64290 TRZIC TRŽIŠKI TEKSTILEC glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržič leto XVII december 1976 št. 12 Ob novem letu Verigi pretečenih let bomo čez nekaj dni dodali nov člen. Ob tem prehodu v novo leto ne moremo brez ustaljene navade. Na mene namreč pride vrsta za pripravo priložnostnega članka v našem glasilu. Vsakič, ko pride do tega, se namerim k sklepu, da naj bi v izogib decembrski zadregi počasi pričel pripravljati to stvar že prej. Pa kaj, ko se sklepi, ki jih človek daje sam sebi, z lahkoto pozabijo. Zanje pač nihče ne ve. (No, pozabljajo se tudi sklepi drugih ali pa skupno sprejeti — je pa za to težje najti opravičilo). Torej k stvari! Najprej, kaj se je bistvenega dogajalo ali primerilo v pretečenem letu, kaj nam je prineslo (ali odnaslo). Začetek je bil kar v redu. Prodaja je potekala po planu, le dohodek ni bil kaj prida. S tesnobo pa smo že v prvih treh mesecih pričakovali in se pripravljali na preobrat. Z aprilom se je gospodarjenje zavozlalo. Zaradi razmer, ki jih je povzročil zakon o zavarovanju plačil medsebojnih obveznosti (priznati je treba, da je bil ta zakon nujno potreben), je močno upadla prodaja v drugem tromesečju in tega izpada do konca leta ni bilo mogoče nadoknaditi. Tržni pogoji so se zaostrili, povečali smo izvoz na vrednost preko 2 milijona dolarjev, stroški in dajatve so narasli, prodajne cene so ostale na nivoju iz junija 1974. leta, izvršen je bil prehod na obračun po plačani realizaciji, osebni dohodki so bili zvišani (sicer manj od planiranih, je pa start za leto 1977 boljši od lanskega), pa bomo vkljub temu z zaključnim računom nekako izplavali brez izgube (predvidoma). Pri tem nam pomaga razmeroma dobro gospodarjenje v preteklih letih in pa daljnovidna pravilna odločitev delavskega sveta leta 1971, s katero smo uvedli sistem obračuna po direktnih stroških. Z od takrat ustvarjeno rezervo je omogočeno pokritje letošnjega primanjkljaja. V skupino za delovni kolektiv zelo važnih dogajanj vsekakor spada sprejetje in podpis samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo BPT. Sem spadajo tudi sklepi, ki dopolnjujejo ta sporazum oziroma dokumenti (statuti in pravilniki), s katerimi se 'ureja notranja razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela. In najvažnejše. Zvezna skupščina je sprejela Zakon o združenem delu. Pomen tega zakona je izreden in daljnosežnost bomo spoznavali na vseh področjih udejstvovanja. In leto 1977? Brez težav ne bo. Vsi člani delovnega ko- lektiva skupaj s svojimi družbenimi organizacijami in samoupravnimi telesi, si bomo kot vselej prizadevali premostiti zapreke. Za malodušje ne sme biti mesta! Živimo in dokler živimo, lahko ustvarjamo, torej živeli bomo! Morda nekoliko težje kot prenekateri delovni kolektiv, vsekakor pa ne najslabše. S trudom zaslužen kruh je slajši od mane, daje nam potrebno samozavest in ob tej smo lahko močnejši in složnejši. V novo leto vstopimo vkljub pričakovanim težavam smelo in z zaupanjem. Z zaupanjem predvsem v lastne sile in z geslom: »v slogi je moč«! Enotni smo si v stremljenjih za napredek naše delovne organizacije in družbene skupnosti, želimo si dviga življenjske ravni pa še osebne sreče in zadovoljstva. Veliko tega je odvisnega od nas samih. Po praznikih naj bi ponovno zavihali rokave in poprijeli tako, kot to zna le čvrst in enoten delovni kolektiv! Vsem: »Srečno v letu 1977« Janez Lončar Problematika vzdrževa I ao-en ergef skih obratov stavljene naše strehe, kjer bi stalno imela delo dva Od zadnjega poročanja o problemih, s katerimi se srečujemo v naših obratih, ne bilo bistvenih sprememb. 1. Mehanična delavnica; elektro delavnica — šibki tok; elektro delavnica — jaki tok. Delo rednega vzdrževanja vseh osnovnih obratov teče dokaj ustaljeno. Občasno, kadar se pokvari kakšen stroj ali naprava, ki je grlo proizvodnje, imamo težave z rezervnimi deli, katere moramo kupiti (razni material za elektronske naprave, električni material, krogljični ležaji in razni deli za hidravlično pnevmatiko in parne naprave). Vseh teh delov ne moremo imeti na zalogi, ker bi jih bilo zaradi pestrosti strojnega parka preveč in s tem vezanih preveč obratnih sredstev. Še večje težave nastopijo takrat, kadar teh delov ne moremo kupiti ali izdelati doma in smo vezani na uvoz (uvozna dovoljenja, dolgi dobavni roki). Vendar pa skušamo vse okvare čimprej odstraniti, včasih tudi z začasnimi rešitvami, dokler ne najdemo druge rešitve; vse to zato, da bi bilo čim manj zastojev v proizvodnji. Težave imamo tudi z vzdrževanjem akumulatorskih vozil — viličarji in avtokare. Večina okvar nastane vsled nesmotrnega izkoriščanja, nekaj pa tudi zaradi slabih transportnih poti (luknje, vzponi), kar ima za posledico lom zobnikov v diferencialu, pregretje elektro motorjev in okvar akumulatorjev. 2. Mizarska delavnica Oslabljena zasedenost (tri delovna mesta so izpraznjena), še neizrabljeni dopusti, ki jih je treba do konca leta izkoristiti, sodelovanje pri inventuri in bolezni — vse to vpliva prav v zadnjem času na to, da ne zmoremo opraviti vsega dela, ki ga zahtevajo od nas. Več pozornosti kot drugim je bilo treba posvetiti novemu obratu tkalnice: pomožna dela pri montaži strojev, izdelava opreme. V zadnjem času se je povečalo delo steklarja, ker je treba pred zimo zastekliti vse namerno in nenamerno napravljene »ventilacije«. Seveda pa velja kot vedno naša največja skrb osnovnim obratom, da jim izpolnimo želje in odstranimo okvare in nepravilnosti. Poleg vsemogočih večjih in manjših opravil izdelujemo in popravljamo palete in zaboje. Dobava osnovnega materiala v redu poteka in zato niso potrebne velike zaloge, ker sproti dobivamo potrebne količine. Tudi štednja z materialom in uporaba že rabljenega materiala se povečuje. Imamo vajenca v II. letniku, ki se pri nas praktično izobražuje in kaže veselje do dela in do svojega bodočega poklica. 3. Gradbena grupa Tudi v gradbeni grupi ni prišlo v drugi polovici leta do nobenih bistvenih sprememb in kaže, da se tudi v bodoče pod danimi pogoji nimamo česa boljšega nadejati. Skrbi nas, kako bomo drugo leto zadovoljevali vse želje naših TOZD-ov. Tudi tu je glavna ovira nezasede-nost delovnih mest (3), bolezni, poškodbe, inventura, šola, dopusti in nenazadnje razmeroma nizke tarifne postavke v primerjavi s podjetji, ki jim je gradbeništvo osnovna dejavnost. Dela ne zmanjka in ne zmoremo vsega, zato so v tej dejavnosti potrebni zunanji sodelavci. 4. Grupa za vzdrževanje streh in tovarniškega območja Stanje se je v zadnjem času izboljšalo pri snažilkah in jih je osem na delu. Še vedno pa nam primanjkuje moških čistilcev (2) in so na vzdrževalca. Tej grupi bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti: izpopolniti bo treba nezasedena delovna mesta in dati sploh več poudarka čistoči v podjetju, v obratih in izven njih, kar pa je istočasno skrb in dolžnost nas vseh, da se nam ne bo treba sramovati pred nami samimi in pred tujimi obiskovalci. Iz zbora združenega dela Poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za tretje tromesečje 1976. Poročilo je podal načelnik oddelka za plan in finance izvršnega sveta Skupščine občine Tržič. Tov. Milan Ogris, predsednik Skupščine občine Tržič, je podal kratko informacijo o stanju v delovni organizaciji LEPENKA, kjer so precejšnje finančne in druge težave. Delegat BPI tov. Rudi Ahačič je v razpravi dejal: »Navajamo še napoved in oceno stanja, kakršno bo ob koncu leta in tudi za leto 1977. Le na osnovi preteklih obdobij in brez poznavanja tekočih dogajanj delegatom ni omogočen celotnejši pregled in tudi ne razpravljanje. Ocena realizacije v letnem merilu ima svojo osnovo v doslej doseženih zneskih (24/11) in pa v predvidevanjih nadaljnjega upadanja prodaje do konca leta. Računamo, da bo od planirane prodaje 267 milijonov din doseženo le 241 milijonov din ali da bo letni plan, ki je zajel proizvodnjo iz leta 1976 226 milijonov din in pa zaostanek prodaje iz leta 1975 41 milijonov, dosežen le z okrog 90 %. Značilno za zadnje tromesečje je ponovno upadanje prometa in pričakujemo, da nivo zalog gotovih izdelkov ne bo veliko nižji od lanskega. V doseganju dohodka bo nivo približno enak in predvidevamo, da ostanka čistega dohodka v zaključnem računu ne bo. Z letošnjim finančnim planom smo predvideli, da bomo leto zaključili brez izgube le z uporabo rezerve, ustvarjene v preteklih letih z uvajanjem sistema obračuna proizvodnje in zalog po direktnih stroških (Direct costing). V naslednje leto bomo vstopili brez takih rezerv. Za leto 1977 je predvidoma proizvodnja enaka letošnji. Zato bo planiran obseg prodaje seveda neupoštevaje potrebne korekture vrednosti in z upoštevanjem letošnjega zaostanka, na enakem nivoju. Računamo z možnim porastom proizvodnih stroškov. Osnovni material (bombaž) bo predvidoma dražji za 36 do 40 %. Cene ostalim materialom in storitvam se stalno spreminjajo navzgor, dočim so naše sedanje cene izdelkom še vedno enake kot so bile v juniju 1974. Družbeni dogovor, na katerega delovne organizacije praktično ni- majo nobenega vpliva, določa nivo cen — (ZIS, zvezni zavod za cene, Zvezna gospodarska zbornica, Zvezni sindikat). Predvidevamo, da bomo v letu 1977 imeli precejšnje težave z doseganjem potrebnega dohodka, to zaradi prej omenjenih podražitev, zaradi izločitve rezerve direktnih stroškov pa tudi zaradi potrebnih korektur v višini poprečnega osebnega dohodka. S programom nalog in ukrepov za obdobje do leta 1980 imamo predvidene akcije, s katerimi bomo zniževali proizvodne stroške, vendar le s tem zadeve ni mogoče zadovoljivo reševati. Nujna je korektura prodajnih cen in v zvezi s tem poteka akcija tudi že v zveznem merilu. Trenutno je stanje tako, da je poslovno združenje bombažnih predilnic in tkalnic Gospodarski zbornici predložilo dokumentiran zahtevek, po katerem bi se cene precej zvišale za stopnjo od 34—-42 % tkaninam in konfekciji za 23 % že s 1. januarjem 1977. Poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za III. tromesečje 1976 je bilo soglasno sprejeto. PREDLOGI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJU SREDNJEROČNIH NAČRTOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBÖOBJE 1976—1980 Obrazložitev k tej točki dnevnega reda je podal tovariš Janez Ivnik, podpredsed-nih IS. Po obrazložitvi je zboru posredoval stališča IS Skupščine občine Tržič do predlogov samoupravnih sporazumov SIS in sicer: 1. V srednjeročnem družbenem planu občine Tržič je načrtovana poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda po stopnji 7,7 %. Na načrtovano rast v takem obsegu so vplivali srednjeročni načrti organizacij združenega dela s področja gospodarstva, med drugim tudi KTL — TOZD Lepenka Tržič, ki je načrtovala poprečno letno rast družbenega proizvoda po stopnji 36 %, in Komunalno podjetje Tržič, ki je rast načrtovalo po 10% letni stopnji. Sedanje ugotovitve pa kažejo, da je planiranje v KTL — TOZD Lepenka bilo problematično in da predvidene investicije ne bodo realizirane. Preoptimistično pa je bila planirana rast družbenega proizvoda tudi v Komunalnem podjetju Tržič. Upoštevaje te ugotovitve in realne možnosti rasti družbenega proizvoda v KTL — TOZD Lepenka Tržič in Komunalnem podjetju Tržič pa se načrtovana rast družbenega proizvoda v občinskem družbenem planu zniža iz sedanjih 7,7 % na 6,4 % do 5,8 % letno. Izvršni svet v zvezi s tem ugotavlja, da je potrebno tudi obseg skupne porabe uskladiti na tako korigirano rast poprečne letne stopnje rasti družbenega proizvoda v občini Tržič, kar je po oceni izvršnega sveta možno realizirati. 2 Občinska skupnost otroškega varstva: Načrtovana sredstva pri tej skupnosti so izredno visoka glede na to, da skupnost prevzema nekatere naloge do občinske izobraževalne skupnosti in istočasno povečuje tudi obseg dejavnosti za skoraj 1/3. Skupnost ima izdelan zelo pregleden program, tako obveznega kot tudi dogovorjenega dela dejavnosti, tako da bodo delovni ljudje na zborih lahko odločali, v kolikšnem obsegu bodo zagotavljali sredstva za delo te skupnosti. Zmanjševanje obsega dejavnosti pa je možno le v okviru dogovarjenega dela. Predhodno je potrebno tudi razčistiti, če bodo vse načrtovane investicije v tem obdobju izvršene iz sredstev skupnosti ali iz kakšnih drugih virov (dozidana vrtca v Bistrici pri Tržiču). 3. Izobraževalna skupnost občine Tržič: Tudi program te skupnosti je primeren za nadaljnje usklajevanje, možnosti zmanjševanja obsega dejavnosti pa so dane le v okviru dogovorjenega dela programa. 4. Temeljna telesnokulturna skupnost: Ta skupnost ni izdelala osnovnega programa, na podlagi katerega bi bilo možno realno usklajevanje. Porast sredstev je velik, zato naj se ponovno preveri upravičenost oziroma umestnost takega porasta, posebno še, ker ta dejavnost nima prioritete v srednjeročnem obdobja 5. Občinska kulturna skupnost: Za kulturno skupnost je značilen izreden porast sredstev, ki naj jih občinska kulturna skupnost odvaja za vzajemnost in neusklajenost z republiško kulturno skupnostjo. Občinska skupnost tudi nima lastnega programa, iz katerega bi bilo razvidno, kje so možnosti zniževanja postavk. 6. Občinska skupnost socialnega skrbstva: Konkretnega programa, ki bi dal jasno sliko posameznih vrst dejavnosti s tega področja tudi ta skupnost nima, kljub temu, da gre za največji porast sredstev napram lanskemu letu. Obseg dejavnosti je razdeljen na minimalni in dogovorjeni program, ki sta sprejemljiva, povsem neusklajene in tudi nerealne pa so obveznosti za-solidarnost. Kriteriji, po katerih je bila občinski skupnosti naložena takšna obveznost za solidarnost, pa nikakor niso sprejemljivi. 7. Zdravstvena skupnost: Skupnost naj pri planiranju upošteva korigirana izhodišča občinskega srednjeročnega načrta ali smernice zavoda SRS za planiranje, ki predvideva enotno stopnjo rasti družbenega proizvoda v višini 6,5 % oziroma osebnega dohodka v višini 5 %. Na tej osnovi izračunana sredstva za zdravstvo bi bila v skladu z gospodarskimi zmogljivostmi tržiške občine. ri Ü. Skupnost za zaposlovanje: skupnost za zaposlovanje naj planiranje metodološko prilagodi planiranju pri ostalih regionalnih skupnostih (ne po domicilnem principu, temveč po kraju zaposlitve). Zneske v sporazumu naj uskladi z bilanco skupne porabe. Glede na to, da je skupnosti z novim zakonom o invalidsko pokojninskem zavarovanju naložena vrsto dodatnih nalog v zvezi s priznanjem statusa invalidom nezmožnim za delo, in gre v skladu s tem za velik porast, naj predloži program, iz katerega bodo razvidne te dodatne naloge. 9. Izobraževalna in raziskovalna skupnost SRS: Izvršni svet ugotavlja, da na tem področju pravzaprav ni usklajevanja kljub temu, da iz prispevnih stopenj izvajajo zelo velike obremenitve občin. V razpravi je najprej delegatka delegacije iz tovarne obutve PEKO izrazila stališča in pripombe delavcev tovarne obutve PEKO do predlogov samoupravnih sporazumov o temeljnih srednjeročnih načrtov za obdobje 1976—1980: 1. »Delegacije zahtevajo, naj se v prvi vrsti uskladijo programi in obseg porabe najprej na republiškem nivoju, nato v občinskem. 2. Prispevne stopnje, ki so predlagane v samoupravnih sporazumih SIS za naslednje srednjeročne obdobje, nikakor niso sprejemljive, predvsem ne, zaradi naslednjih ugotovitev: Sprejeli smo statute temeljnih organizacij in statut delovne organizacije BPT — Programi SIS niso usklajeni z republiško resolucijo o srednjeročnem razvoju, — prispevne stopnje bi smele rasti le vzporedno z družbenim proizvodom, — absolutno niso sprejemljive stopnje rasti prispevKov za SIS kot so: — vse prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka, ki se skupaj povišujejo od 2,63 v letu 1976 na 3,44 % v petletnem obdobju, — vse prispevne stopnje iz korigirane davčne osnove, ki se dvigajo od 12,79 % v letu 1976 na poprečnih 16,24 % v naslednjih 4 letih. PEKO je namreč primerjal obveznosti iz leta 1975 in oceno za leto 1976 in ugotovil, da so obveznosti za leto 1976 že maksimalno napete predvsem tiste, ki izhajajo iz osebnega dohodka in s tem so seveda najbolj prizadete delovne organizacije z veliko delavcev. Ugotavljamo, da so se pogoji gospodarjenja in rezultati v naši delovni organizaciji, kot tudi na splošno, bistveno zaostrili in poslabšali, kar pa lahko pričakujemo tudi za naslednje leto, V primeru, da bi se torej letošnji rezultati ponovili v naslednjem letu in da ne bo rasti gospodarstva, bo situacija ravno tako kritična in zato predlaganih dajatev ne bomo zmogli. Nujno je treba razčistiti odnose prispevnih stopenj oziroma delitev sredstev med SIS, ker mi ne moremo odločiti oz. določiti, koliko sredstev naj komu pripada. Ko bomo programe SIS predlagali delavcem na zborih, morajo le-ti biti usklajeni. Zavedati se je treba, da naša delovna organizacija prispeva naj večji delež za splošno in skupno porabo v občini in da te obveznosti vedno v roku izpolnjujemo. Vendar pa na večje bremenitve kot smo jih imeli do sedaj, ne moremo pristati. V kolikor pristanemo na predlagano povišanje prispevnih stopenj, kot se predvidevajo, bi bil s tem vsekakor nujno neposredno prizadet sam delavec oziroma posredno njegov življenjski standard, ki sloni na bazi delitve dohodka.« Delegatka delegacije BPT Tržič je predlagala, da je potrebno prilagajati prispevne stopnje glede na dohodkovne zmožnosti TOZD in drugih OZD. Delegate je zanimalo tudi, če bodo šli samoupravni sporazumi taki kot so v razpravo na zbore delovnih ljudi. Na to vprašanje je pritrdilno odgovoril tov. Janez Ivnik, podpredsednik izvršnega sveta SO Tržič. Delegati so bili enotnega mnenja, da bi bilo bolje, če bi šli samoupravni sporazumi v razpravo bolj usklajeni in konkretni. Po razpravi je zbor združenega dela sprejel naslednji s k 1 e p : Soglasno se sprejmejo stališča oz. priporočila, ki jih je posredoval izvršni svet SO Tržič, dopolnjena z ugotovitvami zbora glede prevelikega obremenjevanja gospodarstva po predlogih SIS. Med 13. in 17. decembrom je bilo v delovni organizaciji kar se da živahno. V obravnavi so bili namreč statuti temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) Predilnice, Tkalnice, Oplemenitilnice in Konfekcije, statut delovne organizacije, začasni statutarni sklep delovne skupnosti skupnih služb ter pravilnik o volitvah samoupravnih organov. Navedene samoupravne splošne akte je najprej obravnaval razširjeni politični aktiv, nato pa delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti, ki so predloge statutov dokončno oblikovali. Delavski sveti treh TOZD (razen TOZD Tkalnice) so se zedinili samo za eno spremembo predloženih predlogov statutov, namreč za predlog zborom delavcev, da se spremenijo razpisni pogoji za individualni poslovodni organ TOZD (= vodja TOZD) odn. da se le-ti izenačijo z razpisnimi pogoji, določenimi za delovno mesto individualnega poslovodnega organa delovne organizacije (= direktorja delovne organizacije). Delavski sveti so predloge statutov posredovali zborom delavcev, Na skupnem zasedanju Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ sta bila med drugimi sistemskimi zakoni sprejeta: 1. Zakon o združenem delu 2. Poročilo predsedstva SFRJ o stanju v notranji in zunanji politiki države. Skupni seji obeh zborov je v veliko zadovoljstvo vseh navzočih prisostvoval predsednik SFRJ tovariš TITO. Njegov prihod v Zvezno skupščino so toplo in dostojanstveno pozdravili na poti meščani mesta Beograda, še posebno pa naša mladina in najmlajši, ki so predsednika republike pričakali pred vhodom v Zvezno skupščino. Priložnost mi je bila dana, da sem prihod predsednika spremljal iz neposredne bližine. Doživetje takih trenutkov je nepozabno. Prihod predsednika v veliko dvorano je bilo spet posebno doživetje. Točno po napovedanem dnevnem redu je tov. Tito ob 9. uri stopil v veliko dvorano Zvezne skupščine. Diplomatski zbor vseh predstavnikov tuje diplomacije v Jugoslaviji, člani federalne vlade, najvišji predstavniki in funkcionarji družbenopolitičnih organizacij v federaciji in republikah, visoki predstavniki JLA, delegati Zvezne skupščine in predstavniki tujega in domačega tiska, ter sredstev javnega informiranja smo prihod predsednika Tita pozdravili kjer so bili statut delovne organizacije in statuti temeljnih organizacij sprejeti s predlagano spremembo v vseh štirih temeljnih organiza- cijah. Zbor delovne skupnosti skupnih služb je poleg statuta delovne organizacije potrjeval še začasni statutarni sklep delovne skupnosti. Leta je bil sprejet z namenom, da se tudi delavcem delovne skupnosti zagotovi enak sa- z nepopisnim dolgotrajnim aplavzom. Pozdrav predsedniku republike, svečano okrašena Skupščina, protokol in cvetje je potrjevalo, da se dogaja nekaj pomembnega. Sprejema se zakon o združenem delu Ekspoze o predlogu zakona o združenem delu in o poročilu o rezultatih javne razprave o predlogu zakona je imel predsednik Zvezne skupščine tovariš Kiro Gligorov. Ekspoze je objavilo »Delo«, vendar kljub temu nekaj vrstic iz razprave. Poudarjeno je bilo, da pot, ki je vodila do sprejetja zakona ni bila niti kratka niti lahka. Potrebno je bilo premagovati različne težave idejne in materialne narave. Šlo je vedno znova za premagovanje od delavcev odtujene ekonomske In družbene moči. Jasno je razvidno, da zakon odpira nove možnosti za dosledno in popolno uresničevanje določil, torej se motijo tisti, ki pričakujejo da bo zakon o združenem delu sam po sebi rešil in odpravil težave, s katerimi se srečujemo. Z zakonom o združenem delu smo dobili delovni ljudje v svoje roke orodje, s katerim bomo lahko uspešneje in poglobljeno nadaljevali proces preobrazbe družbe in s tem krepili družbenoekonomski položaj. Vendar je potrebno to orodje tudi dosledno uporabljati. Med pripravami in javno razpra- moupravni položaj kot ga bodo imele temeljne organizacije, in, da se tudi v tej organizacijski enoti izvedejo volitve samoupravnih organov istočasno z volitvami organov v TOZD. Delovna skupnost bo svoj statut lahko sprejela potem, ko bo sklenjen samoupravni sporazum o ureditvi odnosov med TOZD in delovno skup- vo o osnutku tega zakona smo rekli vse, kar je treba reči ob sprejemanju takšnega dokumenta. Bilo je dosti »velikih« in priložnostnih govorov, ki jih morda delovni ljudje nismo takoj razumeli. Prav tako pa ne bo razumevanja, če bomo zakon o združenem delu samo brali. Poročilo Predsedstva SFRJ o stanju v notranji in zunanji politiki. O tem poročilu je podal referat predsednik SFRJ tovariš Tito. Vsebina poročila je obširno objavljena na 125 straneh in zajema naslednja področja: Razvoj družbeno-ekonom- skega in političnega sistema. Gospodarski razvoj in socialni razvoj. Varstvo ustavnega reda. Splošna ljudska obramba. Mednarodni položaj in zunanja politika. Sklepni del. Referat predsednika Tita, kot tudi razprave vseh razpravi jalcev je naslednji dan objavilo »Delo«. Iz razprave je povzeti predvsem to, da jugoslovanska družba v času, ko sprejema poročilo predsedstva, dosega večjo stabilnost in varnost kot kdaj koli poprej. Delegati so večkrat poudarili, da bo celovito, objektivno in izvirno obveščanje javnosti, pozitivno vplivalo na usmerjanje nadaljnjega razvoja naše družbene skupnosti. S področja mednarodne politike pa je bilo jas- nostjo skupnih služb; s tem trenutkom bo tudi prenehal veljati začasni statutarni sklep delovne skupnosti. V navedem času je imel svojo zadnjo sejo tudi Skupni delavski svet. Do izvolitve novega delavskega sveta delovne organizacije bo namreč prenehal mandat sedanjim delegatom SDS. Na zadnji seji je SDS potrdil — na predlog DS TOZD in DS delovne skupnosti — pravilnik o volitvah samoupravnih organov, ki bo osnova za letošnje volitve, ki bodo dne 23. 12. 1976. Tega dne bomo namreč volili: DS delovne organizacije, DS delovne skupnosti (DS TOZD so bili izvoljeni že marca letos), odbore za samoupravno delavsko kontrolo v TOZD, v delovni skupnosti in v delovni organizaciji, odbore za medsebojna razmerja delavcev v TOZD in delovni skupnosti. Pravilnik ureja tudi volilni postopek in postopek za razrešitev izvršilnih organov delavskega sveta delovne organizacije ter izvršilnih organov DS TOZD in delovne skupnosti. no razvidno, da je za stabil- J nost Jugoslavije v mednarodnem položaju odločilen in bistven dejavnik politika neuvrščanja in neodvisnosti. Poleg teh dveh dokumentov je Zvezni zbor razpravljal o zakonskih predlogih, I ki urejajo proračunsko porabo federacije. Razprave o proračunu federacije, ki je pomemben element stabilizacije, tečejo vzporedno v republiških in pokrajinskih skupščinah. Izvršni svet skupščine SR Slovenije poudarja stališče, da se mora obseg proračuna federacije prilagajati gibanju rasti družbenega proizvoda ter morajo biti vsi elementi ekonomske politike med seboj usklajeni. Zato je potrebno ponovno kritično obravnavati predlagani obseg proračuna federacije za leto 1977 in po predlogu, ki naj ga da predlagatelj (Zvezni izvršni svet), proučiti vse možnosti zmanjšanja predvidenih izdatkov proračuna, pa tudi odlaganja in črtanja nekaterih postavk, predvsem tistih, ki glede na z ustavo opredeljene pristojnosti ne sodijo v proračun federacije. Ob tem pa vsekakor ne sme biti prizadeto gospodarstvo (izvozne stimulacije). Končno stališče Slovenije je, da bi pred dokončnim sprejemom zakona o financiranju federacije bilo potrebno taka določila v njem ponovno proučiti in jih spremeniti tako, da bi njihova končna formulacija zagotavljala vsem republikam in pokrajinam možnost enotnega pristopa pri iskanju virov za pokritje prispevka zveznemu proračunu. Tone Jurjevčič Iz Zvezne skupščine SFRJ Sprejet zakon o združenem delu Potrebuješ Jožefa Langus Bernarda Novosel Franc Hausmajster Agata King Marija Papov Jože Kristan Antonija Mlakar Olga Pernuš Marija Snedle Dora Zaletel Silva Bečan Francka Avguštin Mira Frantar Ciril Podobno, kot že štiri leta nazaj, so bila tudi letos podeljena priznanja za 25 let neprekinjene delovne dobe v BPT. Za 25 let truda in naporov, premagovanja težav in zvestobe podjetju v dobrih in slabih časih je dobilo priznanje 30 naših sodelavcev. Z njimi se vsak dan srečujemo na delovnih mestih in za marsikoga od njih bi človek kar težko verjel, da je že tako dolgo v naši tovarni. V vseh teh dolgih letih na različnih delovnih mestih so se naši nagrajenci spoprijemali s problemi in težavami, katerih včasih ni bilo malo, kljub temu pa so vztrajali in ostali zvesti podjetju, čeprav včasih to ni bilo lahko. Kljub večizmenskemu in nočnemu delu ter težjim delovnim pogojem so nagrajenci s prizadevnostjo in dobro voljo vseskozi uspešno opravljali svoje vsakodnevne delovne naloge, o izstopu iz podjetja niso razmišljali tudi takrat, ko je bilo najtežje in ko je šlo podjetju slabo. Zavedali so se, da lahko s svojim delom in prizadevnostjo izboljšajo težak položaj podjetja in to jim je tudi uspelo. A ne samo to; s svojim delom so pripomogli tudi k razvoju podjetja in modernizaciji strojnega parka, poleg tega pa, ker so se zaposlili ravno v času, ko se je začelo uvajati delavsko samoupravljanje so opravili tudi pomembno delo na tem področju. Skratka, vsi dosedanji nagrajenci so s svojim odnosom do podjetja dokazali, da so si priznanje povsem upravičeno zaslužili in jih lahko dajemo za vzgled vsem mlajšim sodelavcem. Tudi letošnja slavnost — podelitev ur z vgraviranimi inicialkami, je bila 26. novembra v domu družbenih organizacij v Podljubelju. Na slovesnosti so bili prisotni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodje TOZD in predstavniki kolegijskega poslovodnega organa. Slavljencem je v imenu kolegijskega poslovodnega organa spregovorila tov. Milič Breda, ki je poudarila zasluge nagrajencev za razvoj podjetja in samoupravnega mehanizma. Za vsa prizadevanja v podjetju v 25-letih dela se je tpv. Miličeva zahvalila in nagrajencem čestitala. V imenu družbenopolitičnih organizacij je jubilante pozdravil ter jim čestital sekretar sveta ZK tov. Švab Viktor, nakar je bila podelitev ur. Uradnemu delu slovesnosti je sledil družabni del, v katerem so se raz vib razgovori o delu in življenju v minulih 25-letih, seveda pa so se prisotni tudi zavrteli ob zvokih ansambla. Ta dan bo ostal v prijetnem spominu vsem, tako zaradi podelitev priznanj v obliki spominskih ur, kot po veselem družabnem večeru. Meglič Francka Ropret Amalija Sajovic Zagorka Zupan Marjan Kersnik Milan Šparovec Ivan Pangeršič Vili Omerovič Hasim Seiko Bogo Ropret Blaž Švegelj Stanko Iskrene čestitke vsem nagrajencem Besedni ustvarjalci Nackov Tončk Rojen je bil v Lomu pri Tržiču leta 1915. Piše pesmi v manjšem obsegu, za svoj ožji krog. Njegova motivika so kmečki, vaški motivi, motivi iz njegovega rojstnega kraja. Posebnost njegovih pesmi so legende. Pesmi še ni objavljal v tisku, ampak so njegove pesmice peli in brali pri kulturnih prireditvah v Lomu. Pesmice so postale priljubljene, ker imajo vsebino pomerjeno na ljudska ušesa. MATERI Nagelj rdeči debi mati roženkravt in rožmarin, za tvoj praznik hočem dati, naj ti bo v lep spomin. Ko sem še v naročju tvojem, k tebi stiskal svoj obraz, bilo lepo je v srcu mojem, bil najlepši to je čas. Noči si mnogo prebedela, da lahko sem sladko spal, si ob zibki mi sedela, obraz se tvoj mi je smehljal. Vsa mladostna leta moja, zame živela si le ti, hudega me varovala, delila zlate nauke mi. Le kako naj ti povrnem, kar si zame dala ti, saj če celi svet obrnem, vsega tega dosti ni. Željo tvojo bom izpolnil, vedno dober bom ostal, da obraz se tvoj bo zlati, še in še se mi smehljal. HUDI GRAD Ko hudi grad še nad Tržičem, je voljo svojo spolnjeval, dekle živelo je pod Gričem, jo Vida vsak je imenoval. Graščak jo silni je ugrabil, na Hudi grad jo odpeljal, a smeh na lica ni ji zvabil, le potok solzic ji je lil. Je lovca mladega ljubila, za drugega živela ni, graščaku želje ni spolnila, zato on lovca pogubi. Dekle iz krempljev se izvije, k Rovtu Brčovem hiti, tam gor na skali roke vije, od žalosti pa okameni. Nad Travnerjem je tista skala, kjer nesrečno dekle spi, gradu je razvalina mala, graščak zasut v kleteh leži Nackov Pregovori Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja. Slovenski pregovor V prijateljstvu ni nadomestila. Schiller Drži se novega pota in starega prijatelja. Domača modrost Resnična ljubezen je redka, resnično prijateljstvo še redkeje. La Rochefoucauld Prijatelj je tisti, ki vedno občuti, kdaj nam je potreben. Renard Med moškim in žensko je prijateljstvo lahko samo most, ki vodi k ljubezni. Renard Ob 22. decembru dnevu JLA Prepočasi odpravljamo napake Dan Jugoslovanske ljudske armade, oziroma naše obrambe nasploh praznujemo letos šc nadvse svečano, saj letos mineva 35 let od »rojstva« naše armade. Pred 35 leti je bila namreč v bosanskem mestu Rudo ustanovljena I. pro- leterska udarna brigada, predhodnica JLA. Letošnji praznik ni le praznik oboroženih sil, temveč praznik vseh državljanov SFRJ združenih v trdno, odločno in nepremagljivo silo za obvarovanje naše neodvisnosti, svobode in samoupravnega socializma. Povsod po naši domovini so se vršile razne svečanosti in prireditve, povsod pa je bilo čutiti, da so pripadniki oboroženih sil in civilno prebivalstvo tesno povezani med seboj. Povezanost med pripadniki JLA in civilnimi občani je občutno prisotna tudi v Tržiču. Naše podjetje kot pokrovitelj nad obmejno karavlo »Srečka Perhavca« v Med-vodju ima preko družbeno političnih organizacij BPT razvito tesno sodelovanje s čuvarji naše severne meje. Obiski graničarjev ob teh prazničnih dneh so dokazali, da so naše vezi trdne, tako, da jih ne more nihče streti. V okviru praznovanja so obiskali karavlo v Medvod-ju predstavniki organizacije ZSMS BPT. Po uvodnem govoru, pozdravu in čestitki predsednice koordinacijskega sveta tov. Fomazaričeve, so mladinci skupaj z mladimi iz Loma pripravili krajši kulturni program. Gostom je nato spregovoril tudi predsednik aktiva ZSM iz karavle »Srečka Perhavca«. Iz izvajanja obeh govornikov je bilo zaslediti željo po še boljšem sodelovanju in pogostejšim srečanjem na vseh področjih. Uradnemu delu obiska je sledil družabni del, ki se je začel s kosilom (gostitelji so pripravili zelo okusen pasulj), nakar so v nevezanem razgovoru mladi izmenjali stališča in predloge o bodočem sodelovanju. Za dobro požarno varstvo skrbimo in moramo skrbeti vsi, ki smo zaposleni v naši delovni organizaciji. Za vse nas je to ena od delovnih dolžnosti, za nekatere osnovna službena dolžnost; dežurni gasilci in vodja obrambnih priprav prvenstveno skrbijo za požarno varstvo, člani industrijskega gasilskega društva pa temu pomembnemu vprašanju posvečajo tudi precej svojega prostega časa. Stanje na tem področju občasno preverjajo požarnovarnostni inšpektorji skupno s predstavniki naše delovne organizacije, enkrat letno predlaga tako komisijo tudi upravni odbor našega gasilskega društva in vsi pišemo ugotovitve. Na žalost moramo ugotoviti, da se pomanjkljivosti, ki so posredovane vsem odgovornim v delovni organizaciji, prepočasi odpravljajo ali pa se sploh ne odpravljajo. Požarna preventiva je eno od pomembnih področij družbene samozaščite, za katero večkrat slišimo oceno, da je dobro zaživela, da je našla področje svojega dela, da smo občani tudi to skrb vzeli v lastne roke, da po-družbljanje vedno novih nalog uspešno prehaja iz »državnih« v občanove roke... Prav tu, na področju požarne preventive imamo neizčrpno število možnosti, da našo pripadnost takim prizadevanjem vsakodnevno nanovo izpričamo. Izkušnje nam dokazujejo, da ljudje vse preveč nepopravljivo ponovno čakamo, da bo nekaj hudo narobe, da bo nekje počilo, potem bomo pa popravili. Torej, ne ravnajmo se po pravilu: »Ko bo kdo padel v vodo, bomo pa tudi ta most popravili. »Kaj pa če ne bo nič za popraviti? V dneh pred praznikom JLA so vojaki obiskali tudi naše podjetje ter si ogledali tehnološki proces V premislek Sodelavci — smo to pripravljeni biti vselej, povsod in vsakomur? Zraste li človeku ugled, če koga od sodelavcev iz svojega ali pa drugega oddelka nahruli? Je tak način medsebojnih odnosov lahko za kogarkoli vzpodbuden? Se moremo mimo spoprijazniti s sprejemom novih strokovnjakov in se pri tem zavedati svojih dolžnosti do interesov delovne organizacije? Iz dejavnosti gasilcev Še ena ženska gasilska desetina v občini Tržič Med sklepi, ki jih je osvojil IO GZ Slovenije, je bil tudi sklep, da bi v tednu požarne varnosti v vsaki občini ustanovili še eno gasilsko desetino, predvsem desetino članic — gasilk. Ta sklep smo v občini Tržič tudi uresničili. V KS Brezje pri Tržiču smo ustanovili žensko gasilsko desetino. Pred približno 20 leti je bila tam že takšna desetina in sedaj se je zopet porodila želja Brezjanov, da bi mlada dekleta vključili v gasilske vrste. V zadnjem tednu v septembru, ki je bil proglašen za teden požarne varnosti, je upravni odbor PGD Brezje sklical sejo, na katero je povabil dekleta — bodoče gasilke. Člani upravnega odbora so Brezjankam opisali pomen in vlogo ženskih gasilskih desetin v družbenopolitičnem življenju ter delo, ki jih čaka v društvu, članici IGD BPT pa sta povedali nekaj doživetij iz dosedanjega dela v gasilski organizaciji. V lanskem letu pa je bila pri ObGZ Tržič ustanovljena Komisija za vključevanje deklet v gasilska društva. Namen te komisije, ki je sestavljena iz 3 gasilk (predsednika in 2 člana) je, vzpodbuditi čimveč mladih deklet, da se pridružijo ostalim gasilkam. Da pa bi posamezne ženske gasilske desetine v občini Tržič navezale med seboj tesnejše prijateljske stike, je zgoraj omenjena komisija 27. novembra 76 organizirala športno tekmovanje v počastitev 29. novembra. Tekmovalo je 15 gasilk PGD Podljubelj, PGD Brezje pri Tržiču in IGD BPT, pomerile pa so se v streljanju z zračno puško in kegljanju. V streljanju so bili doseženi sledeči rezultati (10 strelov): Ekipna uvrstitev (ekipo so sestavljale 3 članice): 1. mesto IGD BPT I. (Šprinc, Jereb, Mohorko), ki je dosegla 138 krogov 2. mesto IGD BPT II. (Lameševič, Stoimenova, Šprem) 78 krogov 3. PGD Podljubelj (Kuhar, Perko, Ahačič) 70 krogov. Najboljša posameznica je bila Šprinc Marija s 53 krogi. Slede Jereb 48, Mohorko 37 itd. V kegljanju pa so se izkazala dekleta iz Podljubelja. Ekipna uvrstitev (15 metov na čiščenje in 15 na polno) 1. mesto PGD Podljubelj (Perko, Kuhar, Hladnik) 287 podrtih kegljev 2. mesto IGD BPT (Jereb, Mohorko, Stoimenova) 240 podrtih kegljev. 3. mesto PGD Brezje pri Tržiču (Frantar M., Frantar D., Valjavec) 133 podrtih kegljev. Med posameznicami je bila najboljša Perko Zorka s 105 podrtimi keglji, slede Kuhar 97, Jereb in Hladnik s 85 keglji itd. Z razglasitvijo rezultatov smo končali prijetno tekmovanje z upanjem, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Ali zaradi očuvanja lastne veljave drugim ne dajemo priložnosti samostojnejšega dela in ukrepanja? Smo pripravljeni svojim sodelavcem in sodelavkam odkriti svoje znanje in prakso? Sme li sleherni delavec od svojih sodelavcev (tudi vodje so sodelavci) pričakovati tople človeške besede? Ali niso izbruhi jeze morda izraz lastne nemoči in neznanja ali celo prikrivanja svojih napak? Je prav, da kdorkoli, naj bo to vodja ali pa disciplinsko podrejeni, ne more, noče ali pa ne zna obrzdati lastne nerazpoloženosti in prepirljivosti? Kaj ne dosežemo z izbruhi ravno nasprotno od želj enega učinka — jezo, odpor, zamero ali pa morda pomilovalni nasmeh? Ni li bolj primerno in sprejemljivo sodelavcu mirno povedati kar menimo, da mu gre, ga opozoriti na napako ali disciplinski prekršek, ali pa če je to potrebno, ga z dostojnimi besedami okarati? Smo resnično tako zelo zaposleni, imamo toliko skrbi, nalog in dolžnosti, da niti ne utegnemo katero od teh prepustiti sodelavcu? Res lahko trdimo ali pa živimo v prepričanju, da smo na področju delovne discipline na zavidljivi višini? L. J. Rekreacija Tehnično visoko razvite države posvečajo rekreaciji vedno večjo pozornost. Njihovo prizadevanje je. da bi z rekreacijo dosegli visoko produktivne sposobnosti človeka in paralizirali velik porast, posamezniku in družbi škodljivih pojavov, ki se množijo s povečano količino prostega časa. V naši socialistični samoupravni družbi ima športna rekreacija širši pomen in cilj, kot ga določa zahodni kapitalistični družbeni sistem. Namreč, ne gre samo za to, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku ter družbi škodljive pojave, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe. To je končni cilj rekreacije, ki pa ni samo njen, ampak je cilj vsega obče-družbenega prizadevanja. Vse več ljudi, občanov in delavcev na različnih delovnih mestih in v različnem delovnem okolju spoznava mnoge koristi, ki jih prinaša rekreacijska vadba oziroma ukvarjanje s posameznimi športno rekreacijskimi aktivnostmi v času dela in po njem. Problematika športne rekreacije v delovnih organizacijah je še posebno aktualna v zvezi z organizacijo, vsebino in metodami dela na področju športne rekreacije v delovnih organizacijah saj sodobni razvojni tokovi prinašajo vedno več spoznanj, ki naj bi v praksi zaživela. Vprašanja, ki se pojavljajo, se nanašajo na povsem konkretne probleme kot npr. kje naj bi bila v delovni organizaciji služba za športno rekreacijo, kako naj bi bila organizirana, kakšna naj bi bila njena vsebina in kakšen delokrog. Z namenom približati športno rekreacijo delavcem in usposobiti kadre za vodenje take rekreacije je bil v Poreču od 22. do 30. septembra seminar za »organizatorje športne rekreacije v delovnih kolektivih«. Tečaj je bil organiziran v sklopu Visoke šole za telesno kulturo ter je imel za cilj da s praktičnega, kakor tudi športnega vidika ter v obliki predavanj, oziroma prikazovanja filmov, slušateljem prikaže vsestransko možnost organiziranja športne rekreacije v delovnih organizacijah. Seminarju je prisostvovalo 65 slušateljev iz cele Slovenije. Celodnevni program nam je omogočil, da se po-bliže seznanimo skoraj z vsako športno panogo, ki bi nam seveda kasneje v praksi služile kot osnova za organiziranje športne aktivnosti med delovnimi odmori ali pri tako imenovanih mikro pavzah na težjih delovnih mestih. Kljub dobri telesni pripravljenosti, smo prve dni vsi tečajniki občutili vso težo tečaja v obliki žuljev ali tako imenovanega »muskel fibra«. Nekateri so zaradi poškodb pavzirali nekaj dni ter so lahko obiskovali samo vsakodnevna predavanja. Omenim naj samo nekatere teh disciplin: atletika: tek na 60 m, tek na 2400 m, orientacijski pohod (cca 2 uri), skok v daljino, kolesarjenje 10 km, ter ostali športi; igre z žogo: odbojka, košarka, nogomet, rokomet, tenis, namizni tenis, badminton, kegljanje, streljanje z zračno puško, preverjanje telesnih zmogljivosti: sklece, dviganje na drogu in rokah, plavanje (časovno), smučanje na vodi, trim test v kabinetu, veslanje itd. Poleg tega smo imeli tudi nekaj manjših tekmovanj po skupinah in sicer: v namiznem tenisu, streljanju in kegljanju. Kot vemo, je Poreč daleč najboljše organizirano turistično področje na vsej naši obali. Poleg objektov za odbojko, košarko, igrišč za mali nogomet, tenis igrišč, možnosti vseh vrst vodnih športov .imajo tudi zdravniško ekipo, katera specialno skrbi za počutje športnikov. S pomočjo trim kabineta lahko dobijo točno sliko in podatke o vsakem športniku Uspešen nastop naših kegljačev V okviru praznovanja dneva republike je kegljaška sekcija pri TVD »Partizan« organizirala tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah. Skupno je nastopilo 42 moških in 9 ženskih ekip. Iz BPT je na tem tekmovanju nastopilo 7 moških in 2 žen- ski ekipi. Najuspešnejši so bili kegljači OOS iz tkalnice, ki so z 263 podrtimi keglji prepričljivo osvojili prvo mesto in prehodni pokal OK SZDL Tržič; drugouvrščena ekipa OOS Peko je zaostala za njimi za 12 kegljev. Ostale naše ekipe so se uvrstile takole: Štirje člani zmagovalne ekipe ZAHVALA Vsem sodelavkam obrata predilnice se zahvaljujem za prejeto darilo ob odhodu v pokoj in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov! Marija Kovač 8. mesto konferenca OOS BPT I. ekipa — 226 kegljev; 9. mesto DITT BPT — 223 kegljev; 15. mesto BPT — 211 kegljev; 18. mesto OOS DSSS — 204 keglje; Izžrebani reševalci Prejeli smo 47 rešitev nagradne križanke, med katerimi je bilo 32 pravilno rešenih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: L nagrado 50,00 din prejme Kristina Toplak iz predilnice, 2. nagrado 40,00 din prejme Alojz Petrovič iz čistilnice, 3. nagrado 30,00 din prejme Leon Bahun iz elektro delavnice 4. nagrado 20,00 din prejme Marija Erlah, skupne službe, 5. nagrado 10,00 din prejme Marjan Meglič, skladišče gotovih izdelkov. Uredništvo 29. november Dan republika '■■i: ES; emuc rs~ 11 Si. v gu» ssSr 3sr sii; ssr ”2“* ' r } E V £ T \ H » V A i S £ T i H 0 Y _E l l S l c A 5ir A T JSK SrhSt ‘ £ A T O N h 5 S A t is fTP i V l t C • 1 A «S» ì O b — £ O £ A s:.:: * L ü 1 c “Tir 2i » \ t I 0, O X O H A t O (r A M c A » T £ 1 T * N rSšk It i 0 *. U e iv T O V A T 1 SE?, % k ■3 ft s A i> L?.? rs 0 "°*" r «■ £ D A N O T t A X T A T — K •' 1 p "" T M » T o ooT« » G £ 3 1 T S t 1 m* A M 0 M « A N 0 i H1 £ A r t A M It O V 1 Ć s T V Ml? tj T 1 v £ * IS 1 p A * O L 55 Ti >"»( M i T O asa N O tL O ‘S J E L 0 N Èli It t 3“ X O t O n £ T A 3 1 5 1 A 1 3 IS a 3 £ p T l It A O 1L G > O * v 0 \C S «« H ■rcnr t .‘•rC t 'Hi V D T t 1 A L A ? £ L t u i™ M 1 A G »j t A fé? N A 1 ; T O l v l C A ÌXS! « £ «. sui ggfe» £ X O p ■j™ V \ A oft L O V b \ It j «i. M: 1 T It 1 H A e. t «Si 0 t 1 0 M 0 s> JJ 1 'JSS r r i -i U & o 3 u A \ z E %! * A H A *1 X X ! i c A U posebej. Poleg tega imajo za vsako športno panogo posebej profesionalnega trenerja s priznanim mednarodnim izpitom ter z dokončano visoko šolo za telesno kulturo. S koriščenjem vseh teh možnosti smo imeli vse pogoje, da v detajlih spoznamo vsaj osnovni pristop vsakega začetnika k določeni športni panogi. Vendar je bilo zaradi časovne stiske zelo težko v tako kratkem času prikazati nič več kot začetni pristop za posamezno športno panogo. Z demonstracijo recimo tenisa ali kateregakoli športa se v dveh šolskih urah 22. mesto OOS DSSS — meh. delavnica — 194 kegljev; 40. mesto OOS Predilnica — 155 kegljev V ženski konkurenci so naše tekmovalke z zelo uspešnim nastopom in 156 podrtimi keglji delile prvo mesto s tekmovalkami OŠ Kokrški odred. Ekipa OOS Konefkcija je s 121 podrtimi keglji osvojila 5. mesto, ekipa OOS Tkalnica pa z 89 keglji 8. mesto. Naše mamice Čebron Jožica je 5. novembra rodila dečka, Gubane Marija 13. nov. deklico, Vel-din Mira 19. nov. dečka, Bar-tot Tončka 21. nov. deklico, Debeljak Antonija 30. nov. deklico in Zorc Silva 4. decembra 76 dečka. Vsem iskreno čestitamo, mamicam in malčkom pa obilo zdravja! Uredništvo Kadrovske novice V mesecu novembru 1976 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: V TOZD Predilnica: Abramovič Katica Kranjec Bernarda Adrovič Deva Jovanova Jagoda Savič Smilja Ibradžič Čerima Cör Franc — iz rehabilitacije V TOZD Tkalnica: Mitevska Lila Nanič Zumreta Tišler Janko Pajič Borka Bašuljevič Adem Savič Zoran Dičovska Mirjanka Ivanič Persa ne moreš naučiti kaj več, kot nekaj osnovnih prijemov, vendar pa v taki meri, da je vsaj za začetek dovolj. Kot je znano so problematiko športne rekreacije v delavnih organizacijah, poleg drugih problemov slovenske telesne kulture obravnavale tudi naše najpomembnejše družbeno politične organizacije. Če samo omenimo dokumente 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, organizacije ZK in Socialistične mladine Slovenije potem upravičeno pričakujemo, da bo vsemu prizadevanju sledila enotna akcija. F. A. V TOZD Konfekcija: Dolžan Ivanka — iz rehabilitacije V delovno skupnost skupnih služb: Vera Ahačič Libor Anderle — kot pripravnik V istem času pa so podjetje zapustili naslednji delavci: Sporazumno: Kutin Hedvika Samsa Nada — Loški potok Samovoljno: Pajič Borka V pokoj: Veber Viktor Stritih Rozka V invalidsko upokojitev: Klemenčič Vida ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega moža Edija Kotnika se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi vsem članom kolektiva, ki so mojega dragega moža spremili na zadnji poti. Žalujoča: žena Maruška Kotnik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem za izkazano pozornost ob smrti mojega dragega očeta Friderika Mally. Hčerka Marija Mally ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA PESJAKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so izrekli sožalje, darovali vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Stanislav Pesjak »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Košir Jože — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 . int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih (| — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani ( i kolektiva brezplačno — Glasilo je po 7. točki I. odstavka (i; 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev . v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila i prometnega davka. . i J.4C.TVET ,ilaoiqy« Novoletna nagradna križanka „tiv. • , . $nlm nm ' ' / . f.' p ? i K ZIMSKO VESELJE NA SNEGU DELAVK/s V PREDIL = NICI ZENSKO IME KEM. ZN. ZA RADIJ DALMAT. ZENSKO IME KONTAKT. STRUP ZA INSEKTE RODEZIJ. RASIST SMITH SESTAVIL a.u. risal: H. D. KONJS= KA SILA STRUPENI ALKALOO VOLfflE ČEŠNJE OBOROŽ. TATVNA KEM. ZN ZA ALUMINIJ RIMSKA 5 Ž. IME DOMO = TOŽJE DOLENJs SKA REKA IZDAJA = TELJ, ZALOŽNIK GRŠKI OTOKI V EGEJSKEK MORJU OZKO GOROVJE V SEVERNI SLOVENIJI ŠVEDSKO MEDNAR. LETALIŠČE SOUTH VRH V KARAVAN SIV ER != =0M0ffNIK vzotsvilas. blago za, presite od mm VULKAN NA SICIL. VELIKA GOZDNA ŽIVAL LAT. KRAT. RECIPE LJUDSTVd V PIRENE= JIH jelmriof.) -V' - AVT. OZN. TRSTA ŽENSKO IME KEM. ZN. ZA ŽVEPLO OSEBNI ZAIMEK NAŠ IZDELEK N iff GRAM VPRA = ŠALNICA * POUND 100 100 M2 KRAD- LJIVEC KOŠIR FRANC NEMŠKI »J PTICA UJEDA AVT. OZN. BELGIJE SLOG PO BAROKU [1720-1780 ) ANDREJ IPAVEC SAMO = GLASNIK PRIMERA JACQUE- COUSTEAl KEM. ZN. ZA KISIK ZDRAVI LN/ RASTLINA RAZV1JA= MESTO V ZRN 1 DOMAČE MOŠKO IME NA J VIŠJA IGRALNA KARTA DRŽAVA JV. AZIJI HIŠNI BOG V RIM. MIT. LANG VILI MEDMET TOVARNA SMUČI VODNO PREVOZNO SREDSTVO SLOVEN S K PISATELJ GLAVNO MESTO SC DRŽAVE AHAČIČ -TOMAŽ )S. MORSKA RASTLINA AMPER ODTENEK SVIŠČ NORD ATOM Z ELEKTR. NABOJEM ^OSKO IME (anql. TEKSTILNA TOVARNAV KRANJU UMETNIKI,k ŽIVIJO NEU NIKALNICA 2.ČRKA. ABECEDE OSEBNI ZAIMEK LITORALE, OBREŽJE ADAMOV SIN a 1 MAJHNA LETEV L OKRAJŠ.z avstrijsH DENAR TONO RIMSKO PODZEMLJE kralji ) 1 R. PIJAČA STh SLOVANOV GOR/» V JULIJCIH AVT. OZN-N 1 Š A JOŽE HORVAT SAMO = GLASNIK TUJE M. 1 ME BREZALK PIJAČA ŽENA TEBANSK. KRALJA V GR. MIT. LÄHKÖTNQ življenje GLAVNO M AFGANI ST. PRIPOM. ZA SEKA= NJE DRV 'norveški » ANDREAS TRINITRO = TOLUOL RIMSKA 100 OZNAKA VISKQZNOS ZGODBE ri imsv-Ks F0UO$OM VRSTA PADAVIN TONE CEGLAR KEM. ZN. ZA FOSFOR MEDMET POTEM ( hrv) SOL ALI C TER OCETN KISLINE E ŽENSKO IME JUGOSL. LETALSKA DRUŽBA PIJAČA UNION-a O KEKCU TVirnr ■ KEM. ZN. NEpffijNIJ ZAČETEK ABECEDE POLMER ANDREAS LECH AVT. OZN. AVSTRIJE MESTO V ITALIJI OB JEZERU LAGO MAGIORE ORANJE ODTUJITEV jNIZEK ŽENSKI GLAS MOŠKO IME SAMO = GLASNIK BREZ OBLAKOV MOŠKO IME MAZILO AHAČIČ JANEZ VRHUNŠK ŠPORTNIK OBDELAN VALJARNI 8. ČRKA ABECEDE LUJE ŽENSKO IME OSEBNI ZAIMEK DELI CELOTE ZANIČLJIV IZRAZ ZA ZENSKE VRSTA CIGARET HRVAŠKI VEZNIK NAJBOLJ PREBAVLL, LADKO KOROŠEC IZGNANEC RADIJ GOROVJE V J.AMER. SKUPŠČIN OBČINE KAČA VELI KANKA VRSTA ŽITA VZKLIK PR BIKO = BORBI SORODNIK FAZANA IRSKA Rt ARMADA EAST KEM. ZN. ZA BOR DEL ELEK: TROMOTOR. A BEOTI JEC 11 7 NADLEŽN NEKRILAT. ŽUŽELKA POST SCRIPTUN KONEC POLOTOKA VRSTA KALCEDO: NA ROZMAN VIKTOR TONE MEGLIC AVT. OZN. KRANJA MOČNO EKSPLOZI VO (TNT) PREDLOG KOMUNAL BANKA AVT. OZN. NEMČIJE LEPO PISA. NA KURA Z SEVER. AMERIKE VEWTON VRSTA VINA LITER KEM. ZN. za URAN ♦ ♦ HEBREJ. ŽENSKO IME »Naj priženem spotoma iz krčme še vašega moža?« Francelj je srečal svojega prijatelja. »Ja, fant, kakšen pa si, saj si umazan kot dimnikar?« Prijatelj je ves žarel od sreče in je brez pomisleka odgovoril: »Prihajam iz železniške postaje, moja tašča je odpotovala pa sem v znak hvaležnosti božal in poljubil lokomotivo.« \\JK L- vaino. ^ ßlioelq c »^prosti, ravnokar me kliče žeiurtw» »Če iščeš denarnico draga, jo iščeš zastonj, ker jo imam namreč tukaj!« \ »Moja sestra noče več slišati za vas in vam vrača vse kar je dobila od vas.« ... brez besed ... Ob pozni nočni uri je starejši možakar opazil skozi okno mladega fantiča, ki je šel počasi mimo hiše. »Poslušaj pobič, se ti ne zdi, da bi moral biti že zdavnaj doma?« »Zakaj? Saj še nisem poročen!« »Neverjetno, sem res peljal tako hitro?«