonomiki podjetij ipd.
Napravljena je bila analiza kadrovske strukture v občini. Sedaj bi morali ugotoviti, kako se je in kje z leti spreminjala. To bi občinski skupščini in družbeno-političnirn organizacijam omogočilo, da gredo v organizirano akcijo za izboljšanje izobrazbene strukture.
Pred leti je biJo domžalsko gospodarstvo glede strukture strokovnih kadrov daleč pod jugoslovanskim nivojem. V letu 1969 smo ta nivo dosegli. Zal pa smo v kategoriji z visoko in višjo strokovno izobrazbo še vedno pod slovenskim poprečjem. Vse kaže. da nam pri spreminjanju kadrovske strukture manjka volje in programov. Zato se moramo lotiti izdelave kadrovskih načrtov, ker se nam sicer obeta huda kriza v pomanjkanju kadrov, to pa nam lahko povzroči stagnacijo gospodarstva.
Premalo je bilo storjeno za demokratizacijo kadrovske politike, zato še vedno zaostajamo za potrebami razvoja družbenih odnosov.   Izbira   kadrov mora
Predsednik občinske konference SZDL Ivo Sonc in sekretar Franc Gabrovšek čestitata predstavnikom odlikovnih organizacij ln jim Izročata značke ln diplome
Nacrtno kadrovanje — nujnost
nostl, da po svojih najboljših sposobnostih originalno prispevajo k izdelavi vsebine tega pomembnega akta.
Obračam se prav tako na vse občane naše občine, da s svojimi mislimi, predlogi <n sugestijami prispevajo v zakladnico našega prvega srednjeročnega načrta.
Obračam se nrav tako na urednštvo lista : predlogom, da odpre posebno stalno rubriko, prof. Cene Matičlč
poslanec Rep. zbora skupšč. SRS
BERITE
OBČINSKI
POROČEVALEC!
Se o uspeli vali enot teritorialne obrambe in civilne zaščite
V zadnji številki našega lista smo že poročali o vojaški vaji enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v krajevni skupnosti Radomlje in v obratu »Slovenijales« v Preserjah.
V današnji številki vas želimo Podrobneje obvestiti o celotni yaji, ki je bila na območju naše 'n kamniške občine 10. in 11. aprila 1970 kot del obsežnih vaj enot ljubljanskega vojnega področja na širšem območju Gorenjske.
Kakšna je vloga teritorialne obrambe in civilne zaščite?
Preden vam posredujemo nekatere vtise in ocene z vaje same, bi bilo koristno, da na kratko povemo, kakšna je vloga teritorialne obrambe in civilne zaščite v okviru naših obrambnih načrtov, oziroma načrtov za or-fianizacijo splošnega ljudskoga odbora.
Ustava SFRJ določa, da je dolžnost vseh občanov, delovnih in d ugih organizacij ter druž-beno-političnih skupnosti aktivna udeležba in skrb za organizacijo obrambe na.,ega družbenega reda in države pred katerimkoli zunanjim in notranjim sovražnikom.
Izhajajoč iz tega ustavnega določUa, določa zakon o narodni obrambi neposredno naloge občanov, organizacij in družbe-n«-političnih skupnosti, zlasti ■■udi občine, pri organizaciji splošnega ljudskega odbora kot °blike množičnega boja proti sovražniku. Tako so bile v zadnjem času v okviru delovnih organizacij, občin in republike ustanovljene tudi enote teritorialne obrambe v občini, ter enote civilne zaščite (te smo imeli tudi prej) v okviru krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
Kakšen namen imajo teritorialne enote?
Osnovni način njihovega dedovanja je partizansko bojeva-
Postati skrb vse družbe, zlasti njenih samoupravnih organov.
Pri načrtovanju kadrov za Potrebe celotne občine bi bilo obvezno potrebno dogovarjanje 8o.spodar.sk ih organizacij in drugih, da se pravočasno mobi-UHiiajo sredstva za šolanje, za stanovanja in podobno.
Občinska skupščina nzirom i njena uprava bi morala biti re-?°rvoar   nekaterih strokovnih
udrov, na primer ekonomistov
aku vloga uprave bi bila zelo pristna. Ti ljudje bi se v upra-
' Pripravljali za naloge v gospodarstvu, ob tem ko bi sode-
vali   pi-i    tehnični pripravi
nje proti sovražniku na zasedenem ozemlju, onemogočanje nji-govih vojaških in drugih akcij (napadi na transporte, sabotaže in diverzantske akcije) ter zaščita prebivalstva pred nasiljem. Te enote naj bi skupaj z drugimi organiziranimi silami vse-ljudskega odpora omogočile delo organov ljudske oblasti, ki ne bo prenehalo s svojim delom tudi v vojnem času. Enote civilne zaščite naj v mirnem času pomagajo pri naravnih in drugih nesrečah, v vojnem času pa zavarujejo družbeno in osebno premoženje in pomagajo reševati druga vprašanja. Te enote so se doslej že večkrat izkazale pri odstranjevanju posledic pri poplavah, potresih itd.
Ocena vaje: zelo dobro
Namen aprilske vaje je bil praktičen preizkus usposobljenosti naših enot in pripravljenosti raznih organizacij in organov (zlasti državnih) pri organizaciji ljudskega odpora.
Ce na kratko omenimo poteh in uspešnost vaje, potem iahkt; rečemo, da so zelo dobro uspel--in da so vsi izvajalci svoje naloge dobro opravili. V skladu /. načrtom je bila uspešno izvedena delna mobilizacija teritorialnih enot, ki so sodelovale potem v zaključnih operacijah za uničenje »sovražnikovega« zračnega desanta v Tuhinjski dolini. Prav tako je zelo dobro uspela mobilizacija štabov in enot civilne zaščite v krajevni skupnosti Radomlje in preserskem obratu podjetja »Slovenijales« ter organizacija raznih drugih služb ki so pomembne za obrambo pred sovražnikom (opazovalce, obveščevalna služba, kurirska, gospodarska, sanitetna Itd.). Aktivno so sodelovale razne službe občinske skupščine, milice, gasilci itd. V vaji je sodelovalo skoraj 500 občanov naše občine, med njimi tudi ženske.
Svet za narodno obrambo je prav tako ocenil izvedbo celotne vaje kot zelo dobro:
srednjeročnega plana, ki je zdaj zelo aktualen. Sodelovali bi v komisijah ali svetih, kjer bi študirali, obravnavali, pripravljali in izdelovali program razvoja Domžal.
Se nekaj: Ne smemo dovoliti, da izpadejo sugestije, razprave in predlogi o kadrovski politiki, kot da so namenieni sami sebi in da tisti, ki o tem javno razmišljajo in svetujejo, govorijo sami sebi!
Pristojni forumi — tu mislim predvsem na skupščino občine — bodo morali zavzeti stališča in pričeti ukrepati!
Aleksander Skok
Mobilizacija kot prvi del organizacije obrambe, ko so bile aktivirane vse enote, predvidene po načrtu, je bila izvedena v zelo kratkem času. Kurirji so pokazali veliko požrtvovalnost, saj so morali npr. v Črnem grabnu ponekod pešačiti ponoči po blatnih poteh tudi eno do dve uri do tistih, ki so jim morali izročiti pozive. Pri izvedbi mobilizacije so uspešno sodelovale tudi krajevne skupnosti.
Enote in štaba civilne zaščite v »Slovenijalesu« in v Radom-
ljah so v zelo hitrem času začeli z izvajanjem svojih nalog. Uspešno so organizirali kurirsko, sanitetno in gasilsko službo.
Zelo uspešno je svoje naloge izvršila enota teritorialne obrambe, zbrana iz fantov z območja od Domžal do Trojan. Na men aktiviranja te enote je bil poleg sodelovanja pri uničenju zračnega desanta zlasti preizkušnja fizične vzdržljivosti in usposobljenosti borcev ter poveljujočega kadra za samostojno izobraževanje borbenih in taktičnih nalog.
Večina pripadnikov te enote je pokazala solidno vzdržljivost, čeprav seveda ni šala prehoditi v 20 urah 35 km po težkem, hribovitem terenu. Ožuljene noge so bile dokaz za to.
Enota je dobro opravila taktične naloge, pri čemer je bila zelo koristna moderna oprema, s katero razpolaga sedaj. Zelo uporabne so bile majhne radijske sprejemno-oddajne postaje, s
katerimi so bili opremljeni komandirji vodov in vodstvo čete in s pomočjo katerih je bila četa v stalnem stiku tudi na bojnih položajih.
Fantje so se zelo dobro izkazali, zlasti še pri zaključnih borbenih operacijah v Tuhinjski dolini, ko so v največji meri prav oni pripomogli k uničenju helikopterskega zračnega desanta »sovražnika« v zaledje enot, ki so branile predor sovražnica v osrčje Tuhinjske doline in proti Kamniku.
Zelo pomembno in pohvalno je, da je enota končala borbe brez kakršne nesreče, kar kaže na dokajšnjo stopnjo odgovornosti pri uporabi orožja.
Razpoloženje, morala pri enoti je bila vseskozi dobra, čeprav je bil napor precejšen in zani nimajo potrebne kondicijske pripravljenosti. Velika večina fantov je izvršilo nalogo dovolj resno in dokazala na tej vaji, ki je bila k sreči le igra, da so sposobni braniti domovino pred sovražnikom. Nekatere posameznike bi morali pri tem posebno pohvaliti, pa tudi komandirje, ki so se — čeprav mladi — dobro izkazali pri poveljevanju. Tako se je na primer eden od fantov, ki je prlSel z dela ob 23.30 in tako nI mogel pravočasno priti na zborno mesto, sam peš napotil v Tuhinjsko dolino (ker je bral v časopisih o vajii in se tam priključil kamniški četi. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Ti samo potrjujejo oceno, ki jo moramo sicer zapisati za vse: ODLIČNO'
K. Katar
F. Gerbee
Izvršni odbor Občinske konference SZDL obvešča vse predsednike krajevnih konferenc SZDL ter vsa ostala vodstva v občini in občane, da so uradne ure na sedežu Občinske konference SZDL Domžale Ljubljana 70 1-5:
ob ponedeljkih od 7. do 9. ure ob sredah od 15. do 17. ure ob petkih        od   7. do  9. ure
Med vajami je bil improviziran tudi zračni napad na tovarno Slovenijales v Preserjah in preizkušena učinkovitost tovarniških enot civilne zaščite
Koordinacija političnega dela nuino potrebna
Nedvomno, da je koordinacija političnega dela na nivoju občine eno izmed zelo pomembnih vprašanj, ki smo mu dosedaj posvečali vse premalo pozornosti. Misel o koordinaciji političnega dela, ki je bila objavljena v četrti številki Občinskega poročevalca namreč ni nova — porojena je bila že pred leti ter je bil temu primerno pripravljen celo   »OSNUTEK SKUPNEGA
AKCIJSKEGA PROGRAMA DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE-. Kozueljen je bil na poglavja, katera zaradi preglednosti ponovno navajam:
I. Temeljne naloge v zvezi z nadalinjim razvojem samoupravnih odnosov in poživitvijo samoupravno politične aktivnosti vseh družbenih organizmov.
II. Naloge v zvezi s krepitvijo in nadalinjim razvojem sa-moupravno-političnega sistema v občini.
III. Razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter kadrovska politika.
IV. Naloge v zvezi z graditvijo dohodkovega sistema in uveljavljanje nagrajevanja po delu.
V. Naloge v zvezi s povečanjem učinkovitosti dela družbe-no-političnih organizacij.
VI. Novo nastala mednarodna situacija, zlasti poslabšanje odnosov zaradi Češke in s tem porušeno ravnotežje v socialističnih državah, kakor tudi nenehno agresivno delovanje imperialističnih sil v svetu. Vse to postavlja občane v drugačen, odgovornejši odnos do priprav na vseljudski odpor in obrambo.
VII. Status krajevne skupnosti v občinskem sistemu (to poglavje je bilo edino še v začetni fazi obdelave).
Ko gledam nazaj vidim, da je bil ta osnutek mogoče malo naiven poizkus izoblikovati izhodišča skupnega akcijskega programa, vendar je še takrat vseboval tiste naloge, katerih izpopolnjevanje zahteva skupne akcije, usklajene napore in koordinacijo političnega dela druž-beno-političnih organizacij in samoupravnih organov v občini. Poleg tega so bili pri posameznih nalogah navedeni neposredni nosilci njihovega izvajanja, kot so občinska skupščina ter ena ali več družbenih političnih organizacij, odvisno od pomembnosti naloge Za uresničevanje sprejetega skupnega programa pa so bili odgovorni tisti delavci, ki so nosilci najbolj pomembnih političnih in samoupravnih funkcij v občini.
V tem enotnem programu za politično delovanje imajo lahko vse organizacije, vključno občinska skupščina relativno avtonomne metode svojega dela; samostojnost in avtonomnost se
kaže predvsem v tem, da se naloge iz programa podrobno konkretizirajo in prilagajajo svojim posebnostim, da določajo obseg operativnega političnega delovanja ter pri tem uporabljajo najbolj učinkovite delovne metode.
Sprejeti dogovor o konkretnih ciljih in nalogah političnega dela pa zahteva od posameznikov, organizacii in samoupravnih organov: mnogo tesnejše medsebojno sodelovanje, posvetovanja ter informacije in to ne le. ko akcije že tečejo, temveč tudi ie med pripravami nanje. To dviga sposobnost tistih, ki v politični akciji sodelujejo, obenem pa tudi zagotavlja racionalnost, delitev dela in tudi večjo vsestransko kontrolo članstva in občanov, kako se sprejete naloge in obveznosti izpolnjujejo. Taka kontrola je tudi jamstvo, da bo vsaka naloga izpeljana do konca.
Najbrž bi tak skupni program oz. skupna izhodišča v veliki meri PREPREČEVALA možno t subjektivizma in prakticizma, ki ga trenutno v političnem delu ni malo. Kaj me je pravzaprav pripeljalo do teh razmišljanj? Najbrž to. da se popolnoma strinjam z ugotovitvami, ki jih je sprejel medobčinski svet ZKS. Pa tudi to, da se je pisec omenjenega članka o koordinaciji političnega dela omejil samo na nizanje mnenj iz diskusije na seji medobčinskega sveta, pozabil pa opozoriti na dosedanja prizadevanja, ki so bila že storjena v tej smeri, saj so ugotovitve medobčinskega sveta ZKS identične z izhodišči pred dvema letoma pripravljenega osnutka skupnega programa. Pri tem moram opozoriti na še eno slučajnost dosedanje prakse, da pobuda, ki pride od zunaj ali od višjih organov takoj najde pravo mesto in je tudi takoj sprejemljiva, če pa se na domačem zeljniku dokopljemo do določenih naprednih spoznanj — pa čeprav že mnogo prej, pa niso sprejemljiva.
Ironija pa je še v tem, da naletijo na nerazumevanje dostikrat ravno tam. kjer bi morala napredna stališča za dano časovno obdobje dobiti največ podpore.
Tudi bojazen, da bi to pomenilo stapljanje posameznih organizacij v eno telo je odveč — nasprotno, to pomeni le še bolj racionalno in načrtno politično delo na vseh nivojih
M. Deisinger
PRIPIS K .ČLANKU MILANA DEISINGER.IA
Nastal je majhen nesporazum. Članek: Koordinacija političnega dela je le skromen zapis Z neke seje brez širših pretenzij. Ker pa Milan Deisinger kot od-
govor na ta zapis pojasnjuje svoje misli o koordinaciji političnega dela, bom skušala na kratko pojasniti, v čem je nesporazum.
Koordinacijski organi, o katerih je razpravljala omenjena seja medobčinskega sveta ZKS Ljubljana, se po sklepu Centralnega komiteia ZKS ustanavljajo pri občinskih konferencah ali komitejih občinskih konferenc ZKS, ki v ta organ imenujejo komuniste ki opravljajo vodilne funkcije v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Član koordinacijskega od-
bora torej ni nihče zgolj po svojem položaju, temveč ga mora v ta organ imenovati občinska konferenca ZKS ali komite. O vlogi teh koordinacijskih odborov je bilo mnogo razprav na osmi seji CK ZKS in na zasedanju I republiške konference ZKS. Eden bistvenih konstitutivnih elementov tega organa pa je »spodbujanje dejavnosti na enotni idejni in politični platformi Zveze komunistov.« Torej neke vrste kontrola nad izvajanjem sklepov Zveze komunistov.
F. T.
Da ¥ Sel in olajšave la stmetiisice proizvajalce
Zavezanci prispevkov na dohodek od kmetijske dejavnosti so obremenjeni za katastrski dohodek od zemljišč, v njihovi lastnini — vendar pa ni nujno, da je zavezanec davka od kmetijstva zemljiškoknjižni lastnik temveč je lahko samo uporabnik ali uživalec zemljišča To y v primerih, da je pravi zemlji-ško-knjižni lastnik umrl, se odselil, zapustil zemljo v obdelavo nekomu drugemu in podobno V takih primerih je zavezanec prispevka od kmetijstva naslednik — uživalec takega zemljišča — čeprav še ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik in lahko, da tudi nikdar ne bo
Uvodoma sem želel to pojasniti zaradi tega, ker nameravam pojasniti nekaj nejasnosti v zvezi s plačevanjem prispevkov, kadar zavezanec ni lastnik, ali pa je lastnik samo do dela zemljišča (parcele).
Na zapuščinskih razpravah se pogosto posestvo deli na dediče, vendar je ta delitev v zemljiški knjigi vpisana na dediče le po deležih, ne pa tudi po točnih izmerah površin, čeprav je v naravi določeno, kateri del zemljišča kdo od dedičev prevzame v last in uživanje. Take delitve se pojavljajo zaradi manjših stroškov, ker v takem primeru niso potrebne geodetske izmero in druga katastrska dela, ki bi določala ločeno omejen delež lastnine; zavezanec prispevka od kmetijstva je v takem primeru običajno tisti dedič, ki ostane na posestvu in ta je obremenjen za celotno posestvo, ker niti kataster niti davčni od-merni organ ne delita katastrskega dohodka enega posestnega lista Prej ko slej pa pride med dediči tako deljenega pb» sestva do nesporazuma, zato naj bi vsak že pri prevzemu zemljišča, kadar se to ureja na zemljiški knjigi, zahteval, da se mu v mapi in v naravi točno določijo meje njegove posesti in naj bi se ne izogibal zaradi stroškov takega postopka. Na tem mestu bom navedel samo težave, ki nastanejo pri takem solastniškem posestvu v zvezi z obdavčenjem in plačevanjem obvez-
nosti in kadar se pri takem posestvu uveljavlja pravica do prispevne davčne olajšave (poleg tega so tu še težave pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka, težave pri prodaji in odtujitvi svojega deleža in podobno). PRIMER. Posestvo s katastisl, dohodkom od negozdnih površin skupaj din 1.800 se je delilo na 3 dediče — uživalce Prvi dedič je ostal na posestvu in je prejel pretežni del posestva s skupnim katastrskim dohodkom cd negozdnih površin v višini din 1 ">00 ali n-razdeljeno 5/6 (...: vstva, druga dva sta dobila v.-^eh zemljišč s kat. dohodkom 150 din ali vsak nerazdeljeno 1/12 posestva.
Vsi trije so bili v zemljiškem katastru vpisani kot solastniki do nerazdeljenih deležev. Na prvem mestu je tisti z največjim deležem, in ta je tudi nosilec vseh prispevkov na dohodek od kmetijstva. Davčni odmorni organ je na to simbolično deljeno posestvo predpisal vse pripadajoče prispevke na dohodek od zemljišča, plačnik pa je uživalec največjega deleža oz. prvo vpisani v katastrski in odmer-ni evidenci Ostala dva souži-valca sta dolf.na prvemu poravnati vse prispevke v višini, ki odpadejo na njun del katastrskega dohodka. Tu pa običajno nastane r.'.soglasje med solastniki, ker občinski odlok o prispevkih in davkih občanov občine Domžale (Uradni vestnik št. 2/69) pravi, da so oproščeni prispevka od zemljišč lastniki zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 200 din. Ce pa bi se to posestvo tudi razdelilo — odmerilo vsakemu določeno površino ter to vneslo v zemljiško knjigo, bi vsak od njih dobil posestni Ust za svojo parcelo in če nimata poleg teh nobenih drugih negozdnih površin, bi bila prosta vseh davkov in bremen na dohodek od kmetijstva Največkrat zavezanci, ki imajo dolžnost, svojem" souživalcu zemljišča poravnati odpadajoči del davkov, ne znajo izračunati, koliko tega davka odpade na njegovo solastniško zemljišče. Zato vsem takim po-
sređujem sledeče navodilo: V posestnem listu, če ga imajo, je za vsako parcelo vpisan tudi katastrski dohodek, če pa nimajo posestnega lista, dobijo kat. dohodek na Geodetski uPravi pri Sob Domžale, soba št. H pritličje. Ta katastrski dohodek naj po-
1 skupina - 48%.....
II. skupina 40 °/o.....
HI. skupina 30 •/».....
IV. skupina 19 «/l.....
Zmnožek predstavlja prispevek — davek od te parcele — zemljišča.
PRIMER: Eden od solastnikov uživa parcelo v IV. bonitetnem razredu v izmeri 0,12.73 ha. Z ugotovljenim kat. dohodkom din 150.21 je zemljišče obdavčeno v I- davčni skupini Odpadajoči deli davka znaša  150,00 x 48 "/<.
72,00 din, če pa je posestvo obremenjeno še s prispevki za zdravstveno zavarovanje, se davek poveča še za 17.54 ''/o oziroma 18»/» za leto 1970 150.00 x 18«/„ 27.00 din Vsega skupaj je torej 99,00 din. katere je dolžan solastnik povrniti nosilcu davčne obveznosti. V času setve m dozorevanja raznih kultur se lahko pripetijo razne elementarne nezgode, rastlinske bolezni in podobno, ki pa jih zavezanec ni mogel preprečiti in je čisti donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zmanjšan.
V tem primeru določata zakon |n občinski odlok o prispevkih in davkih občine Domžale posebno olajšavo. Vend-r prizade*! Posestniki največkrat teh olajšav zaradi nepoučenosti ne uve-
množijo s stopnjo obdavčitve, ki velja za davčno skupino, v kateri je to zemljišče obdavčeno. Tu moramo upoštevati vse prispevke, tudi stopnjo za zdravstveno zavarovanje kmetov, če posestvo, pri katerem je ta parcela, ta prispevek ima. Predpisane so sled?če stopnje:
Zdravstveno zavarovanje 19C9   . 1970
+ 17,54 «/o + 17.54 »/« + 17,54 »/o + 17,54 »/•
+ 18 »/o + 18«,'» + 18«/» + 18«/o
ljavljajo ali pa rok za priznanje le-te zamudijo.
Pravilen postopek pri uveljavljanju take olajšave je naslednji:
Zavezanec mora v takem primeru takoj zaprositi za ocenitev škode na njegovih parcelah. To zaprosi pri občinskem upravnem org tnu, ki je pristojen za kmetijstvo Ta določi posebno ocenjevalno komisijo in na terenu zapisniško ugotovi dejansko nastalo škodo. En izvod zapisnika komisija vroči prizadetemu posestniku, kadar jih je več tudi njihovemu predstavniku, en izvod pa davčni odmerni službi.
Najpozneje v roku 15 dni po nastanku ugotovljene škode zavezanec vloži prošnjo za priznanje davčne olajšave — zaradi nastale škode po poplavi, bolezni, viharju, toči. požaru, mrazu, slani itd. Suša se ne upošteva kot elementarna nezgoda, ker je njen učinek upoštevan že pri obračunu čistega katastrskega dohodka. Način obračuna take olajšave pa bo objavljen v na-sicdnji številki.
Marjan Pečar
Aktivnost zveze rezervnh vojaških starešin in združenj
Osnovna naloga ZRVS je skrb za vojaško, strokovno in politič-no-ideološko izpopolnjevanje rezervnega   starešinskega kadra, kar pomeni, da je organiziranje «1 izvedba vojaškega pouka v sedanjih pogojih — njeno glavno delovno področje Za to delo obstaja pri obč. odboru ZRVS — komisij;! za izvajanje strokovnega programa. Ta načrtuje in skrbi za izvajanje nalog na izpopolnjevanju RVS in odrejenega učnega programa. Po ukazu državnega sekreta->ata   narodne   obrambe traja etos pouk po zastavljenem programu 36  ur z individualnim Pr"Ucevanjem strokovne litera-rn!e' Sp'o™' d°l programa je z esecem aprilom končan, ter je d Prvo polovico opravljenega eia izvršen obračun, ugotovijeno je. da so se tako
novo
ustanovljena organizacija
Zn\rc """"'ovijena organ "nVS kot tudi Združenja
lotila nalog, ki niso ravno majhne — aktivirati vse RVS in jih vključiti v vojaški pouk. ki naj jim da prepotrebno znanje o vseh vidikih sodobnega vseljud-skega odpora in obrambe domovine, ti jvi morajo sloneti na strokovni ravni in dosežkih v oborožitvi in taktiki naše ljudske armade, pa tudi na spoznanjih o stopnji opreme in politiki morebitnega napadalca. S teh področij so bile tudi vzete v obdelavo teme za splošni del strokovnega programa Predavanja so bila skrbno pripravljena, izvajali pa so jih člani predavateljskega aktiva iz Ljubljane. Predavanja so bila popestrena z ustreznimi filmi in shemami, tako da poslušalcev niso utrudila.
Urejena evidenca v Združenjih RVS je pokazala, da je udeležba na predavanjih iz splošnega dela programa z ozi-
rom na udeležbo v preteklih letih zelo dobra. Najboljše poprečje udeležbe ima Združenje RVS Moravče. 75»/», nekaj slabše je Združenje Mengeš, dočim Združenje RVS Domžale s 65 •/• zaostaja. Treba je poudariti, da RVS sili k aktivnosti tudi zavest in obveza do izpopolnjevanja, kar potrjuje tudi velik interes za revijo NASA OBRAMBA, saj so njeni naročniki skoraj vsi RVS.
Spodbuden je dober odziv RVS na naših akcijah tistih, kjer sodelujejo starostni letniki, ki so že izven obveznosti strokovnega pouka.
Prav tako se pozitivno lahko oceni zavest tistih RVS iz Črnega grabna in Moravske doline, ki po eno uro in več oddaljeni pridejo tudi v slabem vremenu na predavanje.
Medtem ko je pa precej RVS iz občinskega centra, ki pogosto najdejo na videz opravičljive zadržke, v resnici pa gre le za omalovaževanje strokovne vzgoje, ker smatrajo, da so te stvari že slišali, ter da jih poznajo.
Predsedstvo občinskega odbora je na svoji zadnji seji analiziralo dosedanje stanje glede udeležbe RVS na strokovnem pouku. Sklenilo je, da proti vsem, ki se večkrat niso odzvali pozivom in izostankov niso opravičili, uvede upravno kazenski postopek. Sklenjeno je bilo tudi. da se za zamudnike in izostankarje naknadno organizirajo predavanja po temah splošnega programa.
Sedaj je v teku izvajanje strokovnega programa. Trajalo bo do jeseni. Strokovni program se izvaja za vse RVS po enotah JLA in sicer po zvrsteh in službah (topništvo, tankisti, vezisti, inženirci itd.) in to dva dni po šest ur, pretežno ob sobotah in nedeljah.
Program po rodovih in službah bo za vse RVS zanimivejši z ozirom na ožjo opredelitev, in ker predstavlja v letošnjem letu kvalitetnejšo obliko praktičnega izpopolnjevanja naših rezervnih starešin.
V novembru in decembru so za RVS predvideni izpiti iz gradiva letnega programa in gradiva, katerega za RVS prinaša NASA OBRAMBA, ter ga le potrebno   individualno predelati,
Za spremljanje kadra in njegove vojaške strokovnosti in moralno političnih aktivnosti, obstaja Komisija za splošna in kadrovska vprašanja. Njene naloge so poleg ostalih, predlaga-
nje za odlikovanja in napredovanja RVS in priznanje pouka, katerega se RVS udeležujejo po načrtu ZRVS — za vojaške vaje.
Pri občinskem odboru je naknadno formirana še tretja Komisija za obrambno vzgojo prebivalstva Konkreten program dela bo izdelan po prejetem akcijskem programu ustrezne komisije Republiškega odbora. Njeno delo pa se bo v glavnem usmerjalo na:
— sodelovanje z vsemi druž-beno-političnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in strokovnimi službami prt skupnih nalogah vseljudske obrambe,
— spremljanju in proučevanju dela organizacij in organov ZRVS pri spodbujanju aktivnosti njenih članov v družbenopolitičnih organizacijah, v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in njenih organih v zvezi s političnimi nalogami pri graditvi sistema vseljudske obrambe itd.
Kot je razvidno iz navedenega, je delo TRVS in Združenj z letošnjim letom postavljeno na mnogo širšo osnovo. To pa zahteva od vseh rez. voj. starešin večjo angažiranost in napore tako v strokovnem vojaškem izpopolnjevanju, kakor tudi v aktivnem delovanju kot RVS na svojem delovnem mestu, na terenu, in kjer koli je potrebno, pojasnjevati pomembnost sistema vseljudske obrambe.
In na koncu še na kratko informiramo občane o programu proslave našega vojnega letalstva, ki bo na Brnikih od 21. do 26 maja. Ogled razstave našega vojnega in civilnega letalstva bo po naslednjem razporedu:
— Za vse občane 21. maja od 14. do 19. ure.
— Za vse občane in šolsko mladino 22 maja.
— Za vse občane 23. maja od 14 do 19. ure.
— Za rez. voj. starešine 23. maja od 9. do 14. ure.
— Za vse občane 24. maja.
— Za šolsko mladino 25. maja.
Ogled te zanimive razstave priporočamo vsem. za rez. voj. starešine aviacije in protiletalske obrambe pa je udeležba na tehničnem zboru obvezna, ter bo za nje organiziran avtobusni prevoz.
Dne 22.. 23. in 24 maja bodo mladino in občinstvo vozila letala »Inex-Adna« do Reke in nazaj za reklamno ceno.
ŠPORTNIKI IN ŠPORTNI FUNKCIONARJI! Dopisujte v Občinski poročevalec j Poročajte o športnih dogodkih v vaših organizacijah, mi pa jih bomo objavljali pod naslovom KRATKE ŠPORTNE NOVICE.
Uredništvo
Poročile o delu upravnega odbora
za izgradnio sm
Komisija tega sklada je v tem mesecu pregledala 3 prispele idejne skice za novo šolo na Rojah. izdelane pri Projektivnem ateljeju Ljubljana, pri Slovenija-projektu Ljubljana in pri Projektivnem biroju v Velenju. Ljubljana projekt naročene skice ni predložil v obravnavo. Komisija je soglasno ugotovila, da je izdelanemu programu najbližja in oblikovno najprimernejša skica, izdelana pri Projektivnem biroju v Velenju.
Pripombe ocenjevalne komisije k idejni skici, ki jo je pred-
pri projektivnem podjetju >Progresa Ljubljana in sklenila, da je treba projekt odkupiti, ter se za even. manjše spremembe dogovoriti z odgovornim projektantom.
Na podlagi programa izgradnje šolske mreže, razprave na seji občinske skupščine, na zborih volivcev in na seji občinske konference SZDL je upravni odbor sklada za financiranje izgradnje šolske mreže sprejel na svoji aprilski seji tudi program dela za leto 1970. Del tega programa danes objavljamo:
močju 490 šoloobveznih otrok. Nova šola bo imela kapaciteto G50 otrok ob enoizmensitem kabinetnem pouku za višjo in dvo-izmenskem pouku za nižjo stopnjo. Učilnic bo 13 za višjo stopnjo in 6 za nižjo. Poleg tena bo imeia šola upravne prostore, kabinete, večnamenski prostor, telovadnico m drugo. Idejni osnutek za šolo je sprejet. Sola. bo stala cca 7 milijonov dinarjev.
Prva naloga je sedaj izmera in odkup zemljišča za to šolo. Izmera bo končana še v maju.
razgrnitvijo projektov, z razgrnitvijo projektov, z razpravami v clru/beno-političnih organizacijah oz. Krajevnih skupnostih, pri čemer sklad pričakuje •;e večjo ang ižiranost vseh đl u/.beno-poiitičiiih organizacij s tem, da vst predloge sklada v raznih oblikah posredujejo čim širšemu krogu občanov.
Upravni odbor pričakuje k osnutku svojega programa "čimveč tehtnih pripomb, ki jih b° pri svojem delu upošteval, v kolikor bodo narekovali boljše rešitve.
Priprava   zemljišča   za šalo
Domžalc-Rojc:
Geodetski zavod SRS Ljubljana je na podlagi naročila Stai.o-
w't
X
4^
m m
Taka bo vhodna stran nove šole na Rojah po projektu, ki ga je upravni odbor sklada sprejel kot najprimernejšega
ložil Projektivni biro Velenje so bile naslednje: Pozitivno pri skici je, da ima:
— centralne garderobe
— učilnice za tehnični pouk v kleti
— nižje oddelke v nižjih etažah
— jedilnico ločeno od šolskih prostorov
— enostransko osvetlitev, Ki je cenejša in enostavnejša.
Sklep:
Komisija je ugotovila, da je varianta idejne skice iz Velenja z določenimi pripombami nai-boljša. Zato se ustvari kontakt s projektantom in se naj dela na tem projektu nadaljujejo.
Sola v Blagovici
Komisija je obravnavala dva predložena projekta za novogradnjo podružnične šole v Blagovici, izdelana pri Slovenija-projektu v Liubljani in pn pro-iektivnem nodjetju »Progres < Liubljana. Zaradi boljše obli-kovnosti in funkcionalnosti se je odločila za Droiekt ■-.delan
Priprave za gradnjo in gradnja šole v Blagovici:
Sola v Blagovici bo stala ca 000.000.— dinarjev. Imela bo dve učilnici, pisarno, kuhinjo, sanitarije in večnamenski prostor. Delno bo podkletena, v kleti bo peč za centralno kurjavo in večji kletni prostor, ki se bo lahko uporabljal za šolske potrebe. V nadstropju je predvideno stanovanje. Ker iz sredstev samoprispevka ne bo mogoče financirati tudi stanovanja, bo zanj treba najti druge vire (šola, koristnik).
Projekt za šolo je izbran. Rezervirano zemljišče za novo šolo leži v rezervatu hitro ceste. S projektantom in Ljubljanskim urbanističnim zavodom bo treba določiti mikrolokacijo. Takoj nato bodo gradbena dela oddana.
Šola Domžale-Roje:
Šola bo zajela območje, kjer sedaj ni popolne osemletke in otroci hodijo v šolo Dob, Domžale in Radomlje. Šolski okoliš bo obsegal: Koiieevo, Vir — nad zvezno cesto, Domžale — nad zvezno cesto. Rodico, Sp., Sr. in Ze. Jarše. Sedaj je na tem ob-
V tem mesecu bo tudi javno razgrnjen idejni projekt za to šolo v vseh prizadetih krajevnih skupnostih. Po obravnavi pripomb in predlogov bo naročen glavni projekt. Vzporedno bo tekla akcija za ureditev varnega prehoda preko Kamniške Bistrice. Komunalnih naprav za kompletni Sever I, kjer bo stala nova šola, še ni. Graditi jih bo treba istočasno kot šolo. Za te naprave bo treba poiskati druge vire sredstev.
Sklad bo pripravil gradivo o načinu financiranja prvih gradenj ter poiskal najugodnejšega izvajalca gradbenih in drugih dol. Redno obveščanje občanov in javnost dela upravnega odbora sklada bo zagotovljena z objavljanjem poročil v tisku, z
Gradnja nove šole v Blagovici je že dolgo nujna. Vas ima šolsko poslopje, v katerem je pouk že več kot 100 let. Stavba ni bila zidana za šolo, ampak preurejena iz stare mežnarije. Pod skupno streho sta šola in hlev, ki  je  še cerkvena last.
vanjskoga podjetja Domžale začel z razparcelacijo zemljišč Sever I. že v mesecu februarju-Zaradi slabega vremena se je delo na terenu — zakoličenje-//.meritev — podaljšalo za en mesec. Ker je zemljišče, ki g8 bo zajemala bodoča šola v sklo" pu projekta Sever I., se ni dal" izdvojiti samo kompleksa šole> ampak je bilo treba obdelati celotno področje.
Terenska dela, zakoličenje izmere so bile že končane. P'' sarniška obdelava kompleksa, §1 ga zajema bodoča šola. pa se b" dala izdvojiti in obdelati do 20-maja.
Po tem datumu se bo lahk° začel odkup v poštev prihajaj"' čih parcel.
Prostori že dolgo oziroma nikoli niso ustrezali za pouk. Sola i"19 dve majhni učilnici in skromn0 stanovanje. Poslopje je zidan" iz kamna in zelo vlažno. Sani' tarna inšpekcija vsako leto tavlja, da je gradnja nove šole potrebna,
Kako je z gradnjo nove šole v Blagovici
Zato so pred letom dni Bla-govčani več kot 90 °/o glasovali za uvedbo samoprispevka za gradnjo nove šole. S tako visokim odstotkom so ljudje dokazali, da so tudi pripravljeni sodelovati pri gradnji. Poleg plačevanja samoprispevka so ljudje prispevali še 54 m3 lesa in 300.000 SD. Ker ljudem ni vseeno, kako bo z gradnjo nove šole v Blagovici, je KS Blagovica februarja na svoji seji imenovala štiričlansko komisijo, da poizve na občini, kako potekajo priprave za gradnjo. V razgovoru s predsednikom občine in predsednikom upravnega odbora sklada je komisija zvedela, da se bo z gradnjo šole pričelo še letos, in da bo v jeseni gotova.
Upravni odbor sklada je priskrbel za načrte, zemljišče za novo šolo je šolska last že od 1- 1958 in je na njem bila določena lokacija za novogradnjo. Na parcelo je možen dovoz z vsakim vozilom, preko nje je napeljan vodovod in elektrika. Vse to bo gradnjo zelo poceni-
Trdimo lahko, da ni gospodarske dejavnosti, ki ne bi bila Posredno vezana na turizem. Prav gotovo pa to drži vsaj za vse tiste veje proizvodnje, ki nudijo blago široke potrošnje ter za celotno področje prometa in storitev. Zato ne moremo ocenjevati ekonomskih efektov turizma le po dohodku, ki ga ustvarjajo gostinska podjetja in potovalne agencije. Turizem namreč oplaja številne gospodarske panoge, povečuje zaposlenost, ima izreden vpliv na Plačilno bilanco s tujino itd. Za klasične turistične dežele, kakršni sta npr Švica in Italija, je značilno, da je celotno gospodarstvo naravnano v to, da služi turizmu. Skladno s tem te dežele načrtujejo nadaljnji gospodarski razvoj in določajo gospodarske instrumente.
Način turistično gostinskega gospodarjenja in razvoja v občini Domžale je še na nizki stopnji, saj tudi v letu 1969 ni bilo vidnejšega napredka. Za ilustracijo samo neka.i podatkov; Iztržek v gostinstvu je bil večji od prejšnjega leta le za 13 %, od tega za 9*lt zaradi višjih cen, tako da se je količinski promet povečal dejansko samo za 4°/o. V družbenem sektorju je bil iztržek večji za 17 %. Kljub temu. da smo glede na nove kapacitete pričakovali hitrejši porast, se je promet le Prelival, posebno v samih Domžalah.
V celotnem zasebnem gostinstvu se je promet povečal za •10%. v strukturi zasebnih gostišč v občini namreč prevladujejo taka. kjer se promet iz leta v leto bistveno ne povečuje, rili Pa celo upada. Okoli 10 zaseb-
lo. Zemljišče leži v rezervatu hitre ceste, a kljub temu bo za šolsko poslopje dovolj prostora.
KS Blagovica je na svoji seji aprila že imenovala gradbeni odbor, ki mora voditi delo za pripravo gradnje nove šole ter
nih gostišč, posebno na področju Domžal, je doseglo znatno višji porast (od 30 do 80 %) kot je bil dosežen v poprečju tako v zasebnem kot tudi družbenem sektorju in kaže na to, da se s kvalitetnejšo ponudbo, predvsem pa s povečanjem prometa hrane lahko dosegajo boljši rezultati.
Tudi doseženi turistični promet, izražen v številu prenočitev, je izredno skromen. Povečanje prenočitev domačih gostov (59 "/o) gre v glavnem na račun sezonskih delavcev iz drugih republik: povečanje prenočitev tujih gostov (23%) pa na udeležbo raznih seminarjev in posvetovanj v Grobljah. Kljub ugodni tranzitni legi in vpadnici v Ljubljano so v občini v turistični sezoni ostale nezasedene zasebne sobe in tudi neurejeni domžalski camping.
Elementat na osnova za razvoj turizma in turističnega gospodarstva so bodisi naravni pogoji bodisi dediščina, ali izjemno kulturna dediščina, ali izjemno ugodna prometna lega in podobno. Predvsem se postavlja v tej zvezi vprašanje ali so vsi ti in še drugi pogoji v naši občini dovolj ocenjeni in ekonomsko izkoriščeni, ali imamo dovolj gospodarskih objektov za potencialne potrebe sedanjega in razvijajočega se turističnega povpraševanja. Skratka. kaj lahko turistu nudimo, s čim in kako naj ga privabimo in obdržimo.
Cilj nadaljnje turistične razvojne politike v republiki je. da se izgradi neka.i večjih kompleksno urejenih turističnih centrov, ki bodo sposobni imeti daljšo turistično sezono ter kon-
biti stalno v zvezi z upravnim odborom sklada. Člani gradbenega odbora so si že ogledali načrt za novo šolo v Šentilju, ki je zgrajena po tem načrtu. Stavba ustreza, odpraviti bo treba le nekatere pomanjkljivosti.
kurirati klasičnim turističnim deželam. Poudarek je dan tudi enotnemu nastopanju npr. pri bankah, kajti individualno nastopanje ne vodi k uspehu. Načrti, ki so v izdelavi, predvidevajo izgradnjo večjega števila turstičnih centrov, tako v Zgor-njesavski dolini z žarišči v Kranjski gori, v Bohinju, na Bledu, vključuje pa se tudi območje Škofje Loke. Tržiča, Velike planine in Krvavca in Zgornja Savnjska dolina. Tudi za Pohorje so projekti v zaključni fazi. Izredno ugodne pogoje za razvoj turizma imajo slovenska zdravilišča katerim je dan v planu ustrezen poudarek.
Republiški plan domžalskega območja ne zajema, kljub temu pa je potrebno, da za domžalsko območje poiščemo ustrezno mesto v razvoju slovenskega turizma. Predvideva se kompleksna izgradnja rekreacijskega centra Kolovec. Pri pridobivanju turistov se bo izkoriščala prednost ugodne tranzitne lege. Bližina Ljubljane in drugih poslovnih centrov v občini nakazuje možnosti za razvoj poslovnega in izletniškega turizma. V zvezi s to prednostjo bi bilo potrebno tudi v samih Domžalah, kot poslovnem, političnem in kulturnem centru občine, pristopiti k izgradnji ustreznih gostinsko prenočitvenih kapacitet in omogočiti čim enostavnejši dostop v sam kraj.
Izkoristiti bi morali mnoge že obstoječe objekte v raznih krajih občine, ki bi jih bilo potrebno urediti in nanraviti privlačne ter z njimi z učinkovito propagando stalno ali občasno privabljati čim več turistov.
v zvezi z lokacijo, se bodo dela
Pred dnevi je bila v Blagovici tud1, že komisija iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda in projektant Določili so mikroio-kacijo. in ko bo to lokacijo potrdil še Cestni sklad SRS, M bodo dela lahko pričela
Jelak Markovšek
0
V mnogo večji meri bomo razvijali izletniški turizem, za katerega imamo mnoge prednosti: predstavljamo zaledje Ljubljane, imamo mnogovrstne izletniške točke: Limbarsko goro. Volčji potok. Kolovec Gobaviea. Dobeno. Rašica. Šumberk, Zlato polje itd., in druge zgodovinske kulturne spomenike. Seveda zahteva izletniški turizem urejenost krajev jn cest. ohranjenost spomenikov ter mnogovrstne ponudbe izletnikom. Želimo tudi. da bi vključili v razvoj turizma kmetijska gospodarstva, posebno na območju Zlatega polja, Črnega grabni in Moravske doline. Pri naših sosedih je marsikateremu kmetu turizem že primarna dejavnost, medtem ko je kmetijstvo po višini dohodkov na drugem mestu. Pri pospeševanju te zvrsti turizma bi se morali angažirati poleg kmetov tudi turistična društva z vzgojno instruktažnega vidika družbeni sektor gostinstva pa 7. vlaganjem sredstev, za svoje usluge pa bi zaračunavali določeno provizijo. Tako bi lahko imela koristi zasebnik in družbeni sektor gostinstva ali turizma.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na propagando, ki bo učinkovita le. če bomo znali gosta ne le privabiti, ampak tudi obdržati s tem. da rnu bomo ponudili vse, kar sodoben turistični potrošnik zahteva Vse navedene misli in možnosti za razvoj turističnega gospodarstva naj bi vseboval orogram turističnega razvoja, h kateremu pristopamo v zvezi z izdelavo ce)otn»ga sredmeročne-ga razvoja gospodarstva občine
L. S.
Turistično gospodarstvo ie potrebno razvijati
Premet, nesreče in prometni problemi w letu 1969
Na območju naše občine jc bilo v pretekicm letu naslednje število prometnih nesreč:
a) 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom. 218 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in 65 prometnih nesreč samo z materialno škodo nad 5.000 din. Skupaj 311 ;
b) v prometnih nesrečah je bilo: 31 mrtvih (23 je bilo mrtvih na mestu nesreče. 8 jih je umrlo pozneje). 149 hudo poškodovanih in 159 lažje poškodovanih. Skupaj 339 Materialne škode je bilo za 1 851.960 din.
Prometn" nesre-.';.: po dnevih: največ nc;reč je bito ob sobotah, in šieer 53. sledi nedelja z 49, torek s 44. ponedeljek in sreda po 43, četrtek 42 in petek 37
Promet rte nesreč? po mesecih:
septembru in oktobia po 40, decembra 32, avgusta 31, maja 30, aprila 29, i'inija .'.7 julija 23. novembra 20. januarja 14, februarja 13 in marca 12.
Vzroki prometnih nesreč in vozniki povzročitelji:
a) največ prometnih nesreč se pripeti zaradi:
— neprimerne hitrosti glede na pogoje ces;e, vremena in gostote prometa,
— nepravilnem prehitevanj'.!,
— neupoštevanju znakov in oznak na voziščih.
— neupoštevaniu prednosti,
— vožnje po sredini vozišča ali po levi strani.
— nepravilnega prehitevanja.
— drsenja ah zanašanja vozila,
— nepravilne varnostne razdalje pri vožnji v koloni itd.
— psihičneg i stanja in premajhne izkušenosti voznika,
— vpliva alkohola,
— nepazljivosti ali raztrese-nosti med vožnio.
Ženske povzroče le kakih 3 '/o prometnih nesreč.
Kdo so žrtve prometnih
nesreč:
a) mrtvi: 13 pešc;v. 7 sopotnikov in 7 kolenrjev, 3 vozniki osebnih avtomobilov in 1 motorist.
b) hudo Doškodovani: 38 sopotnikov. 32 vodnikov osebnih avtomobilov, 31 pešcev, 23 ko-lesanev, 15 mopedistov. 3 vozniki tovornih avtomobilov.
c) lahko poškodovanih: 51 --o-potnikov, 44 voznikov osebnih avtomobilov. 24 kolesarjev, 23 pešcev, 14 mopedistov, 2 motorista in 1 voznik tovornega avtomobila.
Obravnavanih in raziskanih je bilo v letu 1969 6 pobegov povzročiteljev prometnih nesreč.
— prometne nesreče, ki so jih povzročili otroci:
a) samo udeleženih je bilo 7 otrok.
b) povzročiteljev je bilo 27 otrok.
Do 7 let sta bila dva mrtva in 8 telesno poškodovanih, od 8— 14 let 1 mrtev in 9 telesno poškodovanih, od 15—18 let 7 telesno poškodovanih in od 19 let naprej 2 telesno pokšodovana.
V letu 1969 so organi milice vložili 1935 predlogov za prestopek po temeljnem zakonu o varnosti v cestnem prometu zaradi prekrškov v prometu; mandatno kaznovanih takoj na mestu pa je bilo 1694 oseb.
Zaradi vožnje v vinjenem stanju je bila 16 voznikom odvzeta kri. zaradi suma vinjenosti pa 109 voznikom.
Zaradi vožnje v vinjenem stanju je bilo 392 voznikom odvzeto vozniško dovoljenje za 12 ur. Med njimi je bilo veliko voznikov, ki so vozili vinjeni, doma izven naše občine.
Zaradi poskusa vožnje v vinjenem stanju štirim udeležencem, v prometnih nesrečah pa v 38 primerih.
Uporaba alkoskopa:
Vožnja v vinjenem stanju 440-krat, zaradi suma vinjenosti pri prometnih nesrečah pa 136-krat.
Operativno tehničnih pregledov je bilo opravljenih 2696.
Drugi ukrepi:
— izločanje počasnih vozil 355
— drugih vozil 263
— obvestila cestnim podjetjem 157
— izsleditev ukradenih vozil: 8 motornih koles, 3 ostala motorna vozila in najdenih 97 koles
— prijetih 43 sumljivih oseb na motornih vozilih.
V občini imamo:
— voznikov motornih vozil 6.716, od tega žensk 1.377,
— motornih vozil 5.015. od tega registriranih 550 v letu 19f!9
Kje je bilo največ prometnih nesreč:
Največ na oseku Zelodnik-Dob. in sicer 25. od tega 1 s smrtnim izidom in 10 s telesnimi poškodbami.
Sledi cesta od Stoba do Depa-le vasi s 23 prometnimi nesrečami, od tega 2 s telesnimi poškodbami, druge le z materialno škodo.
Od virskega mostu do deteljice se je pripetilo 22 prometnih nesreč, od tega 2 s smrtnim izidom in 10 s telesnimi poškodbami.
Preserje 26 prometnih nesreč, od tega fi s telesno poškodbo: od Depale vasi do Trzina 1.1 prometnih nesreč od tega 1 s smrtnim izidom in 10 s telesnimi poškodbami.
Radomlje 17 prometnih nesreč, od tega 5 s telesnimi poškodbami.
Novo domžalsko komunalno podjetje, ki jc nastalo z združitvijo Cestnega podjetja in Vodovoda, se je letos resno lotilo popravila na nekaterih krajih močno poškodovanega asfaltnega cestišča. Dela so sedaj v glavnem že opravljena, vendar ljubljanska cesta v Domžalah že kaže, da jo bo treba v celoti prevleči s še eno plastjo asfalta
V Trzinu 16 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in
6 s telesnimi poškodbami. Vir s 16 prometnimi nesrečami, od tega 2 s smrtnim izidom in 12 s telesno poškodbo.
Od Trzina proti Dobravi 14 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 8 s teltsno poškodbo.
Od Deteljice do Stoba 14 prometnih nesreč od tega 1 s smrtnim izidom in 4 s telesnimi poškodbami.
Lukovica 14 prometnih nesreč od tega 1 s smrtnim izidom in
7 s telesno poškodbo.
od Trzina proti Mengšu 14 prometnih nesreč, od tega 8 s telesno poškodbo.
Bukovčeva cesta na Viru 10 prometnih nesreč, od tega 8 telesno poškodovanih.
Savska cesta Domžale, 13 prometnih nesreč, od tega 6 telesno jjoškodovanih.
Rodica—Jarše, 13 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 4 telesno poškodovani.
Trojane, 12 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 5 s telesno poškodbo.
Prevoje, 11 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 4 s telesno poškodbo.
Dragomelj 10 prometnih nesreč, od tega 2 s telesno poškodbo.
Količevo 8 prometnih nesreč, od tega 5 s telesno poškodbo.
Šentvid 10 prometnih nesreč, od tega 1 s telesno poškodbo.
Moravče 6 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 2 s telesno poškodbo.
Ulica talcev Domžale S prometnih nesreč, od tega 2 s telesno poškodbo.
Posebej moramo omeniti prometne nesreče v Domžalah in Mengšu:
v Domžalah na Ljubljanski in Kamniški cesti je bilo 78 prometnih nesreč, od tega 15 s telesno poškodbo:
v Mengšu (z Blojčevo, Kidričevo   in   Glavnim   trgom ter
Kamniško, Prešernovo in Gorenjsko cesto) pa 46 prometnih nesreč, od tega 1 s smrtnim izidom in 19 i telesno poškodbo,
StatUtika o prometnih nesrečah, mrtvih in ranjenih, ki jih je iz leta v leto več in o vedno vefji materialni škodi je za-krbljujoča.   Pokol   na cestah
.....amo zaustaviti, ker bomo le
tako zaščitili tudi sami sebe.
Kaznovalna politika se mora zaostriti, preganjati moramo vse, ki vozijo v vinjenem stanju in postopke pri sodniku za prekrške in na sodišču pospešiti.
Poleg tega pa organi Milice predlagajo še naslednje ukrepe:
— pripravi naj se osnutek odloka o prometnem redu v občini s primernimi sankcijami,
— nekateri odseki Ljubljanske ceste v Domžalah naj se predvidijo za dovoljeno parkiranje. S tem bi se omejila neprimerna hitrost, hkrati pa bi dobile Domžale lepši videz,
— nujno je nadaljevanje izgradnje obvoznice Domžale, Vir, Dob. Zelodnik, prometni znaki in druge oznake na cestah morajo biti dobro vidne,
— posebej je potrebno označiti prehode na cestiščih pred šolami in postaviti znake z napisi ŠOLA,
— na vseh vpadnicah v Domžalah in Mengšu postaviti znak: prepovedano prehitevanje motornih vozil,
— znak omejitve hitrosti pred Dobom prestaviti že pred Ze-lodnik,
— prav tako predlagamo, da se prestavi znak za omejitev hitrosti na Gorenjski cesti v Mengšu že pred samo naselje,
— predlagamo označitev prostorov za parkiranje pred veleblagovnico, pred trgovino Slo-venija-avto in pred Samopostrežno trgovino v Domžalah,
— prehod za pešce je potrebno označiti tudi na Prevojah, v Šentvidu in v Lukovici,
— urediti je treba evidenco motornih vozil.   PM Domžale
Podatki, ki bodo zanimali motorizirane občane
Ob zboru obrtnikov v Domžala
V začetku letošnjega leta smo v razvoju motorizacije v naši državi dosegli dva pomembna mejnika. Po podatkih statistične službe smo imeli 1. januarja 1070 v vsej državi registriranih več kot milijon motornih vozil vseh vrst in na ta dan je bilo V državi nad 20.000 km cest z urejenim sodobnim cestiščem.
Število motornih vozil je bilo naslednje:
Motorna kolesa in mopedi ....... 351.879
Osebni avtomobili .   . 5(i().535
Avtobusi..... 13.263
Tovornjaki..... 95.315
Traktorji za vleko .   . 26.348 Specialna vozila .   .   . 9.504 Skupaj: 1.056.842
Zanimivo pri tem pa jc, da je od celotnega števila osebnih avtomobilov kar 518.557 vozil ali 92 °/n v privatni lasti in da je med celotnim številom tovornjakov tudi kar 29.311 takih, ki imajo privatnega lastnika.
Krko izgleda naša cestna mreža? (v km)
Cest s sodobno urejenim
cestiščem...... 20.021
Makadamskih cest    .   . 37.891 Cest brez utrjenega cestišča .......21.020
Skupaj 78.932
Ce upoštevamo, da so za sodoben avtomobilski promet pri-merne samo sodobno urejene, tj. tlakovane ceste, potem vidimo, da pride na vsak kilometer sodobnega cestišča 53 motornih vozil vseh vrst, če pa pri tem upoštevamo samo osrbna vozila, tovornjake in avtobuse pa 34.
Kljub temu. da jc bilo v zadnjem obdobju, t. j. v letih 1965 do 1969 zgrajenih oz. obnovlje-
nih in moderniziranih 8.424 km cest v državi, je razvoj motorizacije mnogo hitrejši, kakor pa dinamika gradnje sodobnih cest. Posledica tega nesorazmerja pa je, da je gostota prometa na naših cestah vedno večja, temu pa nujno sledi tudi vedno večje število prometnih nesreč z vedno večjo materialno škodo in vedno večjim številom človeških žrtev.
Pospešena izgradnja cestne mreže v naši državi je zato ena naših najnujnejših najog v bližnji prihodnjosti. Za to se zavzema tudi vsedržavna organizacija motoriziranih občanov. Avto-moto zveza Jugoslavije prek Avto-moto zvez v republikah in Avto-moto društev. Uspešnost dela te organizacije pa je odvisna tudi od števila članov, ki to Organizacijo sestavljajo. Prav tu pa moramo ugotoviti, da so mnogi lastniki motornih vozil vse preradi polni kritike na račun dola Avto-moto društev, sami pa ne čutijo potrebe, da bi postaii njegovi člani, t.j. člani društva, ki edino zastopa njegove interese in se bori za uresničenje upravičenih zahtev. Danes niti vsak peti lastnik motornega vozila ni član svoja strokovne organizacije in prav tu je poglavitni vzrok, da tucli organizacija nima tiste vcijave in ii. ~e teze. kot bi jo imela, če bi za lijO kot organizirani člani stali vsi lastniki motornih vozil.
In kako je v Dom;"aiah? Tudi domžalsko avto moto društvo, enako kot druga v občini (Men-geš. Lukovica. Moravče) zajema le manjši del motoriziranih občanov, medtem ko se večini zdi škoda plačati članarino, čeprav uspehi, ki jih ta organizacija dosega, koristijo ne samo članom ampak vsem, ki se vozno po naših cestah. F.
Za 27. april, praznik OF,_ so učenci osmih razredov domžalske I. osnovne šole priredili akademijo v dvorani Delavskega doma na Viru.
Mladi izvajalci so pod vodstvom svojih učiteljev izvedli ■ zelo lep in kar je še posebno zadovoljivo, kvaliteten program. Poleg l-ecitacij. glasbenih točk g dveh telovadnih nastopov sta MU osrednji točki, odlomek i* pinžgarjeve Verige in zborna recitacija. V teh dveh točkah je gledalec lahko opazil vrsto talentov, ki bi mogli v primernem °kolju (društvu) in pod strokovnim vodstvom doseči zavidljivo višino umetniškega ustvarjanja. Kakšna škoda, da so kulturne razrnero v Domžalah tako ne-
ugodne, da morajo mladi talenti, ki jih ni malo, žalostno propasti in ostati nezapaženi. Tu mislimo predvsem na igralske talente, ki res nimajo nobenih pogojev za udejslvovanja. Kdino za glasbene talente skrbi ZGI Domžale, kar je močno čutiti v kulturnem življenju Domžal. Tu bi morala predvsem mladina zagrabiti za delo, marsikdo od starejših bi pa verjetno rade volje pomagal.
Zal, se do danes to še ni zgodilo. Upajmo, da se bo nekoč le našel kdo, ki bo organiziral delo z mladino, ker le tako lahko pričakujemo na predek na teh, sedaj precej zanemarjenih področjih kultumofla udejstvova-nja. U.
Zbora obrtnikov, ki ga je organiziral svet za obrt skupščine občine Domžale 10. 4. 1970 v kino dvorani, se je udeležilo približno 200 obrtnikov in drugih povabljenih. Dnevni red je bil zelo obširen, saj je zajemal probleme obrtništva in zasebnega dela Z vseh plati: dosedanji razvoj in programiranje te dejavnosti, obdavčenje obrtnikov in predloge za spremembe, spremembe pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju obrtnikov in zaposlene tuje delovne sile, delo Gospodarske zbornice in njenega strokovnega odbora za področje obrtništva ter delo Združenja zasebnih obrtnikov.
V letu 1969 je bilo v občini Domžale registriranih 545 zasebnih rednih obrtnih delavnic ali nosMeljev obrti. Pri teh zasebnih obrtnikih je bilo zaposlenih 220 KV delavcev in 203 NK delavci, skupaj torej zaposlenih 423 ljudi, v uku pa je bilo 270 vajencev.
Zasebna obrt v občini Domžale je močna gospodarska panoga, saj predstavlja v družbe-nom proizvodu zasebnega sektorja 31,3 "/o. v družbenem proizvodu skupnega gospodarstva pa 15.8 "/o. Zaradi številčnega stanja obrtnikov in zajKislene tuje delovne sile in tudi zaradi doseganja rezultatov lahko zaključimo, da občinska skupščina Domžale daje pomenu obrtništva v narodnem gospodarstvu primer jn poudarek in stremi za njegov nadaljnji razvoj.
Zanimiv pa je tudi pregled zasebne obrtne dejavnosti po obrtnih panogah Na dan 31/12-1969 je bilo stanje obrtnikov po panogah naslednje:
E'tan.te oiii mikov
1. Predelovanje nekovin 11
2. Predelovanje kovin . 134
3. Izdelovanje električnih aparatov .... 8
4. Izdelovanje kemičnih izdelkov..... 4
5. Predelovanje lesa .   . 69
6. Predelovanji   papirja 5
7. Predelovanje tekst, izdelkov..... 55
8. Predelovanje usnja   . 30
9. Izdelovanje živil   .   . 33
10. Knjigoveznice   ... 1
11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov .... 36
Srtan.je obrtnikov
12. Stavbna obrt   .   . .
13. Osebne in druge storitve .......
70
Kljub številnim obrtnikom in raznovrstnosti panog pa .te pri pregledu ugotovljeno, da imamo v vsej občini samo 8 čevljarjev, od katerih je večina že tik pred upokojitvijo, da imamo samo 2 podkovska kovača in nobenega, ki bi popravljal kmetijske stroje in orodje. Ravno tako je vedno manj krojačev in šivilj, pa tudi vodovodarjev in električar-jev za manjše storitve primanjkuje. Zaradi tega je občinska skupščina sprejela olajšave (29. člen odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale ■ — Ur. vestnik 2'69) za zavezance prispevka od opravljanja storitvene obrtne dejavnosti, ki so na novo začeli z opravljanjem take obrtne dejavnosti. Olajšava se prizna za prvo leto poslovanja v višini 50 %i od odmerjenega prispevka, ki pripada občini. Namen te olajšave je vzbuditi interes za storitvene obrtne dejavnosti, predvsem za tiste, ki so deficitarne.
Ker pa je vsak razvoj pogojen tudi i pravilnim planiranjem, se mora programirati tudi razvoj obrtne dejavnosti, tako zasebno kot družbeno, zato spada med naloge sveta za obrt tudi izdelava orograma razvoja obrti v občini.
Zaradi iega in pa, da bi napravili čim bolj realen program razvoja obrti, so bili poslani vsem obrtnikom vprašalni listi in navodila za njihovo izpolnjevanje. Večina obrtnikov je vpra-šalne liste že izpolnila. Pričakujemo pa, da jih bodo tudi ostali, saj bodo vsi podatki zbran: na ta način, služili za izdelavo pregleda realnega stanja in opremljenosti obrtne dejavnosti. Iz tega pregleda bo razvidno tudi pokrivanje potreb potrošnikov ah proizvajalcev po obrtnih storitvah in izdelkih.
Take ugotovitve sedanjega stanja na področju obrtništva So realna osnova za srednjeročni in dolgoročni program razvoja obrtništva, ki bo lahko sestavni del programa gospodarskega razvoja občine.
M. S.
MPZ Sdsimlale
Domžalski mešani pevski zbor. ki je že vrsto let deloval pod okriljem Svobode Domžale, se je odločil, da se osamosvoji pod imenom »Mešani pevski zbor Domžale« ali na kratko »MPZ, Domžale.«
Pred nedavnim je imel svoj ustanovni občni zbor, na katerem je izvolil organe, sprejel statut in 'orinalno sprejel sklep, da bo oo.iej samostojno kultur-no-prosvetno društvo. Vzrokov •za to je več, glavni je pa ta, da
Svoboda Domžale že več let ni uspela izvoliti niti odbora in je bila društvo samo nn papirju. Ker se morajo letos društva ponovno registrirati, so bil: pevci v skrbeh, da bi ostali neregi-strirani. zato so se odločili za ta korak, ker Svobodi Domžale dejansko že zdavnaj več ni, letos bo pa še formalno jjreneha-la eksistirati.
MPZ Domžale želimo veliko uspehov pri njegovem delu
Nekatere aktualne naloge komunistov v Domžalah
Na zadnji seji sekretariata osnovne organizacije ZK Domžale so razpravljali o dejavnosti komunistov na raznih področjih družbenega dela v krajevni skupnosti Domžale.
Sprejeli so predlog programa dela. ki ga je te dni sprejela tudi osnovna organizacija. V tem okviru je bilo te dni v"ma-li dvorani Komunalnega centra zanimivo predavanje Zdenka Roterja, znanstvenega sodelavca visoke šole za politične vede v Ljubljani, o vprašanjih religije v našem življenju Po predavanju je bil razgovor o nekateri h konkretnih vprašanjih delovanja cerkve v naši republiki in občini. V maju se bodo sestali na razširjenih sejah sekretariata OOZK predstavniki športnih organizacij iz Domžal, ki bodo razpravljali o nadaljnji poživitvi športnega dela v Domžalah in sodelovanju med organizacijami, še posebej bodo obravnavali predlog o ustanovitvi enotnega
športnega društva v Domžalah. Druga seja, ki se je naj bi udeležili predstavniki vseh društev in družbeno-političnih organizacij športnikov, gasilcev, radioamaterjev, RK itd., bo posvečena dejavnosti teh organizacij na področju priprav splošnega ljudskega odpora.
Najpomembnejši bo vsekakor razširjeni sestanek vseh komunistov z območja krajevne skupnosti Domžale v juniju, na katerem bodo razpravljali o predlogih za nadaljnji razvoj Domžal, zlasti še o urbanistični ureditvi in stanovanjski izgradnji, razvoju šolske mreže in otroškega varstva. Po pričakovanju naj bi na tem delovnem sestanku sprejeli nekatera temeljna stališča, ki naj bi jih komunisti uresničili s svojo aktivnostjo v raznih organih in organizacijah, katerih dejavnost je neposredno povezana z razvojem Domžal.
Našli so skupni jezik
Mrtvilo, ki je nekaj časa vladalo na območju krajevne konference SZDL Blagovica, je mimo Ta aktivnost je bilo posledica nesoglasij in pa kadrovskih problemov. Občani so postali pasivni tudi zaradi starih, neizpolnjenih obljub. Vendar o popolni neaktivnosti le ne moremo govoriti, saj so v tem obdobju uredili nekatere komunalne zadeve in se odločili za samoprispevek, s čimer so dokazali, da so k dolgoletnim zahtevam po izgradnji šole v Blagovici pripravljeni prispevati tudi svoj delež. Ta odločitev je prinesla v kraj takoj večjo aktivnost. Razgovor s predsednikom Krajevne organizacije SZDL za Blagovico je potrdil gornje ugotovitve, poleg tega pa predsednik tudi meni. da je sedaj osnovna naloga politične organizacije, da preskrbi za usklaieno delo vseh družbeno-političnih činitcljev. Mnenja sem. je dejal, da bomo edino s skupnimi napori in enotni uresničili postavljeno na-
logo. V zvezi s skorajšnjim pri-četkom gradnje šole je bil mnenja, da se morajo sestati vodstva vseh organizacij in postaviti gradbeni odbor. Le-ta naj bi bdel nad gradnjo in skrbel za organiziranje dodatnih sredstev in pomoči s strani občanov, katero so posamezniki že obljubili.
Krajevna konferenca SZDL in ZM sta ob prazniku žena poskrbela za prijetno srečanje in zabavo vseh žena z našega področja. Organizirano je bilo tudi srečanje in pogostitev krvodajalcev.
»ZačeLi smo in ne mislimo odnehati kljub temu, da so pred nami še mnoge naloge. Izvršni odbor krajevne konference ima v izdelavi program dela, ki se bo nanašal predvsem na usklajevanje dela vseh organizacij, na razvoj turistično gostinskih uslug v kraju, odnosih do borcev in aktivistov, skrb za onemogle in socialno šibke.,« je zaključil predsednik ta najin razgovor. Gabrovšek
Kulturna skuonost — da ali ne
Enako kot drugod v Sloveniji tudi pri nas razpravljamo o pogojih za oblikovanje kulturne skupnosti občine Domžale. Ze na samem začetku pa se vprašujemo, ali ne menjamo samo naslova (firme) in drugega nič.
Poglejmo resnici v oči. kaj od kulture še imamo, poleg profesionalnih ustanov in nekaterih prizadevnih kulturnih skupin Vsa pohvala pripada profesionalnim ustanovam, ker se vključujejo v širšo kulturno dejavnost. Ravno tako, oziroma še večje priznanje zaslužijo ama-
terske skupine in posamezniki, ki vztrajajo na poti kulturnega poslanstva. Dejavnost, ki jo le ti razvijajo, pa nikakor ne zadostuje in stalno je prisotno vprašanje, kje. kdo in kakšne kulturne dejavnosti, bi kazalo razvijati. Občani, posebno v večjih središčih, pogrešajo sodobne oblike kulturne dejavnosti, kot so na primer organizirana klubska dejavnost raznih smeri, debatni krožki, umetniški večeri itd.
Mlajšim občanom primanjkuje mentorjev, organizatorjev raz-
ličnih oblik kulturnega izživljanja. Zveza kulturno prosvetnih organizacij po dosedanjih izkušnjah sodeč ni sposobna organizirati in tudi ne zainteresirati občane za aktivno vključevanje v dejavnosti kulturnega značaja. Morda je en del vzrokov za stanje, kakršno vlada pri nas tudi v po.jmovan.ju, da je kultura posebna oblika negospodarske porabe, ali z drugimi besedami neproduktivna in postranska dejavnost v naši družbi. Zaključek razmišljanj okrog tega pa je v vsakem primeru lahko samo eden: kulturne skupnosti je potrebno ustanoviti in aktivnost na tem področju poživiti.   Vse    razprave pred
ustanovitvijo kulturne skupnosti bi morale sloneti na konkretni analizi stanja in na osnovnem izhodišču, da je kultura v naši družbi združevalni element, ki je in mora biti prisoten v urejanju vseh javnih zadev. Ce bomo v razpravah izhajali iz analize stanja in že izoblikovanih načrtov o razvoju kulturne dejavnosti ter upoštevali posebnosti, ki izvirajo iz preteklosti, potem smo najbrž na poti sanacije stanja, ki mora v končni fazi pripeljati do osnovanja kulturne skupnosti, ki bo samoupravno urejala, usmerjala in vodila politiko celotne kulturne dejavnosti v občini.
Franc Gabrovšek
PIONIRJI I. OSNOVNE SOLF ZA 25. OBLETNICO OSVOBODITVE
V soboto, 25. maja, na 25. obletnico osvoboditve, so pionirji I. osnovne šole v Domžalah priredili zelo uspelo akademijo v počastitev srebrnega jubileja zmage nad fašizmom in uresničitve teženj vseh naprednih ljudi našega in vseh jugoslovanskih narodov.
Akademija jc bila tehnično in režijsko odlično pripravljena, njen moto pa je bil: »Upor, trpljenje, zmaga!« Osrednja in nedvomno najmočnejša točka je bila več kot pol ure trajajoča zborna recitacija z 90 nastopajočimi, ki je tako sugestivno prikazala trpljenje slovenskega naroda med okupacijo, da je gledalce spreletaval srh in so jim prišle solze v oči, posebno še zaradi res kvalitetnega podajanja in nekaterih odličnih recita-torjev — igralcev. Zaključek celotnega podajanja pa je izzvenel v veselem ritmu narodnih plesov šolskega folklornega krožka, ki so ponazarjali spontano veselje ljudstva ob zmagi in koncu trpljenja.
K uspehu prireditve so v veliki meri pripomogli tudi gledalci, ki so popolnoma napolnili telovadnico šole ter z zanimanjem in odobravanjem spremljali izvajanja učencev.
Ker je bil v domžalski hali sejem, ki ga je priredilo trgovsko podjetje »Napredek«, je bila to v Domžalah edina prireditev v počastitev te pomembne obletnice, vendar lahko rečemo, da so pionirji I. osnovne šole svojo nalogo odlično opravili in praznik zmage dostojno proslavili. J. U.
Kaj predvideva program kra-evne skupnosti Domžale glede urejanja cest
V programu KS Domžale za leto 1970 je dan velik poudarek cestam, ki spadajo pod njeno območje. To je povsem razumljivo zaradi tega. ker imamo v samem centru Domžal take ceste in ulice, ki so ob deževju skoraj neprehodne in nikakor niso v ponos kraju.
Zaradi tega je svet KS razpravljal o tem vprašanju in sprejel določene sklepe:
— makadamske ceste je potrebno redno vzdrževati;
— postopoma je treba sodobno urediti ceste na vsem območju Domžal:
— urediti dohode v Domžale
»n to z ljubljanske in celjske strani, da bi ljudje lahko prihajali v Domžale.
Danes že lahko ugotavljamo, da se program postojjno realizira, kajti Cesta talcev je bila že asfaltirana Ta cesta je bila mnoga leta predmet razprav, ker je bila največkrat neprevozna oz. ni omogočala varnega prometa niti avtomobilom niti delavcem, ki so po njej hodili na delovna mesta. Akcija za zbiranje sredstev, katere pobudnik je bila KS, je uspela in tako Je bila cesta dograjena do predvidenega roka, tj. do 25. aprila
Da
Je prišlo do realizacije dol-
goletnih prizadevanj se je potrebno zahvaliti posameznim kolektivom in predvsem občanom, ki so s prispevki omogo-f'ii, da je bila cesta asfaltirana. Ko bo urejena še javna razsvetljava ob njej in popravljen most čez Kamniško Bistrico bo la cesta v celoti res služila svojemu namenu. Celotni stroški za 'zgradnjo 820 m dolge ceste, I ureditvijo kanalizacije do mosta D°do znašali 730,000.— ND.
Kaj bomo skušali šc narediti v letošnjem letu?
— V prvi vrsti pločnik na Podvozu ob Kamniški cesti, kar Je nujnost zaradi varnosti prometa predvsem ob konicah;
"*- ureditev ceste proti blokom n« Kamniški cesti, za katero so sami občani, ki stanujejo v teh blokih pripravljeni s samoprispevkom zbrati prek 20.000.— ND;
— ureditev vpadnic v Dom-';i,e in to z ljubljanske in cl.j-ske smeri (pri bencinski črpalki <* Pri virskem mostu). To je potrebno zaradi  tega,  ker sedaj
»k
ora.i nimamo dohoda v Dom-
žl,,e in vsi tisti, ki bi se radi "stavili v Domžalah, vozijo po KOivni cesti tj. mimo samega eentra, kjer so vse trgovine in
gostinski lokali. Jasno je, da s tem nehote odteka tudi dohodek, ki bi lahko ostal v Domžalah v druge kraje;
— ureditev pločnika na Savski cesti;
— redno vzdrževanje cest, da bodo varne za promet v vsakem času.
Kako zagotoviti sredstva za uresničitev tega programa?
Sredstva, s katerimi razpolaga KS ne bodo mogla kriti stroškov, za realizacijo programa. Zaradi tega bo potrebno poiska-ti šc dodatne vire in to pri delovnih organizacijah in pri samih občanih. Brez dvoma bo potrebno nadaljevati s prakso, da občani sami prispevajo del sredstev, ali pa ne zahtevajo plačila za zemljo, ki so jo zaradi rekonstrukcije izgubili, kajti le tako bo mogoče čim prej uresničiti postavljeni program.
Člana KS in predsednik splošnega zbora pri Skupščini občine. Franca Habjana smo vprašali kakšen je ključ za delitev sredstev, ki jih je skupščina menila v svojem proračunu KS?
ODGOVOR: Ta ključ predvideva, da se bodo odobrena sredstva delila po posameznih krajevnih skupnostih glede na število prebivalcev in glede na višino davčnih obveznosti od obrti in kmetijstva. Poleg tega pa bodo posamezne krajevno skupnosti dobile sredstva tudi iz cestnega sklada za urejanje ustreznih zemljišč Potrebno pa se bo domeniti o prelivanju sredstev in s tem zagotoviti najbolj racionalno trošenje in uporabo, ker bomo le tako lahko ustregli želji ob'anov. da bi bile naše ceste v dogkdnem času urejene na območju celotne občine.
K. K.
Zbor voliicev v Moravčah
-J* nedeljo dne 1. marca jc bil .nor volivcev v Moravčah, ki je s" zelo dobro obiskan. Udeležil T~ Sa -le tudi predsednik občine j^v- Albin Klemene, odbornik ^orošec Ivan pa je podal kra-
tek
Pregled o izvršenih sklepih
zadnjega zbora.
k °bvestil je volivce, da bo v •itkcm pričela poslovati kra-vna   pisarna   v   Moravčah s v^.nim  uslužbencem, ki  bo v , "ko pomoč občanom. Tu se £°uo sprejemale vse vloge oboriProvala bo prijavna in DomVna sUy>h^- ki bo posebno co<tt mbna- ko bo stekla nova »ta ,n t*, objf.k v Moravčah logo vpf1i Tudj pnj;]Vr novo.
vh„?ev in smrti se bodo fahko ročn V Moravčah. Ker je po-n<i ? SODi' še vedno opremlje-kal bodo tudi poroke vršile ^r   v   n/r-----v ,      „    ,    , .,
občin V M°ravčah. Predsednik o „"e Podal kratko poročilo z;i    ,P°darskem razvoju občine
dan v .•n7(> p"u(1'',ril Je- da bo drni      P0'K|arek razvoju tr-ne in gostinstva ter obrti.
kar bo še posebno važno za Moravče, ko bo zgrajena nova cesta. Družba, ki bo vložila veliko sredstev za to cesto, upravičeno pričakuje, da se bodo ta sredstva s časom tudi vračala s tem. da se bo promet dvignil v trgovini in gostinstvu. Gostinci bodo morali poskrbeti, da se bodo turisti v Moravčah . kar najbolje počutili, je povdaril predsednik. Turistični delavci v Moravčah bodo morali še marsikaj storiti, da bodo v tem uspeli. Ker je pričakovati, da se bodo Moravče širile z novo cesto, bo potrebno izdelati urbanistični in zazidalni načrt, posebno na območju nove cestne trase v Moravčah, kajti nova cesta bo ob*l» Moravče in na prostoru med Moravčami in novo cesto bo primeren prostor za razširitev Moravč. Interesentov, ki čakajo na ta prostor, je že veliko Ker se pričakuje, da se izletniki nr bodo ustavljali samo v Moravčah, temveč bodo obiskovali  kraje v okolici in izletne
točke kot so Limbarska gora, L>v. ivliklavz, liojico uii -iviouur ud. uo ircuu pOMroetl, da Uouo ludi stranske eesie bolje oskrbovane, kot so sedaj, z,ato so se zadolžili odborniki tva. ua oodo vsak na svojem terenu siopih v stik z vaščuni in tako se bo z. malimi sredstvi tudi to uredilo Moravčam pa bodo poskrbeli, da bo eden največjih praznikov V Moravčah, to je otvoritev ceste, kar najbolj slovesen. Uredili bodo fasade, vrine ograje in dvorišča tako. da bodo Moravče nudile obiskovalcem kar najlepši vtis. Da bi se lahko zbrala tudi lastna sredstva občanov, so volivci zahtevali, da se odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča popravi in Moravče ponovno vključi, kajli z novim odlokom so Moravče izpadle. V kolikor pa pri tem ne uspemo, bomo morali sami zbirati sredstva za kraievne potrebe. Dalje, so na zboru občani zahtevali, da razni organi občine bolj tesno sodelujejo z KS, posebno, kadar gre za zadeve občana. (Odpis davkov, socialne podpore, lokacije za gradnjo itd.)
Občani so tudi zahtevali n, zboru volivcev, da AE čimprtj, uredi vse zemljisKo-knjižne za deve s kmeti, ki so zemljo zamenjali t AE. Zahtevali so tudi. do se organizirajo v Moravčah ražin kmetijski tečaji, ki bi kmete seznaniali z ravnanjem z zaščitnimi sredstvi kakor tudi s kmetijskimi stroji.
Volivci so dalje zahtevali, naj bo trgovina bolje založena z blagom, tako. da bo možna vetja izbira in solidnejša postrežba. Prostore je adaptirati in zvečati prodajni prostor v trgovini.
Ta zbor volivcev je bil zelo pester in živahen. Volivci se dobro zavedajo, da bo potrebno marsikaj storiti, da bodo sklepi uresničeni. jxwebno. ker bo letos dograjena nova cesta, ki bo dala Moravčanom nov smisel življenja. Ne čakati na pomoč samo od zunaj, so povdarili volivci, temveč sami moramo poskrbeti, da bo turizem, ta važna gospodarska panoga, zaživela v Moravski dolini, saj ima vse pogoje za to.
I.. Gec
uspela proslava
Pod naslovom »25 let svobode, socializma, napredka« jc Občinska konferenca SZDL organizirala jubilejno proslavo ustanovitve naše slavne OF.
Moč je trditi, da je vsebina in oblika ter res bogate nI izvrstne prireditve daleč presegla vrsto proslav in prireditev, ki jih imamo večkrat priliko gledati in poslušati tako pri nas doma, kot tudi izven naše občine.
Da je bil vtis nadvse ugoden, potrjuje ludi splošno — in kot sem mogel ugotoviti necleljeno — priznanje številnih občanov, ki so napolnili veliko dvorano našega kulturnega središča. In priznanje tako številnega, strukturno hotorogenega. starostno pa sila pisanega poslušalstva, ki je prišlo predvsem zaradi tega. da da priznanje naši vse-ljudski fronti OF, ki nas je v socialne revolucije uspešno in zmagovito vodila v novo, sedaj že 20-letno ero razvoja, napredka in socializma, je prav gotovo največja mera uspešnosti in so-lidnosti, ki je dala tako slavnosten kot umetniški čar celotni prireditvi.
Proslava je bila razdeljena v tri medsebojno smiselno se pre-plctnjoče delo. V središču svečanosti je bil nedvomno tako vsebinsko kot stilistično zelo dober govor, s katerim nas je predsednik občinske konference SZDL tov Ivo Sonc popeljal v tiste slavne dni naše OF, ko je sleherni zavedni Slovenec našel v temeljnih točkah njenega programa novo zaupanje v osvoboditev našega naroda, novo trdno osnovo in oporo za gigantski napor in enkratno epopejo našega naroda, da doseže osvoboditev dežele in pravičnejši — socialistični družben red. V osrednjem delu svečanosti smo prisostvovali prvi podelitvi priznanj OF. Mislim, da lahko trdim, da je imela občinska konferenca SZDL ob tem posebno srečno roko, saj je vsaj za začetek odločila, da podeli ta najvišja priznanja le družbenim organizacijam, ki so v obdobju zadnjih dvajsetih let s svojim delom pomembno prispevale in omogočale razvoj te ali one družbene dejavnosti in s tem originalno bogatile zaklad -
IIKLIOS kemična industrija Domžale
ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE PROIZVAJAMO:
Osnovne temeljne barve in kite
Emajle DOM, LUMALIN. LUMALIN EXTRA, TE S ARO L.
TESOLUX, PIRATOL
SUPER, za notranji in zunanji premaz
Nitro lake in emajle za les in kovino
Dvokomponcntne lake in emajle za les in kovino
1IEMOPOI. (poliester) lake in emajle
Svinčene okside (minij. glajenko)
Svinčeno belilo in sulfat
Kromove nitrmente
Kazeinske in kolodi.iske barve za usnje
Škrobe (krompirjev in koruzni) naravne in razgrajene
Preizkusite naše kvalitetne izdelke
nico socialistične prakse našega povojnega razvoja.
Posebno obeležje in pečat kulturne vrednosti naše proslave so nam prikazali številni izvajalci kulturnih in umetniških skupin. 2e samo dejstvo, da so poleg mladinskih zborov I. osnovne šole Domžale, osnovne šole Vencla Perka ter osnovne šole »Janko Kersnik« iz Brda, nastopili tudi veliki orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah, pihalni godbi iz Domžal in Mengša, ter recita-torska skupina našega neumornega Toneta Ravnikarja nam pove, kako globoko se prav kulturna in umetniška sfera naše občine zavedata pomembnosti in enkratnosti OF in njene naslednice SZDL, ki v največji možni meri skrbi za pospešen, poglobljen in vsestranski razvoj tega področja naše dejavnosti.
V okviru recitala »25 let v svobodi«, ki ga je zbral in uredil že omenjeni Tone Ravnikar, smo imeli priliko poslušati združeni mladinski zbor ob spremljavi velikega orkestra. Mislim, da moram ponovno poudariti, da je sleherni nastop tega uglednega orkestra svojevrsten dogodek, saj je to ena redkih prilik, da ugotavljamo njegov napredek in da slišimo kako novo delo V tem pogledu kljub temu, da so imeli na tem slavju le podrejen položaj spremljevalca mladinskih zborov, tudi tokrat niso zatajili.
Poleg že znanih dirigentov Staneta in Tomaža Habeta, sta se tako široki publiki kot dirigenta orkestra prvič predstavila Jože Naraločnik, ki poučuje glasbo na II. osnovni šoli v Domžalah in mlada Metka Pi-chler, ki iz leta v leto kot glasbeni pedagog, sedaj pa tudi kot dirigent vidno napreduje.
Ker so pesmi, ki sta jih izvajala združeni zbor in orkester več ali manj standardne in bile kot take v solidni a že znani formi izvedene, se ustavljam le pri noviteti Tomaža Habeta, ki je na besedilo neznanega pesnika uglasbil in izvajal novo pesem »Partizan«. Mnenja sem, da je kljub svoji mladosti in dejstvu, da partizanskih časov ni mogel doživeti, s polno mero fantazije in poznavanja le originalno prodrl v ta enkratni svet naše muzike. Pregledna in jasna faktura celotnega stavka ni naglašena samo v zboru, pač
pa tudi v orkestralni verziji, kjer so določeni motivi prišli do reliefnega in plastičnega odraza. Kompozicija je po mojih mislih vzdrževala decentno vsebino neprisiljenih čustvenih elementih in intimne misli ilirskega obeležja, kar se je kljub temu, .da ni imela namena kakršnekoli posebne umetniške pretenzije, svojevrstno zlivalo v epski značaj same vsebine in je prav zaradi tega našla zelo ugoden odmev ne le pri samih izvajalcih., pač pa prav posebno v celotnem avditoriju.
Veseli me, da se tudi mladi komponisti pričenjajo zavedati lepote mlade in enkratne — v teku naše borbe in revolucije — rojevane borbene in revolucionarne pesmi, ter jo v novi obliki in formi — tako kot jo le oni znajo razumeti — predstavljajo novim povojnim generacijam.
Poleg mladinskih zborov, ki so v času, od kar sem jih zadnjič slišal, dosegli pomemben napredek in se s te strani vzeto pevovodjem in dirigentom treba dati dolžna priznanja, smo imeli priliko slišati oba pihalna ansambla v naši občini. Moč je trditi, da sta oba dirigenta, AI-bano Persi in Anton Mehle uspela dvigniti svoje ansamble na stopnjo, ko ne gre več le za golo igranje, pač pa že za muziciranje In prav ta najvišja oblika, kj bi jo morali vsi ansambli neprestano gojiti in izpopolnjevati, je bila v njih iz-vajaniu — sicer ne vedno, a vendarle le — dokaj cesto pre-zentna. Ob takih trenutkih se je njih muziciranje podrejalo muzikalni vsebini in oblikovalo v redki bogati preciznosti in zvočni polnosti. Čeprav sta oba dirigenta na trenutke mnogo zahtevala, lahko ugotovimo, da sta jima tudi oba ansambla skladno sledila. In prav v teh primerih je njih muzika v vsej svoji elementarni obliki originalno in polno zanihala in za-zvenela tako, da je uspela pretvoriti večer v redek muzikalni dogodek.
Zelo bi bil krivičen, če ob vsem tem ne bi omenil tistih, sicer nevidnih, a nič manj zaslužnih in vztrajnih tovarišev, ki so pripravili sceno in uredili nadvse okusno in solidno, proslavi primerno okrasitev in ureditev naše dvorane.
Cene Matičič
MPZ Domžale prvič nastopil pod novim imenom
S celovečernim koncertom je, kakor navaja koncertni list, že šestič stopil pred domačo publiko mešani pevski zbor iz Domžal
Program koncerta je z izjemo uvodnih treh skladb obsegal slovenske narodne, katerih poudarek je bil na koroški ljudski pesmi. Med pesmimi, ki so-
dijo v klasični repertoar naših pevskih zborov, sta doživeli krstno izvedbo Tomčeva: Spov ptičke pojo in Vremšakova: En starček je bil.
33-članski zbor je opravil svojo nalogo povsem zadovoljivo. Poleg nekaj intonančnih netočnosti, ki so se primerile pri nekaterih pesmih (Gallus: Se-
pulto Domino) in ki jih bo zbor v bodoče zlahka odpravil, je treba pohvaliti nekaj prav uspelih izvedb Dev — Ribce po murjici pvavajo, Kernjak — Oj, ti preburna ženska stvar, Ma-rolt — Iz daleke zemlje. Zlasti srednja je bila daleč najboljša točka koncerta, ki ]e v ritmičnem in zvokovnem pogledu zadovoljila tudi razvajenejše uho.
Zbor razpolaga z dokaj dobrimi in tudi izdatnimi glasovi. Želeti bi bilo, da bi dirigent v bodoče posvečal več pozornosti izenačevanju glasov in postopnemu prehajanju iz dosedanje-
ga več ali manj svetlega načina barvanja v temnejše niansira-nje, s čemer bi zbor pridobil na mehkobi in bogatejši zvočnosti.
Solisti Marija Repe, Betka Rode, Majda Nahtigal, Jože Le-kan in Rok Lap — zlasti slednji — so častno opravili svojo nalogo.
Dirigentu Tonetu Juvanu gre vse priznanje za študij obsežnega programa in za uspeh koncerta Z veščo roko je zanesljivo vodil svoj zbor. pri čemer ni izostal uspeh pri publiki, ki je dirigenta in pevce nagradila Z obilnim ploskanjem. -ok
Iz občinske gasilske zveze Domžale
V nedeljo, 19. aprila je bil plenum gasilske zveze Domžale, katerega se je udeležilo prek 80 delegatov, vsi člani odbora zveze, predstavnik republiške gasilske zveze ter zastopniki občinskih političnih in oblastnih organov.
Iz poročil članov upravnega in nadzornega odbora /veze je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je opravila v preteklem letu tako na operativni kot po organizacijski plati. Zveza šteje danes 1166 aktivnih, rezervnih in podpornih članov, od tega 10(1 mladincev in prek 180 pionirjev in pionirk. Tudi po številu prostovoljnih gasilskih društev (27) in po številu industrijskih gasilskih društev (17) je zveza med prvimi v Sloveniji. Iz poročila poveljnika tov. Habjana je bilo razvidno, da je zaradi izredne požrtvovalnosti naših gasilcev bilo obvarovanega ljudskega premoženja za ver kot 311 milijonov dinarjev. Po operativni strani so se izredno izkazala društva Mengeš, Radomlje, Homec in Rova
Se vedno prednjači PGD Mengeš, ki je tudi na današnjem plenumu prejela celo vrsto diplom. Na prvem mestu pa so tudi radomeljski pionirji, ki so pokazali svoje sposobnost i celo na državnem tekmovanju in dosegli prvo mesto v B skupini. Odlično so se izkazale tudi pionirske desetine iz Homca in Mengša. Delegati so bili opozorjeni na stoletnico gasilskega društva mesta Ljubljane, dalje na knjigo Zgodovine gasilstva, na Pohod po poteh partizanske Ljubljane Pri tem so delegati izrekli željo, da bi gasilci pri tej akciji tvorili samostojne ekipe in jih ne bi smeli uvrščati med druge. Po blagajniškem poročilu iz katerega je bilo razvidno dobro in pametno gospodarjenje z denarjem, je sledilo še poročilo referenta za prosve-
to, poročilo referenta za mladino. Posebno pozorno pa so delegati poslušali poročilo predsednika občinskega gasilskega sklada, ki ga je podal predsednik sklada Rihtar Sandi Iz poročila je bilo razvidno odkod vse dobiva sklad svoje dohodke in kako je z njimi gospodaril Veliko finančnih sredstev, ki jih jih sklad dobiva so namenski in jih za druge potrebe ne sme uporabiti. Iz dobljenih finančnih sredstev je bilo porabljenih za nakup avtomobilov prek 21 milijonov dinarjev. Gasilski sklad bi rad ustregel vsem prošnjam, ki pa presegajo d' set-kratno finančno zmogljivost sklada. Za to je sestavil posebno lestvico po kateri razdeljuje finančna sredstva upoštevajoč predvsem aktivnost posameznih društev in pa samoiniciativnost.
V diskusiji je b.lo iznešenih mnogo predlogov in tudi upravičenih kritik. Tako so delegati bili mnenja, da je poimensko zavarovanje članstva nesmiselno. Pri tem nastajajo razne nepravilnosti, saj so nekatera društva zavarovala preveč članov, druga pa premalo.
Tov Breznik je v diskusiji predlagal naj bi popravili 1*> člen statuta, in dodali še 46. člen ki naj bi določil, da v primeru likvidacije društva pripada njegovo premoženje pristojni krajevni skupnosti. Oba predloga sta bila sprejeta
Po diskusiji je sledila obdaritev tistih pionirjev in pionirk, ki so napisali najboljše spise 0 gasilstvu. Denarne nagrade so prejeli vsi. Za podeljene nagrade se je v imenu pionirjev zahvalil ravnatelj posebne osnovne šole na Homcu Predsednik občinske gasilske zveze Domžale pa je izročil lepo izdelane diplome zastopnikom PGD. ki so se izkazali v operativi v preteklem letu.
N. Vodnik
Za praznik mladosti, 25. maj bo na dvorišču I. osnovne šole v Domžalah tradicionalni koncert šolskih pevskih zborov.
Vabljeni!
Pare. št.	Izmera parcele v m*	Odg. del zemlj. — za lavne namene mi	Izmera g**.,««' Pare. št.           parcele           L ,avne namene m*
5528	598	193	5559               569 184
5529	747	241	5577               520 168
5530	565	182	5578                489 158
5531	518	167	699/1             964 311
5532	517	167	
5533	533	172	Parcele so predvidene za gradnjo eno-
5534	539	174	nadstropnih dvojčkov.
5535	487	157	Pogoji natečaja so naslednji:
5540	495	160	2. Rok za pričetek gradnje je 6 mese-
5541	495	160	cev, za dokončanje pa 4 leta po dodelitvi
5542	495	160	zemljišča v uporabo.
704	548	177	3. Izklicna  cena  za  pridobitev pravice
5545	561	181	uporabe zemljišč, ki so predmet tega na-
5546	647	209	tečaja je 36 N din za m*.
5549	561	181	4. Izklicno ceno predstavlja:
705	548	177	a) predvidena odškodnina za zemljišče,
5556	528	171	ki so izplačana bivšim lastnikom zemljišč
5561	528	171	v znesku 10 N din za m2;
5571	535	173	V kolikor se odškodnina* prejšnjemu last-
5573	717	232	niku zemljišča zviša, se zaveže pridobitnik
5574	735	237	zemljišča plačati tudi to razliko;
5575	742	240	b) predvideni stroški priprave stavbne-
702/2	711	230	ga zeml.jišča in sicer za: asanacijska dela
f'9'2	528	171	(poravnanje, nasipanje in osušitev zemlji-
5579	551	178	šča, zavarovanje drsečega terena, odstra-
5581	535	173	nitev rastlinja in odlagališč ter druga po-
5582	554	179	dobna   asanacijska   dela),  odstranitev in
5584	671	217	nadomestitev obstoječih 'objektov, naprav
5585	607	196	in opreme ter naradov na zemljišču, iz-
5536	310	197	delavo   zazidalnega   nao.ta   ter ureditev
5587	6.16	196	premoženjsko pravnih razmerij in stroškov
5588	583	188	oddaje, v znesku 8 din za m-,
5589	532	172	c) piedvideni stroški delne ureditve ko-
5590	532	172	munalnih naprav in sicer zgraditev pri-
5591	532	172	marnih in  sekundarnih naprav vodovod-
5593	532	172	nega, električnega omrežja ter osnovnega
5594	530	172	dovoznega makadamskega cestišča v zne-
5595	534	172	sku '8 N din za m-.
1339/3	539	174	Dokončni /nosek stroškov priprave zem-
1339/4	511	165	ljišča in delno ureditve komunalnih na-
1339/6	532	172	prav bo določen po obračunu na podlagi
rcele so	predvidene za	gradnjo visoko-	pogodbe . oddaji stavbnega zemljišča.
ionih individualnih stanovanjskih hiš			5. Znesek  izlicitirane  cene  za stavbno
5536	452	146	zemljišče zapade v plačilo v 15 dneh po
5537	470	152	izdaji   odločbe   o   ugotovitvi najboljšega
5538	393	127	ponudnika in oddaji zemljišča, ki jo izda
5539	309	100	Stanovanjsko podjetje Domžale.
5547	460	149	6. Rok in način plačila dokončne cene
5548	342	110	za pripravo stavbnega zeml.jišča in delno
5557	357	115	ureditev  komunalnih  naprav se določi s
5558	559	181	pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
7. V primeru zamude kateregakoli roka I ' 5 in 6. točki tega natečaja je pridobi-ielj zemljišča dolžan plačati od ustreznih zneskov 8 */i zamudne obresti.
8. Udeleženci natečaja morajo ponudbi priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2000 N din, ki jo nakažejo Stanovanjskemu podjetju Domžale na rač. št. 5012-1-79 in jo izgubijo v korist Stanovanjskega podjetja, če odstopijo od ponudbe ko so že v natečaju uspeli. Udeležencem, ki uspejo v natečaju so vplačana varščina vračuna v izlicitirani znesek. Ostalim udeležencem pa bo varščina vrnjena čim poslane odločba o določitvi najugodnejšega ponudnika pravnomočna.
9. Rok za vložitev pismenih ponudb je vključno 15 dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu, vložite pa jih lahko osebno pri Stanovanjskem podjetju Domžale ali pa pošljete na naslov tega podjetja priporočeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »natečaj za oddajo zemljišča«.
10. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja
Z najugodnejšim ponudnikom bo Stanovanjsko podjetje Domžale sklenilo pogodbo l.jišča in se najugodnejši ponudnik zaveže 0 oddaji delno urejenega stavbnega zemna svoje stroške dokončno urediti stavbno zemljišče (ureditev stanovanjskih poti. asfaltiranje cestišča in ureditev kanalizacije) v roku, ki je določen v točki 2. tega natečaja.
tla, O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski Stanovanjskega podjetja Domžale.
12 Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe in druge informacije dobe interesenti pri Stanovanjskem podjetju Domžale Kolodvorska ul fi v pisarni tehnične službe, tel št 72-444
13 Komisija za izvedbo tega javnega natečaja bo javno odprla in pregledala ponudbe, natančni dan pa bo objavljen na oglasni    deski    Stanovanjskega podjetja
Domžale.
STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
Seja skupščine občine Domžale
Vabilu na 11. sejo skupščine, ki je bila konec meseca aprila, se je odzvalo 72 % odbornikov. Slabša je bila udeležba članov zbora delovne skupnosti, kot je bilo ugotovljeno tudi v poročilu o udeležbi odbornikov na dosedanjih desetih sejah skupščine. Ker izostajajo od seje predvsem vedno isti odborniki, bo potrebno, če opozorila v smislu določbe poslovnika občinske skupščine ne bodo zalegla, uvesti postopek za odpoklic, kolikor se mandatu že sami ne bodo odpovedali. Občinski zbor je v nadaljevanju seje že sklepal o odpovedi mandata, ki jo je podal odbornik Edo Vollmajer, ki je bil •'voljen v volilni enoti Rova. ki obsega naselja: Rova, Zagorica, fciče. Dolenje, Kolovec in Jasen Istočasno .le omenjeni zbor z odlokom razpisal nadomestne volitve odbornika v tej volilni •moti. ki bodo v nedeljo 31. mala 1970. Po obravnavi poročila o 'zvrševanju    sklepov pretekle
seje, ki ga je podal tajnik Sob. je bilo na dnevnem redu poro čilo o Ribanju gospodarstva v občini Domžale v letu 1969. Po-
ročilo je pripravila občinska služba za plan in analize. Vodja te službe, diplomirani ekono mist. Anka Lah. je med drugim ugotovila, da je v splošni in vsestranski hitri rasti celotnega, ne samo slovenskega, ampak tudi jugoslovanskega gospodarstva, doseglo relativno hiter napredek v preteklem letu tudi domžalsko gospodarstvo Fizični obseg industrijsko proizvodnje je bil v primerjavi z letom 1968 večji za 31 % in tudi število zaposlenih se je v občini dvignilo za 2°/n. Kljub relativno visoki rasti celotnega dohodka nasproti letu 1968, povečal se je za 22 "/n. jo gospod irstvo ustvarilo le tri in pol milijarde SD ostanka dohodka, izkazano pa ie bilo 2,4 mio dinarjev izgube. Do povečane produktivnosti dela je prišlo predvsem  zaradi boljše
opremljenosti delovne sile in zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so delovne priprave, I katerimi dela domžalsko gospodarstvo, predvsem industrija, izredno iztrošene. saj znaša stopnja iztrošenosti v preteklem letu 60 "/n in se je nasproti letu 1968 povečala za 2%. Izvoz ne kaže neke stalno usmerjenosti, ampak izredno niha, ne samo glede izvoza v posamezne države, ampak tudi v posamezne gospodarsko skupnosti. Največji delež izvoza v letu 1969 jo realiziral Agrokombinat Emona, in sicer z izvozom plemenskih svinj, naslednji največji izvoznik pa je obrat Sloveni-jales v Radomljah. Slede Papirnica Količevo, Holios — kemična industrija Domžale, Lek Mengeš in Toko Domžale. V primerjavi z letom 19H8 se jo promet v trgovini na drobno v lanskem lotu povečal za 31 •/•, v večji meri pa se je v proteklom
letu pojavil tudi promet v trgovini na debelo. Skromen pa je bil porast na podrin'ju gostinstva in turizma. Poprečni nominalni osebni dohodki na zaposlenega so znašali 1.085 din in so bili za 20 "/o višji, kot v letu 1968. Glede na porast življenjskih stroškov pa so se realni osebni dohodki povišali samo za 9%. Ko je opozorila na poslovni uspeh gospodarstva v posameznih obdobjih preteklega leta in na sredstva gospodarskih organizacij, je za zaključek poudarila, da bi moralo gospodarstvo na podlagi ugotovljenih značilnosti predvsem izboljšati organizacijo dela. posvetiti še več skrbi raziskavi Iržišča, modernizaciji proizvodnega procesa, po-slovno-tehničnemu sodelovanju, povečati aktivnost, terciarnih dejavnosti in nujno pospešiti razvoj stanovanjsko-komunalne dejavnosti. Več pozornosti bo treba dajati ekonomski preučitvi investicijskih naložb in njuni
Že več koC dve leti zanikrne planke v središču Domžal sramežljivo skušajo zakrili gradbeno mojstrovino, ki smo jo nekaj časa imenovali avtobusna postaja. Pole« ponesrečene zasnove so se sedaj še dela ustavila. Kupcev ni, denarja ni, objekt pa na pol dograjen stoji in čaka boljših časov
koncentraciji investicijskih sredstev, ne samo v okviru občine, ampak po mnenju odbornika Sandija Rihtarja, tudi izven nje z ozirom na skromna sredstva, s katerimi razpolaga gospodarstvo za enostavno in razširjeno reprodukcijo, če tudi ta sredstva v okviru občinskih meja ne bi zadoščala za vejje investicijske naložbe. V zvezi s tem je poslanec Cene Matičič opozoril na skrajno neugodno strukturo investicij za razširjeno reprodukcijo, v kateri predstavljajo vedno večji delež krediti. Vsekakor bo potrebna temeljita sprememba in skrajni čas je pričeti z uresničevanjem cilja reforme, da bi namreč do konca reformnega obdobja propustili gospodarskim organizacijam približno 70 °/i celotne akumulacije.
Predsednik skupščine je menil, da je bilo gospodarjenje v preteklem letu na splošno dobro, vendar pa posebno v industriji pogreša večjo iniciativo. V primerjavi z gospodarskimi dosežki v Sloveniji bi namreč moralo tudi tukajšnje gospodarstvo napraviti še dosti več, posebno podjetja, ki se zadovoljujejo le s tem. da ustvarijo toliko dohodka, da pokrivajo osebne dohodke, nimajo pa nekih hotenj, da bi ustvarila kaj več. Ta podjetja bodo v naslednjih, še težjih pogojih prišla v težak položaj. Nelikvidnost je še vedno največji problem, s katerim se ubada gospodarstvo. krediti stalno naraščajo, vendar pa ludi banka nima neizčrpnega vira sredstev. Nadalje je opozoril oa izkazano izgubi in mimo podjetij, ki jo izkazujejo, spomnil tudi na pod.jft.jc Melodija, ki je postalo nadalinji predmet razprave odbornikov. Vida BOGATAJ je med drugim opozorila na skrajno slabo realizacijo dohodka, ki ga je ustvarilo podjetje v preteklem letu s poprečno 224 zaposlenimi. Spomnila je na že dosedanje razprave v zvezi z obstojem omenjenega podjetja, ki kljub težavam sprejema vedno nove ljudi, namesto, da bi z manjšim številom zaposlenih obdržalo isto proizvodnjo, če bo namreč kdaj nastalo vprašanje nadaljnje zaposlitve njenih delavcev. Po pojasnilu Maksa GUCKA je bilo v tem času, ko je moralo podjetje, da bi obdržalo dotedanjo proizvodnjo, na izpraznjena delovna mesta zaposliti nove ljudi. Spomnil je tudi na druge kadrovske težave, ki spremljajo podjetje že ves čas, posebno glede vodilnega kadra. Mimo tega je seznanil skupščino s problemom, ki ga povzroča počasno obračanje obratnih sredstev; tudi prodaja niha in v letnih mesecih ne gre. Mimo tega obstaja občutna konkurenca zaradi uvoženih harmonik, ki so sicer cenejše, vendar slabše kvalitete, pa tudi podjetje samo tržišča nima dovolj obdelanega.
Iz vseh navedenih in še drugih težav išče podjetje izhod v združitvi z drugo gospodarsko
organizacijo. Pri tem pa so bistvena ovira neprimerni prostori, ki ne ustrezajo niti dosedanji proizvodnji. Tudi predsednik skupščine je potrdil te ugotovitve. Ce bo podjetje dejansko ostalo brez vodilnega kadra, bo na vsak način treba najti rešitev v združitvi, bodisi v okviru občine ali tudi izven nje. Stane LUZAR je nakazal še novo možnost za združitev s podjetjem, za katerega obrat bi dosedanji prostori verjetno ustrezali. Peter GUBANC je spomnil na vlogo komisije za družbeni nadzor, ki bi se lahko s stalnimi stiki z gospodarskimi organizacijami pravočasno seznanjala z njihovo problematiko, še preden pride v položaj, ko šele lahko po zakonu nastopi občina, da namreč zagotovi minimalne osebne dohodke in pokriva izgubo. O zadevi so mimo predsednika skupščine razpravljali še poslanec Ivo SONC. predstavnik analitske službe SDK Ljubljana, ki je pripravila za skupščino analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij, Marjan BOLHAR. Vida BOGATAJ. Stane LUZAR in Franc I1ABJAN, nakar je skupščina sklenila, da svet za industrijo na prihodnji seji obravnava stanje v podjetju Melodija in povabi k sodelovanju tudi predstavnike podjetja.
Nato se je poslanec Cene M.%-TIClC povrnil k razpravi o likvidnosti gospodarstva in opozoril na prelivanje likvidne mase iz gospodarske v potrošno sfero, kar je prav gotovo eden od bistvenih razlogov, da je gospodarstvo vedno bolj nelikvidno. Nasprotno pa se je v okviru republike udeležba potrošne sfere v celotni likvidni masi od leta 1069, ko je znašala 23 °/o, povečala do konca leta 1969 na 36 %. Udeležba gospodarskega področja v celotni likvidni masi v navedenem obdobju pa je bila prav obratna. V okviru možnosti bo SDK in tudi občinska analitsko-planska služba že v polletnem poročilu o gibanju gospodarstva pripravila podobno priperjavo tudi v okviru občine. Obširnejša razprava se je nato razvila tudi okoli smernic za srednjeročni program turističnega gospodarstva v občini, na podlagi katerih naj bi se v bodoče razvijal turizem kot pomembna gospodarska panoga. Dosedanji skromni dosežki na tem področju nan .reč že dolgo terjajo načrtnejše in intenzivnejše razvijanje. V sodelovanju s turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi je svet za blagovni promet pripravil smernice za izdelavo programa razvoja turističnega gospodarstva in predložil skupščini tudi konkretne predloge, za katere posamezne KS in turistična društva menijo, da bi jih bilo treba vključiti v program. Predsednik sveta za blagovni promet Milan JENCIC je v svojem uvodu še posebej opozoril na nekatere osnovne elemente, med katere
spadajo tudi ustrezni turistični objekti, za katere bi bilo treba najti investitorja. Predvsem pa bi bilo treba nujno poskrbeti za ureditev obstoječih objektov, ki se seda i uporabljajo v stanovanjske namene. V zvezi s tem je opozoril na grad Jable, mengeški grad, grad na Krum-perku. Franc KOCJAN pa tudi na grad Brdo. ki bi bili vsi, če bi bili primerno urejeni, privlačne in zanimive turistične točke. V zvezi s tem je skupščina sprejela določene zaključke. Potrebne pa so še nove kapacitete, ki bi prispevale k razvoju turizma. Zaradi pomanjkanja ustreznih lokalov in dobre postrežbe, razen nekaj izjem, doslej ni bilo mogoče zadržati večjega števila turistov na območju občine, z njimi pa odhajajo iz občine tudi lepi denarji. Ivo KRALJ je spomnil na neizvršen program z.a izgradnjo hotela na Sumberku, nakar jo Franc HAE.JAN povedal razloge, zaradi katerih ni prišlo do realizacije tega načrta. K razvoju turizma pa prispeva še tudi vrsta drugih dejavnikov, katerim so odborniki tudi posvetili precej časa. Omenili so območje Črnega grabna. Moravč in ostale že. obstoječe turistične centre. Podpredsednik skupščine Jakob CERNE je med drugim menil, da bi občina Domžale morala najti mesto tudi v republiškem srednjeročnem programu razvoja turizma, predsednik skupščine pa je spomnil na možnosti, ki zaenkrat še obstajajo za najetje kreditov za izgradnjo hotelske in turistične mreže.
Tudi poslanec Cene MATlClC je prispeval konkretne napotke za pospeševanje turističnega gospodarstva in menil, da je eden od bistvenih elementov tudi popularizacija določenih objektov, prireditev in drugih posebnosti in zanimivosti, ki delno že privabljajo turiste, pa bi jih po ustrezni   propagandi   lahko še
dosti več. V razpravi so mimo navedenih razpravljali še podpredsednik skupščine Ivan VIĐALI, Jože KNEP. Andrej PANOEHSIC, Franc MUSlC in Janez CERAR.
Poročilo upravnega odbora sklada za mestna zemljišča in finančni načrt sklada za tekoče leto je bila naslednja točka dnevnega reda, na katero so opozorili odborniki že na prejšnji seji. Upravni odbor je pripravil pregled v preteklem letu porabljenih sredstev in pregled odobrenih sredstev za tekoče leto po krajevnih skupnostih na območju, na katerem se pobira prispevek za mestna zemljišča. Finančni načrt sklada predvideva, da bo ob 100"/n realizaciji razpolagal sklad v letu 1970 s preko 226 mio SD, ki so namenjeni predvsem za pokritje investicij v okviru osmih krajevnih skupnosti.
Odborniki Ivan KOROŠEC, Maks ZAJC in Albin PENIC so se zavzemali za to, da bi se del sredstev tega sklada namenil tudi za potrebe na moravskom območju glede na to, da preko 350 delavcev z Moravskoga sodeluje pri ustvarjanju dohodka v gospodarskih organizacijah, ki odvajajo v sklad za mestna zemljišča. Po določbah ustreznega zakona pa se more prispevek za mestna zemljišča porabiti lc na območjih, kjer se ustvarja. Kljub temu pa jo. po opozorilu podpredsednika skupščine Ivana VIDALIJA, bilo V preteklem letu za moravsko območje porabljeno 4.80 mio SD za anuitete, medtem ko je v tekočem letu namenjeno iz toga sklada nadaljnjih 9.7 mio SD. Predsednik skupščine je spomnil tudi na investicijo moravske ceste, za katero bo odštetih vei sto milijonov starih dinarjev in meni. da jo je treba prav tako upoštevati, kadar se postavlja vprašanje, koliko je posamezno območje upoštevano pri razdeljevanju sredstev. Sicer pa so
bili že storjeni koraki za pripravo urbanističnega programa za Moravče, kar je osnovni pogoj, da se na nekem območju lahko uvede prispevek za mestna zemljišča. Sklep zbora volivcev v Moravčah, naj se uvede Prispevek za mestna zemljišča Pa bi bilo mogoče izvesti tudi z uvedbo samoprispevka, glede katerega pa bi se morali odločiti občani na referendumu. Predsednik skupščine je opozo-r'l še na nekatere nujne investicije, h katerim bo treba prispevati iz sredstev tega sklada. Za bodočo delitev sredstev sklada bo treba pripraviti kratkoročni in srednjeročni program kot tudi prioritetni red za financiranje ekonomsko najbolj utemeljenih objektov, oziroma komunalnih naprav. Z ozirom na Potrebe, ki obstajajo na tem področju bo treba poskrbeti tudi za večji dotok sredstev in zajeti v celoti vse njegove vire.
Skupščina je nato sprejela program svojega dela za obdobje marec-deccmbcr 1970 ter sklepala o predlogu odredbe o najvišji ceni za konzumno mleko v prodaji na drobno. Gre za Povišanje 15.—' SD za liter, od katerih bo 10.— SD namenjeno za povečanje odkupne cene in Za ureditev odkupnih postaj s Potrebnimi hladilni napravami. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta Marjan BOLHAR •je seznanil odbornike s stališčem sindikatov do podražitve osnovnih življenjskih potrebščin in v zvezi s tem tudi cene mleka. Vsako poviševanje namreč Prizadene predvsem delavce z n'žjimi osebnimi dohodki, posebno še, ker vsak premik v cenah za osnovne življenjske artikle povzroči verižno reakcijo. Sindikati se strinjajo s povišanjem odkupne cene mleka, vendar pa naj to ne bi vplivalo na cene v maloprodaji. Na pripombo Janka KRALJA naj bi predlagatelj povišanje cene mleka utemeljil, je predstavnik ljubljanskih mlekarn orisal prizade-y;,nja njegove organizacije za zboljšanje poslovanja v času po reformi. Poudaril je, da odkupne cene mleka ne bo mogoče Povečati, če se maloprodajna cena ne bo povišala v skladu s Predlogom. Franc STOSICKI je menil, naj bi se nekdo zavzemal Z£» kmeta in reagiral tudi tedaj,
ko
se dvigajo cene uslugam in
drugim proizvodom, medtem ko Se je Leopold ALES zavzel za ustreznejši postopek, ki bo zago->*Vlja] plačilo za mleko, ki bo dejansko tudi ustrezalo kakovost' mleka. Po razpravi, v kateri •o mirno predsednika skupščine TtSflbvali še odborniki Maks K- • Vida BOGATAJ in Al-Mn PENIC, je bila z večino gla-C(,V. sPrejeta odredba o najvišji 'm za konzumno mleko v pro-jJfJJ na drobno s tem. da se naj-ohrn16''? v roku enega leta na ^močju občine Domžale ustrez-urede zbiralnice mleka in Vg^nijo  s   hladilnimi napra-
Soglasno so nato odborniki potrdili statut sklada za financiranje narodne obrambe in statut sklada za pospeševanje kmetijstva, prav tako pa tudi odlok o povračilu stroškov odbornikom in članom sveta in komisij za udeležbo na sejah ter spremembo odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se organom uprave občine priznavajo med materialne stroške.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina imenovala odbor za pripravo praznovanja občinskega praznika   in   25-letnieo osvoboditve,
v katerega so bili imenovani: za predsednika Albin KLEMENC, za člane: Alfonz AVBELJ. Marjan BOLHAR, Jakob CER NE Franc GABROVSEK. Stane HABE, Franc HABJAN, .Janko KRALJ, Franc LEBAR, Milan LIKAR, Albin PAVLIN. Slavko PISEK, Ludvik POVŽ, Aleksander SKOK. Ivo SONC, Miro STIPLOVSEK. Ivan VIĐALI, Jože ZEVNIK in Pavlin ZULE. Nato je na lastno željo razrešila Vlada JASOVICA članstva v upravnem odboru sklada za izgradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV. bo pa še naprej opravljal tajniške posle uprav-
nega odbora sklada. Namesto njega je bila v odbor imenovana Pepea ZEBOVEC, zaposlena v podjetju Tosama. Ker je potekla mandatna doba v svetu Doma počitka v Mengšu Stanetu HA-BETU, ga je skupščina razrešila dolžnosti in namesto njega imenovala v svet Maksa GUCKA iz Mengša.
Pri »vprašanjih in predlogih« so odborniki obravnavali problematiko, ki jo je sprožil odbornik Janez SRAJ v zvezi z ugotavljanjem morebitnih nepravilnosti pri izpolnjevanju družbenih obvez.
Poletne prireditve za 750 letnico Doba
V prejšnji številki Poročevalca sem poročal ob 750-letnici Doba, o svečani akademiji, ki je bila uvod v praznovanje Doblanov ob visokem jubileju prve omembe kraja v pisanih virih. Omenil sem tudi, da se bo v kratkem sestal odbor za organizacijo kulturnih in športnih prireditev v poletnih mesecih. Zato tokrat nekaj več o njegovem delu. Devetnajst članski odbor za organizacijo proslave ob 750-letnici Doba se je prvič sestal letos 9. aprila in izvolil delovni odbor, katerega predsednik je Sandi Rihtar. Zastavil si je zelo obširen program. Na prvem mestu želi uresničiti željo vseh Doblanov, da bi dobili asfaltirano cesto skozi vas, od zvezne ceste pri Rihtarju do cerkve. Odbor se je zavzel za to, da bi bila cesta rekonstruirana in asfaltirana do osrednje proslave. Vso pomoč v njegovih prizadevanjih, je Doblanom obljubil predsednik krajevne skupnosti Andrej Pangeršič. Do-blani menijo, da bi dala otvoritev nove ceste še prav poseben poudarek praznovanju visokega jubileja.
Poglejmo, katere druge prireditve se bodo še zvrstile v okviru tega praznovanja.
Za soboto 20. junija pripravljajo jamarji že znano tradicionalno prireditev »Adam Rav-bar« pred krumperškim gradom. Letošnja posebnost bo prav gotovo krstna izvedba opernega dela skladatelja Matije Tomea na zgodovinsko temo iz turških vpadov. Delo bodo izvajali že znani domači pevci, zbor in solisti.
V soboto 27. junija bo prosvetno društvo »Miran Jarc« uprizorilo na prostem dramo Crna žena, prosvetno društvo »Svoboda« Dob pa pripravlja dramo Cvetje v jeseni. Športniki pripravljajo vrsto športnih prireditev.
Na praznovanje se pripravlja tudi gasilsko društvo Dob, ki praznuje obenem 80-letnico obstoja in prav zaradi tega že obnavlja gasilski dom. Osrednja in obneme zaključna slovesnost ob 750-letnici Doba pa je 12. julija, združena z veliko parado
v Dobu in kulturnim programom. Zaradi zanimanja za parado naj povem, da bodo poleg narodnih noš in gasilcev sodelovali tudi lovci, ribiči, jamarji, športniki, kolesarji, orači, mla-tiči. plctice slamnatih kit, pre-dice in terice. čebelarji, kosci, žanjice, predelovalci mleka, furmani, prevozniki moravškega peska s konjsko vprego, jara gospoda itd.
Povorka naj bi prikazala način življenja v pretekli in polpretekli dobi pa vse do današnjih dni. Tovarne se bodo predstavile s svojimi izdelki.
Poleg sodobnih motornih vozil bodo v povorki vključeni tudi konji in volički. Pri tem računa odbor na sodelovanje okoliških vasi. Nekatere skupine SO se že prijavile. Odbor bo z veseljem sprejel še druge pobude in vse občane vabi, da sodelujete na paradi, še posebej pa narodne  noše.   Ker   skoraj ni
prireditve v bližnji ali daljni okolici, na kateri ne bi bilodofo-skih narodnih noš pričakuje, da bodo tudi narodne noše od drugod rade prihitele v Dob.
Jamarski klub bo v dobski šoli uredil razstavo Dob v slikah, zato prosi vse, ki imajo še kake zanimive stare fotografije naj jih za to razstavo posodijo.
Kot vidite ima odbor polne roke dela, da bi kraj čim lepše praznoval 750-1 etnico, zato mu Doblani ne bodo zamerili, če jih prosi, naj za to priložnost čimbolj olepšajo svoje domove, pre-belijo fasade in okrase okna in vrtove s cvetjem.
Predvsem pa bi bilo treba odstraniti vso navlako in razne podrtije v središču Doba, da ne bodo gostje odhajali s slabim vtisom.
Več o prireditvah pa bomo objavili v naslednji številki poročevalca.
S. Stražar
Zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah
ob 20 letnem jubileju
Iz skromnih začetkov pred 20 leti, po združitvi glasbenih šol v Domžalah in Mengšu leta 1959, z ustanovitvijo oddelkov v Moravčah, Radomljah, Brdu in Dragomlju, se je šola leta 1963 preimenovala v Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale.
Tako se glasbeno šolstvo na področju domžalske občine vključuje v splošen glasbeno-vzgojni proces, ki je doživel v Sloveniji kljub nekaterim zaviralnim momentom razvoj, ki bi ga bile lahko vesele mnogo večje in ekonomsko bolj razvite dežele kot je naša. Pohvalimo le lahko, da imamo v tem pogledu sijajno mladino, odlične organizatorje, pedagoge-entuzi-aste in sposobne voditelje, ki se zavedajo, kakšno vzgojno vlogo ima glasba za harmonični razvoj mlade osebnosti. Vendar kjerkoli to že je. glasbeno šolstvo si je moralo in si mora tudi danes svoj sloves prislužiti z napornim delom. Ničesar ni danega zastonj, ničesar ne uide
kritičnemu očesu pedagoške, družbene in finančne kontrole. Danes uspeva tista glasbena šola v komuni, ki se pojavlja čim večkrat v javnosti. Ves sistem dela je usmerjen v to, da učenec javno nastopa, da je ocenjen ne samo v razredu pred komisijo, ampak z učiteljem vred pred javnostjo. To pa redno zahteva dodatnih naporov.
Ena izmed 50 glasbenih šel v Sloveniji, ki se zaveda odgovornosti pred stroko in družbo, je Zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah. Danes ima ca. 400 učencev in 20 članov kolektiva. Deluje v svoji stavbi, ki ima funkcionalno urejene učne prostore s primerno dvorano za interne nastope. To je redek primer, da je neka glasbena šola dobila stavbo in si uredila prostore. Zasluge in skrb za nemoten in uspešen pouk, kakor tudi za vse materialne storitve veljajo prizadevnemu ravnatelju Zavoda Stanetu Habetu in vsej delovni skupnosti in samo-
Naše turistične zanimivosti
Dragomeli z okolico
Dobre 3 km od Domžal leži priljubljeni turistični kraj Dra-gomelj. Nadmorska višina .le 287 m. Vas je vse do danes ohranila kmečki značaj in s pridelki, predvsem kumaricami, zeljem in radičem. ki je v glavnem študljanska specialiteta. zalaga  ljubljanski   živilski trg.
Dvor v Dragomlju se omenja že leta 1312. ko je Eva, sestra ljubljanskega meščana Tomaža, vdova po lovskem mojstru Ru-prehtu, poklonila nemškemu viteškemu redu v Ljubljani 30 mark. ter mu zastavila svoj dvor v Dragomlju.
V kraju sta nekoč stala dva gradova, eden imenovan Drago-melj, drugi pa dvor v Dragomlju.  Oba gradova  je upodobil
Valvazor v knjigi »Slava Vojvodine Kranjske. Med gorenjskimi gradovi je zanimiv prav dragomeljski grad, ki je stal v dolini, kajti večina gradov je bila na težko dostopnih vzpetinah. V grad. ki je bil obdan z jarkom in vodo, napeljano iz bližnje Pšate, se je prišlo prek lesenega mostu in vhodnih vrat, nad katerimi je bil visok štiri-oglat stolp z uro in 1 čebulasto streho. V obzidju je bil tudi velik mlin s štirimi mlinskimi kolesi, ki jih je gnala voda iz grajskega jarka. Verjetno je na steno zunanjega obzidja tega gradu zgrajen tudi sedanji Ur-bančev kmečki mlin, ki pa ima sedaj le eno mlinsko kolo. Na sredi   je  bilo  obširno grajsko
upravnim organom Vzorna je tudi povezava z organi skupščine občine Domžale in z vsemi lokalnimi družbeno-političnimi činitelji. Na uspehe, ki jih dosegajo učenci glasbene šole na vsem področju domžalske občine, so ponosni vsi delovni občani.
Zavod za glasbeno izobraževanje ima danes vrsto odličnih solistov na raznih instrumentih, predvsem je treba tu omeniti in pohvaliti delo godalnega oddelka, ki na marsikateri glasbeni šoli ne uspeva kot bi bilo treba. Vzrokov je več: danes sta modna instrumenta harmonik:" in kitara in se zato učenci radi odločajo za ta dva predmeta, na drugi strani pa še vedno primanjkuje dobrih violinskih pedagogov, ki bi vzgajali dobre soliste za komorne ansamble in godalne orkestre Toda domžalska glasbena šola v splošnem preseneča s skupnim muziciranjem in s številom nastopajočih v zborih, kot je to zbor cicibanov, harmoniknrski in godalni orkester. V godalnem orkestru najdemo pestro zasedbo instrumentov,  ob katerih sodelujejo
tudi skrbno pripravljeni solati. Po dejavnosti pa ne zaostajajo tudi drugi oddelki kot npr. klavirski in oddelek za pihala in trobila.
S svojimi učenci se pojavlja Zavod ne samo na domačem terenu, ampak tudi izven občine na raznih gostovanjih, revijah in srečanjih solistov, komornih skupin in orkestrov, ki jih prirejajo Društvo glasbenih pedagogov in Skupnost glasbenih šol Slovenije. Zavod je prisoten tudi pri radijskih in televizijskih snemanjih, s čimer že prerašča okvir kulturnega činitelja v sami občini. Za svoje uspešno delo ga je Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva odlikovala I srebrnim odličjem Osvobodilne fronte.
K 20. letnemu jubileju čestita Zavodu Društvo glasbenih pedagogov, Glasbena mladina in Skupnost glasbenih šol Slovenije z željo, da bi dosegal še nadalje odlične delovne uspehe v korist kultiviranja mladega rodu, bodočega upravljalca naše socialistične skupnosti.
prof. Cvetko Budkovič
dvorišče z ribnikom. V srednje grajsko poslopje se je zato prišlo prek lesenega mostička. Tudi nad tern vhodom se je dvigal manjši štirioglati stolp z dvema strelnima linama in koničasto streho. Lastniki tega gradu so bili med drugimi rodbina Glanhoferjev, grofje Thur-ni s Križa. Herbersteini, Tatten-bachi. Barbi in Sauraui. V 18. stol, ie začel grad hitro propadati in je med leti 1790 in 1796 pogorel.
In še dve zanimivosti. Graš-čak Franc Glanhofer se je v splošnem kmečkem uporu leta 1515 pridružil upornim kmetom zoper graščaka Žiga in Andreja Lamberga s Crnelega. Kmetom je odstopil celo svoj top za obleganje črnelske graščine.
Leta 1528, ko je 3.000 do 4.000 Turkov pridrlo do Dragomlja in izropalo in požgalo okoliške vasi, se gradu niso mogli polastiti.
Lastnik mlina mi je pokazal, kje so stali obrambni stolpi. Od prostora, kjer je nekoč stalo obzidje, so v glavnem ostali le še nekoliko dvignjeni temelji, ki so sedaj poraščeni s sadnim drevjem in travo. Grad je stal kakih 100 m zahodno od nekdanje Severjeve sodarne ob Pšati, torej pri prvih hišah, ko se iz Domžal pride v Dragomelj.
Sedaj pa še nekaj podatkov za dvor Dragomelj, ki je stal na ovinku na severni strani pred mostom čez Pšato, preden se je prišlo do nekdaj zelo znane Piš-kove-Gradove gostilne, ki je sedaj zaprta. Dvor je ležal ob Pšati, čez katero pelje lep kamniti most. Kot lastniki tega dvora se omenjajo družina Penczel iz Ljubljane, grofje Devinski, polhograjski oskrbnik Andrej Tatzel, Boltežar Pregl, 1758 Bernard pl. Ravber. 1825 Anton Lenarčič, leta 1836 pa Friderik Rudež, kdaj je propadel ta dvor, tudi ni znano.
V matricah mengeške fare najdem naslednje grajske lastnike: 1G43 gospo Marijo Kata-lain. prefektovo sestro, 1642 gospoda Filipa Jakoba Kathalaina, prefekta v gradu Dragomelj, 1658 Janeza Jurija Krišmajerja, 1069 Ernesta Ahaca Pollizeroli-ja, 1691 Wolfganga Apfaltrerna, 1097 Vajkarda Ferdinanda Barba von VVeigensteina, 1702 in 1703 Wolfganga Sigmunda Apfaltrerna, 1713 Frančiška Mihaela Erberga, 1716—1722 Ferdinanda Ernesta Raspa, 1735—1742 Janeza Gašperja Branka in 1749 Janeza Andreja de Mugerle. Kasneje ne zasledim podatkov o dragomeljskih graščakih. Leta 1680 zasledimo v matricah tudi Avguština Tomaža, mlinarja v Gradu Dragomelj, že leta 1588 pa v istih knjisah Marka, sina Jurija Wuriza (Burica) in Neže iz Dragomlja.
In še ena zanimivost. Navada je bila, da so botri pri krstu dali duhovniku, ki je krstil otroka firtel, dva ali tri firtelne vipavskega vina ali terana. Toda 28. marca 1598 je Elizabeta Bu-riška (Buričeva žena) »iz Dra-gumina« ostala dolžna in ni plačala »judovščine«. Solo Rezke Dragar, ki je bila ustreljena kot talka 17. 10. 1941 v Begunjah, so pričeli graditi 1940, dokončali pa 1941. 21. novembra 1943 je bila požgana, kmalu po vojni pa obnovljena.
Kraj je znan po Buricevi — Jernejčkovi gostilni, ki slovi predvsem po dobri jedači in pijači, zadnja leta pa tudi po restavraciji »Pri Medvedu«. Da bi morda tisti, ki namerava ta gostišča obiskati ne bil razočaran naj povem, da je pri Burici zaprto ob četrtkih, pri Medvedu pa ob nedeljah.
Dragomelj je znan tudi po ribogojnici, ki je V zaselku Ma-venče, ki ga v mengeških rojstnih knjigah zasledim že leta 1593, ko se imenujeta Janez Milnar in Helena ex Malziz (iz Mavenč) in '"ta 1712, ko se imenuje Andrej, sin Andreja Golež in Barbare ex Mallenzach (lz Mavenč).
Ribogojnica, poleg Grčarjeve-ga mlina, je bila ustanovljena leta 1933, ko jo je Alojz Plemelj ustanovil kot »Ribogojnico Ma-venče«. Po vojni leta 1945 je Ribogojnica prešla v roke Ministrstva za kmetijstvo in pod upravo Državnih posestev Slovenije. Kasneje se je podjetje preimenovalo v Ribarstvo Slovenije, zadnjih 20 let pa kot obrat Ribogojnica Dragomelj, podjetja Ribarstvo — export v Ljubljani.
Tu gojijo plemenske potočne postrvi in amerikanke. Prodajajo ikre, zarod in mladice. Letna proizvodnja iker je ca 4 milijone, zaroda pa cca 500.000. Samo mladic ameriške postrvi v dolžini od 4—18 cm vzgojijo ca 350.000. Za nadaljnjo vzgojo pustijo 150.000 kosov postrvi, ostalo pa prodajo. Tržnih postrvi vzgojijo letno do 35 ton. Za hrano rib porabijo letno 200 ton hrane, predvsem drobovino, pšenične otrobe, bele morske ribe ter močna krmila.
Letno odkupijo tudi ca 50 ton polžev, ki jih kupujejo od zadrug ali dobivajo iz Srbije in drugih predelov Jugoslavije. Polži ostanejo tu do 10 dni, da jih očistijo in jih presortirajo, nakar jih odpeljejo s kamioni v Francijo, Švico in drugam.
Zbirajo tudi rake, ki jih dobivajo iz južnih krajev, pa tudi iz Cerkniškega jezera.
Proizvodnjo rib bi lahko še povečali a na žalost ni dovolj potočne vode.
Vasi se tako rekoč drži vasica Sentpavel s cerkvijo, ki jo prvič omenja zapisnik cerkvenih dragocenosti leta 1526. Prvotno je spadala pod mengeško prafaro. od leta 1787 pa pod novoustanovljeno faro Šentjakob Zanimivo je tudi to, da so v 18. stol.
na pokopališče pri cerkvi pokopavali tudi Studljane.
Po tradiciji je nekdaj pri cerkvi stal samostan belih nun.
V bližini Dragomlja leži vasica Mala Loka /. graščino, ki se omenja v listini 20. januarja 1332. ko je dobil od Henrika, vojvode Koroškega to graščino v fevd Herman Mengeški. Prej jo je imela Alhajda iz Ihana. Se v začetku 19. stol. je dvor v Dragomlju in dvor v Loki pripadal mengeškemu gradu. Leta 1839 je kupil mengeški grad Mihael Stare od Josipa Rude:'a za 15.800 goldinarjev, a tako. da je bila graščina Mala Loka odločena od mengeškega gradu in ostala Rudežu
Leta 1920 je ta graščina prešla v last sester križevniškega reda. Tudi ta graščina je bila med vojno 21. novembra 1943 požgana.
Sosed ja vas Dragomlja ie tudi Pšaia. ki leži ob potoku istega imena V kraju je več mlinov in znana Janežičeva gostilna Pšala se prvič omenja leta 1302. Scdan.a renesančna cerkev Sv. Petra je bila zgrajena leta 1572 Bila je mengeška podružnica. Na Pšati ie bil 2. 8. 187(1 rojen naravoslovec proi. Fra,.c Pengov. Kot učenec J. E, Kreku se je zanimal za pospeševanje Kmečkega gospodarstva, zlasti zadružništva in je pred vojno o teh stvareh mnogo pisal. Leta 1916 in 1917 je pri Mohorjevi družbi izdal knjigi Podobe iz naiHVe, ki jih je ilustriral Anton Koželj, Ob sode.ova-nju z dr Antonom Ratajcem je leta 1925 izdal Poljubno kemijo, leto 1927 pa knjižico Jurček Ko-zamurtek
V bližini Podgoiice je atomski reaktor, v Kemični tovarni Be-
linka v Šentjakobu pa plavalni bazen s toplo vodo.
Iz Šentjakoba izvira tudi rod pesnika Valentina Vodnika. Njegovi predniki so bili mežnarji pri tej cerkvi. Vodnikov nečak Frane, ki se je leta 1828 priženil v Studo. je bil tretji domžalski župan od leta 1860 do 1869
V Šentjakobu je znana Pečni-karjeva gostilna, ki je zaprta ob torkih, v Podgorici pa Brinov-
čeva gostilna, ki je zaprta ob ponedeljkih, medtem ko je Ja-nežičeva gostilna na Pšati zaprta ob sredah. V vseh teh gostilnah, kakor tudi v Buricevi v Dragomlju in restavraciji »Pri medvedu« lahko gostje dobijo ribe iz Ribogojnice Drago-melj.
Prav te gostilne so poskrbele za to, da so Dragomelj in okolica postali tako privlačni za turiste.
Ravnikar Tone
Počastitev Dneva zmage v Mengšu
V organizaciji občinskega sindikalnega sveta in občinskega sveta Zveze kulturno jirosvetnili organizacij Domžalo je bila v petek 8 maja ob dnevu zmage v dvorani Kulturnega doma v Mengšu uspela prireditev pod naslovom »Večer z domačimi zbori«.
Pottg mladinskega pevskega zbora ■ .novne šole Mengeš, ki je pođ vodstvom zborovodje Janka Gregurta zapel Pionirsko Marjana Kozine in Janka Gre-feorca: Zapojmo pesem naših dni, so nastopih vsi pevski zbori, ki delujejo na področju domžalske občine, razen okteta To-s:ima.
Od manjših vokalnih skupin so nastopili: oklel ELEKTKO Domžale, pod \ odslvoin Nejka Pirnata, oktet bratov Pirnat Iz Jarš, prav tako pod v< dstvom Iiejka Pirnala, moški zbor »KUD Janko Kersnik • iz Lukovice, pod vodstvom P«rejHna Capudra, ter moški zbor prosvetnega društva "Tine Kos« iz Moravč, pod vod tvom Mira Capudra. Vse vokalne skupine so svoje  točke  i^po  in dovršeno
zapele, posebno pa je treba pohvaliti številčno močna pevska zl»ora Društva upokojencev Domžale in mešani pevski zbor Domžale. Prvega je vodi! Tomaž Habe, drugega pa T. Juvan.
Veličastno sta na proslavi izzveneli posebno pesmi Viktorja Miheičiča: Domovina naša je svobodna in Radovana Gobca-Pesem o svobodi, ki so jih zapeli združeni pevski zbori. Prvo je dirigiral Tone Juvan, drugo pa Stane Habe.
V drugem delu prireditve je nastopil harmonikarski orkeste-
Zavodu za glasbeno izobraževanje Domžale, oddelka Mengeš pod vodstvom Pavla Kosca, za zaključek pa še Mengeška godba pod vodstvom Antona Me-hleta, ki je bila deležna za svoj nastop še posebnega aplavza.
Obisk ob tako pomembnem jubileju in ob nastopu kvalitetnih vokalnih skupin bi bil lahko večji kot je bil. Pohvaliti pa moramo prizadevne Mengšane. ki so oder za to prireditev lepo uredili in okrasili. Grajati pa moramo šolarje in predšolske otroke, ki so v dvorani motili nastopajoče, predvsem govornika Antona Gorjupa, motili pa so tudi nastopajoče in poslušalce, ki bi radi v miru sledili kvalitetnim izvajanjem.
Skoda je tudi, da Mengšani nimajo svojega pevskega zbora, ki bi verjetno požel enak aplavz, kot ga je Mengeška godba in kot so ga vedno, kadar nastopajo, deležni prizadevni člani mengeške igralske družine.
T. Ravnikar
(točni zoor Planinskega društva Domžale
7. aprila se je vršil redni letni občni zbor Planinskega društva Domžale
Sejna dvorana O. S. Domžale, v kateri s,' je vršil, je bila polno zasedena Navzoči so bili zastopniki: Občinske skupščine, Planinske zvez** Slovenije, planinskih društev Kamnik in Mengeš, tabornikov in smučarjev.
Iz. poročil predsednika in gospodarja je bilo razvidno, da je društvo preživelo zopet eno kri-
tično leto delovanja, ki pa je bilo kljub temu uspešno. Čeprav še ni stekla tovarna žice in so zato narasli stroški oskrbovanja doma na Veliki planini, je končni obračun le pokazal dobiček. Sicer skromen ah vendar. Seveda je bil ta uspeh možen samo ob razumevanju kamniške občine, ki je društvo oprostila plačila prometnega davka. Pa tudi občina Domžale je dala društvu nekaj denarja, posebno za pomoč mladinskim sekcijam.
Plesati pomeni - biti mlad
Starši! Ljubi starši HflJIH otrok, ali katerih koli, sa] je vseeno, pridite, prosim vas, vsaj enkrat na mladinski ples v Domžale. Vsako nedeljo je in ie ob praznikih. Znebite se zaboga kdaj svojih let. predsodkov, težnosti, zaverovanosti v svojo vsakdanjost in žrtvujte 7 din za vstopnico. Pa na ples.
Narobe bo, če bosta morda oba. oči in mami stopilo v dvorano smrtno resna, z masko inšpektorja, sekretarja ali kakršnokoli druge avtoritete. Vse od sebe! Kar boste videli in slišal), spreglejte! To je svet mladih. Današnji avet.
Tndi zaradi obleke nohtnih skrbi. Vse je dobro. V dvakrat podedovanem plašču od stare tete, ki je umrla pred 70 leti, boste vzbujali pozornost, kar na) bo tudi namen vašega obiska. Ker je v dvorani tema ko' v r°gu, vedite, da ni zaradi okvare v električni napeljavi, ampak, da tO sodi k ple-su- h glasbi in sploh. Teme se človek hitro l'rivadi. Ze sedaj se privajajte na to. da Rihard in Johan Štrauss, Avgust Stanko *n Hntje iz Praprotmi niso nikoli obstn-WIi. Naši plesi in naša glasba jv pop olns-ba. Druge nikoli ni bilo, je ni in je ne bo. 0 "i zapomnite.
Prav gotovo je v vas še nekaj pobožno-*lt. zato vam. bo ta glasba imenitna pod-l°oa za večerno molitev. Ce od časa do
časa spominja na culukajrske obredne pesmi in plese, razumite. Svet postaja majhen, državne meje se ukinjajo. Pojutrišnjem lahko dobile v goste Kitajce, hči vam pripelje domov temnopoltega kava-itrja, verjemite, da bo tam-tam-ovske do brodošlice bolj vesela kol »Oj Maričfco dremlje«.
Prepričan sem. da organizatorji mladin-skega i-lena mislijo, da nisem sodoben in da se v temi ne počutim, dobro. Motijo se Ce so zaradi mene izjemoma prižgali tisto brlivko, me niso počastili.
Gledam jih in jih bom še. Všeč so mi. Vsi mladi. No. vsi res ne!
Starši, to je svet naših otrok. Ce jih imamo radi, potem jim ta svet pustimo. Živeli bodo v njem, če smo še tako proti.
Ko boste na plesu, boste sprva vznemirjeni zaradi negotovosti, kdo je kdo. Mislim na spol. Saj ni. važno. Norme in predpisi ne veljajo. Gledal sem dva. Mislim 11 u sta bila jant in. dekle. Plesala sla. On je skoro miroval, le včasih ga je prijelo. da je zakrilil s hlačami in lasmi, zamahnil - roko po zraku čeprav ni bilo brencljev. na mižal je Mislim, da ie molil. Punca pa ie daleč od njepa »reroikaJa samo komaj komaj pokrito ritko Hm, in namesto svojega princa je hulila mene. Usodi in moji iznajdljivosti se imam zahvaliti, da se je
dobro izteklo. Fanta je nekdo od sprehajalcev (na mladinskem plesu je zelo priljubljeno spreliajanje med plesalci) buksnil v rebra, da se je prebudil iz transa. Ni bil tako neumen, da ne bi ugotovil kaj punca kani s sr>ojimi osrednjimi čari. Kazalo je, da me bo, pa sem ga prehitel.
■'Fant. imaš prima babo,'- sem poskusil. Prijel je.
»Kaj pijete gospod?«
»Wisky, kaj drugega.«
Globoko je porinil roke v žepe. privlekel nekaj žvečilnih qumijev in čisto mirno poiskal med njimi tiste »netke«, ki so mu ostale od jurja, ki ga je najbrž sunil mami.
»Nimam več ko stodvajset.«
»Nič zato, pa Repanščico.«
Pa svo jo. On je imel možnost obe. Mislim pa. da imenitne šanse ni izkoristil.
Ko boste že na plesu in če vam je kaj na tem. da dobile veljavo, usekajte na vsak način koga po gobcu. Izraz res ni lep. je slovenski ampak na plesu se tako menimo in še slastneje tudi. seveda.
No. potem nekaj dni ne boste nič slišali. Zato ni treba k zdravniku, ne bo nič pomagalo. To ni od nrehlada. je od plesa, ie od glasbe, od sodobne pop glasbe. Samo takšna glasba je za mlad" nrivlačna, da človek ogluši. Pa nai. če hoče. Nihče nikogar ne sili. da hodi na mladinske plese Vse je prostovoljno. Ce se le malce bojite: TOSAMA ima na ~alogi proizvode, ki zavarujejo vse odprtine človeškega telesa.
A. Zaje
Sprejemanje turistov potnikov (sostov) na prenočevanje
Glede na bližajočo se turistično sezono in pričakovano po vpraševanje gostov za prenočišča in hrano pri zasebnikih, dajemo o tem kratko informacijo vsem zainteresiranim občanom.
Na podlagi 24. člena zakona 0 gostinstvu (Ur. list SRS, št. 11/65) lahko občani sprejemajo v svojih stanovanjskih prostorih in v počitniških hišicah na prenočevanje turiste in potnike le, če imajo za to dovoljenje on-činskega organa za gostinstvo. Zakon nadalje pravi, da občani lahko dajejo hrano turistom, potnikom in abonentom, če imajo za to dovoljenje občinskega organa za gostinstvo. Prav tni.o lahko tudi sklepajo s turističnimi organiazcijami ter z uradi turističnih društev pogodbe o posredovanju pri oddajanju, sob in počitniških hišic, oziroma o dajanju teh v zakup.
Zaradi teh zakonskih določb pozivamo vse občane, ki že oddajajo turistične sobe ali ki to nameravajo, da priglasijo, oziroma zaprosijo pristojni občinski organ za izdajo dovoljenja
Na podlagi vlog bo občinska služba sobe pregledala, jim določila kategorijo ter izdala dovoljenje za opravljanje zgoraj naštetih dejavnosti. Zakon nadalje tudi določa, da se kaznu je vsak. ki daje v svojih stanovanjskih prostorih in v počitniških hišicah prenočišča ali hrano potnikom, turistom ali abo-
Vso pohvalo zaslužijo člani upravnega odbora in odseka za gospodarstvo doma na Veliki planini. Z veliko vestnostjo, skrbjo in požrtvovalnostjo so dosegli prikazan uspeh. Dom na Veliki planini je v tem letu ne samo obdržal svoj sloves, amp^k je na dobrem imenu še pridobil. V preteklem letu je bilo v domu veliko nočitev, pa tudi sicer obisk stalno narašča, posebno v poletnih mesecih
Iz poročila markacijskega odseka je bilo razvidno, da je bilo veliko planinskih poti pregledanih in urejenih.
Društvo je bilo uspešno tudi v propagandni dejavnosti. Alpinistični odsek je bil aktiven. Veliko dela pa je opravil mladinski odsek, ki je zelo povečal število članov mladincev in pionirjev in vzbudil pri njih veliko zanimanje in veselje za planinske- značke, o katerih je bilo pisano v .1 številki letošnjega Poročevalca.
Prav v tem odseku se nam obeta velika aktivnost tudi v tem letu. Občni zbor je pokazal, da društvo dobro dela in gospodari in da ima tudi dovoli sredstev, da uresniči novi orogram vzgoje pionirjev, da bodo postali zdravi, močni, sposobni in pošteni državljani.
A. S.
nentom v nasprotju z določbami navedenega zakona o gostinstvu; torej, če nima za to dejavnost dovoljenja občinskega upravnega organa za gostinstvo.
V informaciji citiramo tudi 41. člen občinskega odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale, ki pravi: »Dohodki od oddajanja turističnih sob v stavbah, ki se uporabljajo za stalna stanovanja in se oddajajo preko turističnih organizacij, so oproščeni davka od premoženj:' do višine 3.000.00 din kosmatega dohodka
Davčna osnova je celotni dohodek, dosežen v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so potrebni, da je bil dohodek dosežen. Ce se stroški od oddajanja turističnih in opremljenih sob ne dokumentirajo, se priznavajo v višini 50°/o od celotnega dohodka.
Poleg zakonske ureditve te dejavnosti, je nujna tudi popolna evidenca vseh turističnih sob zaradi posredovanja informacij gostom-turistom. Informacije o možnostih (prenočevanja bodo jjosredovale turistično-i ntorma-tivne službe. Ki bodo organizirane v vseh večjih krajih v občini in s tem vplivale na boljšo izkoriščenost razpoložljivih sob in večji dohodek občanov
M. S.
Pridni učenci P.rdske šole so letos pogozdili obsežne komplekse v Črnem grabnu in s tem opravili veliko družbeno koristno tlelo
Goidovs se ciotoili naraščaj
Učenci ožjega in širšega okoliša osnovne šole Janko Kersnik iz Brda so 17. in 18. aprila na pobudo gozdnega gospodarstva opravili zelo koristno delo. Po-gozdili so precej parcel, ki so bile doslej neurejene.
Kakih tristo petdeset učencev, od teh šestdeset s podružničnih šol, je v teh dveh dneh posadilo štirideset tisoč pesto sadik. Na srečo je bilo tudi vreme delu naklonjeno, tako so lahko v Zlatem polju in pod Brezovico posadili deset tisoč petsto drevesc, v Velikem Jelniku šest tisoč, v Podlogu trinajst tisoč petsto, v okolici   Sentožbolta   in Trojan
šest tisoč petsto, v okolici Blagovice pa štiri tisoč.
Vodstvo šole in gozdno gospodarstvo sta poskrbela za prevoz učencev in spremljevalcev, hvaležni lastniki gozdov so pa mladim pogozdovalcem postregli z malico.
Prav gotovo so se učenci obakrat vračali v prepričanju, da so s svojim delom koristili našemu gospodarstvu.
Enako delo so opravili tudi učenci obeh domžalskih šol, ki so pogozdovali na ihanskem področju.
V. Perne
10. obletnica galanterijskega oddelka na tehniški srednji usnjarski galanterijski šoli v Domžalah
Galanterijski oddelek na Tehniški srednji usnjarski galanterijski šoli praznuje letos 10-let-nico obstoja. To pomembno praznovanje je šoli toliko dražje, ker ga slavi v kraju sedeža šole, tj. v Domžalah, katerim nesporno pripada tradicija galanterijske dejavnosti na Slovenskem.
Tradicija načrtnega dela z mladim galanterijskim naraščajem sega v Domžalah sicer v precej daljšo preteklost. Prav ta obdobja so pa bila za današnje uspehe šole zelo pomembna, saj so zanesljivo ustvarjala pogoje šolanju današnjih oblik in potreb.
Srednjo tehnično galanterijsko šolo je do danes zapustilo šest generacij. Med maturanti sicer srečamo največ Slovencev, vendar ni nepomembno dejstvo, da so dijaki iz ostalih republik zastopani z 22 °/<i.
Šolska dejavnost je v bližnji prihodnosti usmerjena v korigiranje strokovnega pouka na šoli. Sola želi dobiti novih kvalitet, ki bodo v duhu splošnih korektur na strokovnih šolah in v skladu izdelanim profilom galanterijskega tehnika.
Med skromnimi slovesnostmi, ki jih pripravlja galanterijski odsek šole, že danes opozarjamo na tradicionalno razstavo diplomskih izdelkov letošnjih absolventov Razstava bo letos dobila nekoliko svečanejše obeležje in bo tokrat v centru Domžal, v prizidku dvorane Komunalnega centra, v prvem tednu
meseca junija. Kot novost naj omenimo še to, da so letošnji absolventi povabili na sodelovanje celotno prvo generacijo.
Obeto so nam torej ponovno lepa prireditev, ki bo prikazala delo mladih idealistov in njihova hotenja, pričakujejo moralno podporo tudi pri občanih.
M. B.
Šolarji ob 25-letnici osvoboditve
Cetrtstoletni jubilej nove svobodne Jugoslavije praznujemo narodi Jugoslaviji' v znamenju velikih uspehov na družbenem in gospodarskem področju, ki v tako kratkem obdobju skoraj nimajo primere. V to praznovanje se |e vključila z veliko zavzetostjo tudi šolska mladina naše občine
Ze vse proslave in številne prireditve ob 27 aprilu in 1. maju, ki so bile po šolah zelo skrbno [pripravljene, so imele glavni poudarek na tem pomembnem jubileju Tako so pevci obeh šol iz Domžal sodelovali na centralni prireditvi v Hali v Domžalah. Tema zboroma pa so se pridružili tudi mladi  pevci osnovne šole JANKO
KERSNIK z Brda. Pionirji iz Radomelj so slovesno praznovali pri spomeniku padlih članov okrožnega komiteja KPS Kamnik v Rudniku, kjer so v proslavljanje vključili tudi 100-let-nico Leninovega rojstva. Po kulturnem programu je preživela udeleženka te tragedi ie tov. Marija Avbelj-NADJA. pionirjem pripovedovala o tragičnih dogodkih, ki so se tam odigrali 6. januarja 1945 Proslavljanje pionirjev v Rudniku je počastil s svojo navzočnostjo tudi predsednik odbora Zveze združenj borcev NOV Domžale, tov. Alfonz AVBELJ-SAVO.
V letošnjem iubilemem letu se bo pohoda >Po poteh partizanske Ljubljane« udeležilo iz
Liudie, ki so dali imena našim ulicam in cestam
Hatiia Blejc
Glavna cesta, ki pelje skozi Mengeš, se od križišča pri gostilni »Ix)vee« proti Trzinu imenuje Blejčeva cesta. Ime nosi po mengeškem rojaku, narodnem heroju Matiji Blejcu-Matevžu. Ob tej cesti stoji tudi njegov rojstni dom. na katerem je vzidani spominska plošča. Tu se je Matija rodil 24. februarja 1914 v številni delavski družini.
bil ustanovljen nekaj let pred vojno. V tem nestrankarskem klubu so se zbirali mladi, zavedni domačini naprednega" mišljenja. Zato ni čudno, da so prav iz tega kluba izšli prvi mengeški borci, od katerih jih jc pozneje v partizanskih borbah padlo osem. Ko so Nemci okupirali Gorenjsko, se je Matija takoj odzval klicu zasužnjene domovine. Sodeloval je pri pripravah za oborožen odpor proti okupatorju, predvsem s tem, da „'e pomagal pri zbiranju orožja. Na dan vstaje v kamniškem okraju, v noči med 27. in 28. julijem 1941, se je že udeležil prvih akcij proti okupatorju. V jutranjih urah je nato odšel t nekaterimi tovariši na Gobavi-co nad Mengšem, kjer je vodil mengeško grupo partizanov. Sredi avgusta 1941 se je na Rašici formiral kamniški bataljon, ki je sestajal il rašiške, radomeljske, menge Ao-moravške in kamniške čete. Matija je postal komandir mengeško-mnravške čete. Tedaj je bil sprejet tudi v ZK.T. Poleg mnogih manjših bitk je sodeloval v večjih borbah na Moravškem, v Palnvčah in v znameniti borbi pri Sv. Mohorju nad Moravčami. Decembra 1941 se jc njegova čela
Blejčeva cesta v Mengšu v smeri proti Trzinu. V ozadju je dom narodnega heroja Matije Blejea-Matevža v vzidano spominsko ploščo, v ospredju pa je spomenik padlim iz prve svetovne vojne
Po končani osnovni šoli se je izučil krojaške obrti. Kot dober nogometaš in atlet se je vključil v športni klub v Mengšu, ki je
naše občine nekaj sto pionirjev. Mrzlično se pionirji pripravljajo tudi na Kurirčkovo pošto, ki bo Po našem območju potovala 18 in 19. maja Pionirji pridno pišejo spise na temo »TO JE MOJA DOMOVINA«, kar spada v okvir reševanja posebno naloge Kurirčkove pošte. Da bi učem e še bolj pritegnili v razmišljanje ° svoji domovini, ki je vstala iz krvi in ruševin leta 1945, je komisija za tradicije in zgodovino NOB razpisala na to temo pisanje nalog in bo po tri iz vsake Sole nagradila z lepimi knjigami Občinski odbor ZZB NOV in ZPjM Domžale pa bosta organizirala dne 23. maja potovanje šestim pionirjem iz vsake šole na POKLJUKO, kjer bo zaključna slovesnost Kurirčkove Pošte. Tisti trije učenci, ki bodo nagrajeni za spise s knjigami, bodo za nagrado potovali ni Pokljuko, poleg teh treh pa se Po liniji ZPM vsaka šola določi Po tri pionirje
°b tem jubileju bosta Osnov-na šola Radomlje in ZGI ob niegovi 2n-1elnici v Radomljah Prredila slavnostni koncert, na katerem bo sodeloval tudi orke-K,pr zoi. sicer pa bodo nasto-P''1 mladi harmonikarji, pevci In solist, iz šole Radomlje ozi-JMne oddelka ZGI Domžale v Radomljah Ta koncerl bo v pr-Vl polovici iuniia V to praznovanje M lptos vfeuučtH,eta tudi fevijj otroških in mladmskih Pevskih zborov osnovnih šol, ki ""sta 29 maja v Mengšu in 3. maJa na Brdu. /
R. Hafner
v Poljanski dolini priključil.! Cankarjevemu bataljonu. V veliki tridnevni bitki v Dražgošab januarja 1942 se je Matija odlično izkazal s svojimi izrednimi vojaškimi sposobnostmi. Sredi februarja 1942 se je. z dvanajstimi borci vrnil na območje kamniškega okraja V Veliki Lasni se je nato 27. marca formirala nova četa. ki ji je poveljeval Matija. Cela te je zmagovito spopadla z močnejšim sovražnikom. Konec maja je iz male čete ustvaril bataljon, ki je imel dve čeli in je šle) 120 mož. S tem bataljonom je 8 in 9. junija 1942 napadel nemško postojanko v Stahovici in nekaj dni zatem postojanko na Črnivcu, ter jo razbil. To je bil prvi iz-
Venies'av Perfeo
VENOESLAV PERKO je bil rojen 4. decembra 189fi. leta v Zagrađen pri Žužemberku kot sin tamkajšnjega šolskega upravitelja. V drugem letniku učiteljišča je bil leta 1916 mobiliziran k vojakom in se tako aktivno udeležil I. svetovne vojne. Študij na učiteljišču je dokončal po vojni. Služboval je v Komendi. Mengšu, .Št. Rupcrtu na Dolenjskem in Šmartnem pri Litiji. Tu se je poročil Kmalu je bil premeščen v Gabrovk-i pri Litiji, kjer so se mu rodili 4 otroci. Bil
je vsekozi naprednega mišljenja in zato slalno preganjan Tudi v Gabrovki je bil zaradi svoiih političnih nazorov kazensko degradiran t delovnega mesta upravitelja na delovno mesto učitelja. Leta 1939 je bil premeščen v Domžale, kjer je dočakal okupacijo. Ze leta 1941 je začel delati za OF. Bil je ohve ščevalec Šlandrove brigade, zbira) je begunce in jih vodil v partizane. Nemci so pa dvakrat zaprli in zopet izpustili Ko je bila v Domžalah »istanovljena bela garda, je bil eden prvih na soznamtt za aretacijo. Na to je bil opozorjen in je nameraval oditi v partizane Z.iradi izdaje mu to ni uspelo. Belogardisti so ga aretirali skupaj s hčerk« Jelo in obsodili na smrt. Ustrelili so ga 20 septembra 1944. leta v Domžalah za Sumh»rlintn. Njemu v spomin je poimenovana tudi II. osnovna šola v Domžalah.
Perkova ulica v Domžalah poteka vzporedno s cesto Domžale —Jarše in je nadaljevanje Mi ševe ulice. Začenja se pri hiši Antona Cotmana.
L. Š.
redni uspeh v napadih na nemške žandarmerijske postojanke v Sloveniji. Kmalu zatem se je formirala še tretja četa bataljona. Bataljon je prizadejal sovražniku velike izgube na Veliki Planini in v Tuhinjski dolini. V času teh ofenzivnih akcij je narasel na 280 mož. Postal je najborbenejša in najpriljublje-nejša. partizanska enota. Z njim je Matija udaril že tudi v Savinjsko dolino in napadel nemško postojanko v Šmartnem ob Dreti Pred nastopajočo zimo se je bataljon premaknil na Ko-stanjsko planino v Tuhinjski dolini. Novembra 1942 je bil Matija imenovan za komandanta kokrškega odreda, ki je bil sestavljen iz kamniškega in ko-krškega bataljona.
Dne 24. decembra 1942 so borce kokrškega odreda na Ko-slan.jski planini napadle močne sovražne kolone. V bitki hudo ranjeni Matija je hrabro poveljeval svojim borcem vse dotlej, dokler ni omahnil v smrt. Na bojišču je obležalo Ifi partizanov, Nemcev pa še mnogo več. Na kraju bojišča je bilo po osvoboditvi postavljeno spominsko obeležje.
Matija Blejc-Matevž je bil izredno bojevit, pogumen, priljubljen med borci in med ljudmi. Mnogo je pripomogel k dvigu borbenosti v kamniškem okraju in k dvigu bojne morale pri vseh borcih na Gorenjskem in Štajerskem. Zaradi velike sposobnosti in zaupanja, ki ga je užival pri Glavnem štabu NOV Slovenije, je bil imenovan za komandanta Gorenjske grupe odredov, a ga imenovanje že ni več dobilo med živimi.
Na praznik dneva vstaje slovenskega naroda. 22. julija 1953, je bil Matija Blejc-Matevž razglašen za narodnega heroja.
Z.d.
Ob 50-letnici papirnice Količevo
Papirnica
Količevo je
1. maja
praznovala
več pomembnih
obletnic. Poleg
50-obletnice
tovarne je
slavila še 35 let
stavke
količevskih
papirničarjev,
25-letnico
osvoboditve,
20 let
samouprtvl janja
v podjetju
in ne nazadnje
tudi 1. maj
— Praznik dela.
Delavski svet podjetja je za to namenil znatna denarna sredstva. Iz teh sredstev je vsak član kolektiva nekaj dni pred
obiskala predsednik upravnega odbora in predsednik sindikata ter jim izročiila pismeno posvetilo, prvomajsko Številko »Naše delo« in pa 120 din kot priznanje za nekdanje delo v Papirnici Količevo.
Jubilejna proslava je bila v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, kjer se je ob dokaj lepem vremenu zbralo lepo število delavcev in povabljenih gostov. Začetek proslave je naznanila domžalska godba z Inter-nacionalo. Kratek pozdravni nagovor je imel nato predsednik delavskega sveta tov. Janez Praprotnik, o pomenu posameznih obletnic je spregovoril direktor podjetja tov. Sonc. 164 delavcev, ki je v podjetju zaposlenih več kot 20 let — tu so šteta tudi leta prebita v NOB — je prejelo lepe spominske ure. Po tem slavnostnem delu je bil kulturni program, ki so ga pripravili svetovno znani Slovenski oktet, mojster umetniške besede Stane Sever in pa
praznovanjem prejel po 300 dinarjev, vajenci po 100 dinarjev. Nismo pa pozabili tudi na naše upokojence. Vsakega posebej sta
radijski ter televizijski napovedovalec Marjan Kralj. Program je bil res čudovit. Pesmi, ki jih je zapel Oktet, so pritegnile skoraj slehernega poslušalca, če prezremo nekaj takih, ki so že pred proslavo pogledali nekoliko pregloboko v kozarec. Nepozabna je župnikova pridiga iz Martina Kačurja in Krjavclj iz Jurčičevega »Desetega brata«-, jih je tako lepo povedal Stane Sever. Vsi izvajalci kulturnega sporeda so bili nagrajeni z bogatimi aplavzi in so morali pripravljenemu sporedu dodati še nekaj točk.
Ob koncu je podjetje za vse člane svojega kolektiva in seveda za goste pripravilo slavnostno pogostitev.
Papirnica Količevo, ki se je v 50 letih razvila v priznano tovarno, ima danes 097 delavcev in izdela letno skoraj 27.000 ton kartona, papirja in lepenke v vrednosti okoli 7 milijard starih dinarjev, je tako dostojno proslavila svoj jubilej.
V prvih dneh po osvoboditvi smo se zavedali, da moramo obnovili porušene in požgane domačije, sočasno pa tudi graditi kulturne in športne objekte, zavedali smo se, da sta kultura in šport sestavni del človeškega življenja in da moramo nadaljevati tista prizadevanja ljudi, ki so vznikla že pred vojno.
V zavesti ljudi je bila trdna volja, da vse svoje moči žrtvujejo za to, da bi vsakdo imel vse, kar si je leta in leta želel. Zaradi tega smo bili vedno tam, kjer je bilo to potrebno.
Te dni proslavljamo mnoge obletnice in uspehe na prehojeni poti v svobodni domovini. Svečane proslave in uspehi SO bili vsestransko ocenjeni. Kaj pa se lahko zgodi ob obletnici osvoboditve v samih Domžalah:
— svečano odpiramo »Domžalski sejem« v Hali komunalnega centra, kjer lahko kupujemo po znižanih cenah;
— istočasno pa postavljamo na sredini edinega nogometnega igrišča šotor, v katerem bodo predstave cirkusa  »FISCHER <.
Nismo proti cirkuškim prireditvam, smo pa proti uničevanju edinega športnega objekta v Domžalah, za katere ureditev smo s krampi in lopatami žrtvovali mnogo svojega prostega časa z namenom, da bi služil za šport in rekreacijo nam samim in našim potomcem. Tudi cirkus je potreben, ker si včasih želimo ffledati klovne, slone, leve
in ponije, vendar ne na tistem kraju, ki smo ga z zavestjo gradili za popolnoma druge namene.
Sprašujemo se:
— ali res lahko za nekaj tisočakov v nekaj dneh uničimo tisto, kar smo pred 23 leti zavestno zgradili;
— ali so vsa sredstva in prizadevnost ljudi tistega časa danes že pozabljena dejstva;
— ali so tisti, ki so to dopustili, pomislili tudi na to, da so to zgradili občani in da so vsa leta prispevali pri vstopnini tudi del sredstev, da bi objekti služili tistemu, za kar so bili zgrajeni;
— in ali ima cirkus res prednost pred športnimi prireditvami? Moštva, ki tekmujejo v I. in II. zvezni nogometni ligi, bi rada plačala da bi mogla trenirati v Domžalah, vendar izgleda, da je cirkus pomembnejši od športnega življenja.
Ker nogometno igrišče še dolgo potem, ko bo cirkus zapustil Domžale, po predpisih sanitarne in zdravstvene inšpekcije ne bo uporaben za športne prireditve (nevarnost tetanusa), se sprašujemo, kdo je dal dovoljenje, da je cirkus postavil svoj šotor v športnem parku in kaj namerava ukreniti, da bo mladina, ki bo v prihodnje na njem igrala, zagotovljeno zdravje, ki ga sedaj ogrožajo odpadki ljudi in živali, ki jih je cirkus prikazo-
Cirkuški šotor sredi nogometnega igrišča v športnem parku v
Domžalah
val.
Občan
Vsako leto meseca maja se vrše po šolah tekmovanja v spret-nostni vožnji kolesarjev in v poznavanju prometnih predpisov. Za to tekmovanje se pionirji vztrajno pripravljajo na za to nalašč pripravljenih ^poligonih«. Slika je z dvorišča I. osnovne šole v Domžalah, kjer bo tudi občinsko in medobčinsko tekmovanje
Zopet „Gaudeamus..." v gimnaziji
Letos je na kamniški gimnaziji v obeh četrtih razredih 4.-! dijakov. Pouk bodo zaključili 26. maja in se poslovili od šolskih prostorov s tradicionalno slovesnostjo. Svojim naslednikom — trctješolecm bodo izročili simbolični ključ, ki jim bo kazal pot v četrti razred. Slovesnost bo ob 11. uri pred vhodom v gimnazijsko poslopje. Cetrtošolci bodo že oscmnajstič zapeli tisto, že stoletja staro latinsko pesem »Gaudemaus«, ki po naše pove: Veselimo se torej, dokler smo še mladi. Po prijetni mladosti, po nadležni starosti nas bo pokrila zemlja. Naj živi gimnazija, naj živijo profesorji! Naj žvi vsakter od nas. naj živijo vsi naši člani, naj bodo vedno v cvetju I
Letos pa bodo prvič tema dvema znanima kiticama stare študentske pesmi dodali še tretjo:
Vi vat et res publica et qui illiam regit. Vivat nostra civitas, Maecenatum caritas quae nos hic protegit.
To se pravi: Naj živi država in tisti, ki jo vodi! Naj živi nam občina in velikodušnost podpornikov, ki omogočajo studiranje!
Torej s hvaležnostjo in zahvalo vsem tistim, ki so omogočili novemu rodu maturantov, da so končali svoje študije na gimnaziji in krenili v življenje, bodisi naprej na visoke šole ali pa v službo.
Maturantski ples bodo dijaki organizirali 30. t.m. zvečer v vseh prostorih Doma v KamnU ku.
I. Z.
Zacefe so se sindikalne igre v Domžalah
Kot vsako leto je tudi letos Občinski sindikalni svet Domžale organiziral delavske športne Igre. Po svoji vsebini so tc igre edina množična organizirana športna rekreacija v občini, ki iz leta v leto pridobiva tudi na kvaliteti tekmovalcev in organizatorja. Ravno te dni so bila zaključena tekmovanja v kegljanju, šahu in namiznem tenisu.
V tekmovanju kegljanje — ekipni 6 X 100 lučajev je nastopilo 10 ekip, ki so dosegle sledeče rezultate:
I. mesto Papirnica Količevo 3 zmag z 20.297 keglji
II. mesto Tosama Vir 7 zmag z 18.016 keglji
III. Hellos Domžale, 6 zmag z 19.039 keglji
IV. MUnostroj Domžale, 6 zmag z 18.97» keglji
V. mesto Induplatl Jarše, 5 zmag z 18.248 keglji
VI. mesto Toko Domžale, 4 zmaye z 19.248 keglji
VII. mesto Universale Domžale, 4 zmage z 18.232 keglji
VIII. mesto Avtoservis Domžale. 3 zmage s 17.499 keglji
IX. mesto AE Ihan, 1 zmaga s 16.15 keglji
X. mesto Trak Mengeš, brez zmage 15.886 keglji.
Tekmovanje v tej disciplini je bilo izvedeno po liga sitemu, zato tudi velika razlika v podrtih kegljih, ker so bile za dosego mest važne predvsem zmage.
V tekmovanju kegljanje — posamezno je nastopilo nad KO tekmovalcev, ki so se zagrizeno borili za čimboljšl plasma, saj je na tem tekmovanju 13 kegljačev podrlo nad 400 kegljev, kar kaže nn znanje in sposobnost nastopajočih.
I. mesto je osvojil Nahtlgal Andrej — Toko, ki je podrl 440 kegljev,
II. mesto je osvojil Vavpetič Vide — Papirnica, 423 kegljev. III. mesto Kočar Milan — Hellos, 420 kegljev,
IV. in V. mesto pa si delita Kram-berger Stane — Tosama ter Sporar Jože — Hellos, s 116 keglji itd. Najbolj množična pa je bila udeležba v tekmovanju — borbenih partij, kjer Je nastopilo 10 ekip ali 100 tekmovalcev. Tudi v tej športni disciplini Je Papirnica Količevo osvojila I. mesto s podrtimi 445 keglji, II. mesto je osvojila ekipa MUnostroj« 442, III. mesto ekipa Induplatl 120 kegljev itd.
Tekmovanja v šahu se je letos udeležilo 6 ekip. Najboljša ekipa je bila Papirnica Količevo, ki je nabrala 24.5 točke in s tem premočno zmagala. II. mesto je zasedla ekipa MUnostroj I. z 18 točkami. III. mesto Melodija Mengeš s 17 točkami. IV. mesto  Hellos   Domžale   15,5 točke,
V. mesto Toko Domžale 8,5 točke,
VI. mesto MUnostroj II. 6,5 točke. Rekord v tej športni disciplini Ima
Papirnica Količevo, ki že 7 let zaporedoma zmaguje.
V Športni disciplini namizni tenis — ekipno je nastopilo osem ekip, ki so bile razdeljene na dve skupim. Znotraj vsake skupine pa so ekipe igrale med seboj. Po končanih dvobojih v skupinah je zmagovalec pTVe ekipe igral z zmagovalcem druge skupine itd. V prvi skupini so nastopile naslednje namiz-notenlške ekipe: L,ek Mengeš, Papirnica II — Količevo, Tosama — Vir in MUnostroj — Domžale. V tej skupini so bili doseženi naslednji rezultati:
I. mesto Papirnica II II. mesto Lok
III. mesto MUnostroj
IV. mesto Tosama
V drugi skupini so tekmovali: Papirnica I  Količevo, Toko Domžale, Helios Domžale In Trak Mengeš,  doseženi  pa  so  bili naslednji rezultati:
I. mesto Papirnica I 11. mesto Hellos
III. mesto Toko
IV. mesto Trak.
Aprila je zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah praznoval 20. obletnico svojega obstoja in dela s svečano akademijo v hali komunalnega centra v Domžalah ob veliki udeležbi občanov in častnih gostov. Program so izvajali cicibani gojenci in člani kolektiva tega zavoda Tako vsebinsko kot kvalitetno so bile vse točke umetniško dovršene, izvajalci pa zanj« deležni navdušenega priznanja navzočih. O delu in razvoju zavoda sta govorila požrtvovalni direktor zavoda tov. Stane Habc in pa republiški poslanec tov. Jernej Lenič Domžalčani so bil: zopet enkrat deležni umetniškega užitka ob poslušanju dovršeno izvajanih umetniških skladb, po čemer zavod siovi tud: daleč izven občinskih meja.
Pridružujemo se vsem tistim, ki žele zavodu in njegovemu res pridnemu kolektivu vse najboljše, da bi tudi v bodoče dosegal enako lepe delovne uspehe.
Nace Vodnik
Trgovsko podjetje -Napredek« je v domžalski hali letos v prvi polovici maja spel organiziralo spomladanski sejem in s tem obnovilo tradicijo sejmov in komercialnih prireditev v tem objektu. Za sejem je bilo posebno med okoličani mnogo zanimanja in tudi poslovni uspeh ni izostal
Cesta talcev, o kateri smo tudi mi mnogo pisali, je bila medtem že črtana s seznama naših -problemov". Podjetje Slovenija-ceste je svojo obljubo držalo in do 27. aprila je bil celotni odsek urejen in asfaltiran. Bistriški most pa je kot ovira ostal
Končni vrstni red je bil:
I. mesto Papirnica 1.. II. mesto Papirnica H.. III. mesto Lek, IV. mesto Hellos Itd.
V disciplini namizni tenis — posamezno Je nastopilo 18 tekmovalcev Najboljši je bil Jože Lenček, Helios, II. mesto je osvojil Marjan straž.u —i Papirnica, III. mesto pa je pri' padlo borbenemu Stanetu Skoku — Papirnica.
Vsa do sedaj izvedena tekmovanja so potekla brez organizacijskih težav, za kar gre zahvala prizadevnim članom občinske sindikalne komisije za sport, predvsem pa neutrudnemu predsedniku Tinetu Weithu Tekmovanje se bo nadaljevalo še v nogometu, streljanju, odbojki in plavanju.
ŠAHOVSKE NOVICE
M. Deisingcr
Nogomet
Aprila se Je začelo spomladansko prvenstvo v nogometu. Tudi v tem delu tekmovanja natopajo nogometni klubi Jarše, Dob in Domžale, ki z izmenljivo športno srečo ztTMgu-jejo ali doživljajo poraze n.i zelenih in včasih tudi  nlatnih igriščih.
V nogometni podzvezi M Dili v XIII. kolu doseženi naslednji rezultati:
JARŠE  : SLOVAN 0 0 DOMŽALE    RAKEK   1 : 0. Tekma  B   KRAJINA   :   DOB ni bila odigrana.
XIV. kolo
DOB  :  ELAN 3 : 2 B. KRAJINA  . DOMŽALE 3 : 2. Tekm., RAKEK     JARŠE ni olla odigrana.
XV. l-.nio
DOMŽALE      SLOVAN 0 ; 0
JARŠE       LITIJA   1 . 0
MIRNA   .  DOB  1 . 4
Na lestvici vodi Elan z 22 točkami pred Litijo z 20 točkami, sledijo B. Krajina, Slovan. Jarše Itd
M. Deisinger
Uspešen start
košarkarjev
Začetek prvenstva v il. zvezni li^i je pokazal, da so se Domžalčani pod trenerjem ing. Krtstmom tokrat zelo dobro pripravili za prvenstvo. DosedaJ ao ostali košarkarji na domačem igrišču še neporaženi, pa čeprav je oilo zadnje srečanje odigrano v Topniški dvoiani v Ljubljani, kjer so premagali moštvo Lesonit z rezultatom 80 : 71.
Za domžalsko športno življenje je uspeh domačih košarkarjev prav razveseljiv, posebno še, ker dru;j,e športne discipline v občini ne dosegajo kakšnih vidnejših uspehov.
Vsa pohvala za dosežene uspehe gre tudi prizadevnim amaterskim delavcem,  ki se trudijo, da bi na
V organizaciji ZPM Domžale in SIJ Domžale je bilo 11. aprila v Domžalah tradicunalno občinsko prvenstvo osnovnih šol z doslej najštevilnejšo udeležbo Kar 27 ekip na 4 deskah je zastopajo 10 osnovnih šol. Med li ekipami mlajših pionirk ao lanskoletne repuDltške prvakinje iz Peč s prepričljivimi zmagami nad svojimi vrstnicami ponovno dokazale, da so najboljše. Vrstni red Je bil sledeč. PeCe 18 t , Moravče 14 V« t., Dob 11 Vi t., Domžale II. 9 t.. Dragomelj 5 '/i t. ni Domžale I.  1 Vi t.
Največ je bilo mlajših pionirjev — 9 ekip. od katerih se je kar 6 potegovalo za najboljša mestrt Vrstni red: Domžale I. 22 t., Moravče 20 t., Dragomelj 19'/j t., Mengeš in Domžale II. 18 t., Radomlje 16 t., Brdo In Dob lit. In Trzin o Vi t. Ni-prim.,-gani so ostali samo Moravcanl.
Med 5 ekipami starejših pionirk je bilo podobno kot pri mlajših vrstnicah, s 4 prepričljivimi m . , mi je postala prvak ekip,, Pnmfeli 11. Z 12 'It t. pred Moravčami 9'o t.. Dobom 8 t.. Brdom 6 Vi t, in Dom Žalami I. 3 V. t.
Kar 4 ekipe  med  7  v kategoriji
tem športnem področju tj v košarki dosegli čim boljše rezultate, kljub težavam, ki jih je vedno do-
dovolj. Lestvica		po	S.	kolu		je taka:	
1.	ORiOLIK	5	5	0	423	: 340	10
2.	DOMŽALE	5	3	2	*M	: 374	6
3.	BOSNA	4	3	1	261	. 254	<
4.	1STRAGHAD	5	3	2	371	. 365	6
9.	ZELJEZNIC	5-	3	2	343	: 36G	4
6.	MLADOST	5	2	3	3114	. 294	4
7.	SLOVAN	5	2	3	357	: 352	4
8.	MARIBOR	4	2	2	297	. 299	4
9.	KARLOVAC	5	2	3	362	. J70	4
10.	BORAC	5	2	3	337	: 351	4
11.	LESONIT	t	J>	4	301)	337	I
12.	VRHNIKA	i	1	4	274	: 391	2
M. Uelsltlger
starejših pionirjev so se potegovale za tretje mesto, pa še to ni bilo odločeno I zadnjo partijo. Zmago-v.ilcr je postala edina nepremagana ekipa Brdo z 18 t. Nadaljnji vrstni red pa je bil. Domžale I. 15 t.. Moravče, Dob in Domžale II. lit., Radomlje 10 Vi t. In Mengeš 7 Vi t.
Zmagovalne ekipe v vsaki kategoriji so si tako priborile pravico do nadaljnjega tekmovanja v medobčinskem merilu in če katera uspe — želimo Jim kar največ uspeha — bo lahko sodelovala v zaključnem tekmovanju za republiško prvenstvo.
Množična udeležba učencev in zanimanje vzgojiteljev sta spodbudila vodstvo SD Domžale, da je sklenilo uvesti stalnu pionirsko šahovsko šolo, namenjeno najboljšim mladim šahistom In šahistkam. katero bod., vodili naši mojstrski kandidati. Šola naj bi trajala 12—16 ui v septembru in oKtobru vsako leto.
Izdelal' bomo tudi podroben program In ga posredovali vodstvom šol( na začetku šolskega leta Prepričani smo, da bomo s tem uspeli dvightti tudi kvaliteto pionirsko«,, šaha v naši občini. S. Lazrnk
Republiškega brzopoteznoga prvenstva za člane konec marca v Ljubljani se je udeležilo 42 najboljših slovenskih igralcev Med njimi so bili tudi 4 Domžalčani. V li-nalu sta zmagala K. Kržišnik in Vošpernrk (oba Li.) z 11 t., li. do *'. mesto pa sta si razdelila Vavpetlč (D)    in    Trampuž    (LJ)    z    8 '/2 t
Aprilskega brzoturnirja v Domžalah se je udeležilo 20 igralcev, ki so se sedaj zvrstili takole: Clzel in Ivačlč (oba D.) lil l/l t., Konvalinka (LJ.) 15 t.. Braz (Lj.) 121., Lorock, Vavpetič (oba D.) In Sorli (Lj.) II t.
XII. občinskega ekipnega sindikalnega prverrstva v šahu v okviru 7. delavskih športnih Igre se je udeležilo t> ekip. Kakor na vseh dose danjih prvenstvih je tudi tokral zmagala Papirnica s 24 Vi točkami Za drugo mesto pa so se potegovale že tri enakovredne ekipe. Nadaljnji vrstni red Mllnoktroj I 181., Melodija 17 t.. Helios 15 l/t t., Toko 8 Vi t. In MUnostroj II. 6 Vi t.
V bodoče bi morali pritegniti k tekmovanju tudi ostale večje sindikalne podružnice, saj se je prvih tekmovanj v letih 1959, 60, 61 udeleževalo 11 do 12 ekip. Tudi termin bi bilo treba prestaviti na začetek marca. Republiškega finalnega tekmovanja za Titov pokal konec aprila v Ljubljani se je udeležilo 10 najboljših ekip na 4 dekkah. Ekipa SD Domžale v postavi Ivačlč, Clzel, Vavpetič in Karnar se je uspela uvrstiti med 4 najboljše. V I. kolu je bila prosta, v II. kolu je premagala Kovinarja (Mb) z 2'/t I 1 '/1, v III. kolu pa tesno Izgubila z Man borom 1 '/• . 2 'h Poleg Maribora se jc v zvezni del tekmovanja uvrstila le ekipa novo ustanovljenega društva Ljubljana-Zmaj. Rednega mesečnega brzoturnirja v mesecu maju v Domžalah se je udeležilo 22 igralcev. Vrstni red: Ivačlč (D) 181., Karnar (D) 17 Vi t.. Sribar (Lj.) 16 Vi t., Vavpetič (D) 15 Vi t.. Stra-njič (JLA) 15 t., Kavalinka (Lj.) 14 l/i t. 8. L.
Program
naših kinematografov
KINO DOMŽALE:
23.-25. V.
27.-28 30. V.-
.T.—4.
6.-8. 10. 13.—15.
17__18.
20.—22.
V. -1. VI. VI. VI.
11. VI. VI. VI. VI.
it. šp. b. CS film
angl. b. film
It. fr h. CS film
meh. b. t s film
it. b. film
fr. b. VV film amer. b. film
amer lllm
amer. 111 o 1
KINO RADOMLJE-
23.-24. V.
26. -28. V. 30.—31. V.
2. -4. VI. 6.-7. VI. 9.—11. VI.
13.—14. VI.
16. —18. VI. 20.—21. VI.
KINO MENGEŠ:
23.-24. V.
27. -28. V. 30.—31. V.
3. -4. VI. 6.-7. VI. 10.—11. VI.
13.—14. VI.
17. —18. VI. 20.—21. VI.
POTUJOČI KINO:
Ir. it. b. CS film
amer. b film
fr. h film
amer. b. C S film
amer. b. CS film
amer. jug   h. film
amer. b. film šp. Ir. b. CB film
it. b. CS film
SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE
LJUBEZEN IN BOLNIČARKE CRNI SUI.ICARJI POJEM Z/V PANCO VILO PETORICA ZA PEKEL BYE,  I1YE BARBARA ZADNJI  VLAK IZ KATANGI. GOLA OSTRINA TARZAN ZMAGUJE
BAKISARKLA NEVA1SN/V LINIJA 7000 ZBOGOM PRIJATELJ MAŠČEVALEC NA KONJU DAN  ZLOBNE PIŠTOLE ZAOBLJUBA ZVESTE ZENE GOSPODU Z LJUBEZNIJO CERVANDE3
IZKRCANJE PRI ANZIJU
amer. I). VV film amer.  I), lilm nem. b. CS film amei. b. lilm Jap. b. film angl. b. CS film
amer. b. CS film dom. b   CS lilm fr. b. C s film
KRVAVI POKER JEZDEC BREZ MILOSTI PIRATI M1SISIPIJA GOLOROKI SERIE INVAZIJA IZ VESOLJA DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU INSPEKTOR MADIGAN VIŠNJA  NA TASMAJDANU NEUKROĆENA ANGELIKA
3. VI. v IHANU
fr. it. b.  CS lilm  I URI.IA  V  RAMI (l   VI. v KKASN.II
19. V. v MORAVČAH
20. V. v IHANU
23. V. v KRASN.II
24. V. v PREVO.IAUH
amer. b  CS film ■MERA CA RIBA
26. V. MORAVČAH
27. V. v IHANU
30. V. v K K A S N JI
31. V. v PREVO.IAH
7. VI. v PREVOJAH
It   b.  CS film   UBITI  DJONI RINGA 9. VI. v MORAVi AII 10. VI. V IHANU
13. VI. v KKASN.II
14. VI. V PREVOJAH
šp.  b. film JASTREB IZ CASTILJE lil  VI. v MORAVČAH amer. angl b. CS film VELIČASTNI  17. VI. v IHANU
NORCI V LETEČIH SKA ll.AI' 2»  VI. v KRASNJI
2. VI. V MORAVČAH 21. VI. V PREVOJAH
43